A il O »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 7 kron. za pol leta 3 krene fO vinarjev, za četrt leta 2 k; oni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za Vs leta 3 krone, za l/4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej Tečaj Ull. V Ljubljani, 6. aprilja 1900 List 14. Ob žalostni Materi Božji. Pri podobi žalostne Marije Stara mamica kleči. Venca rožnega gladko srnevje Izpod prstov jej drsi. Kot otrok ga je zvesto molila In kot mlada deklica; Nikdar ni zatisnila očesa, Predenj je skončala ga. Kaj da danes drugo jej za drugo K tlom se zrno takali, In da mamici ob sohi Deve Glava tako v niz tišči? Ko poslednji bil izusten „Ave", V Mater muk pogled upre; A ob enem tudi zadnje zrno Iz vrvice se razspč. Križ na prsih in vrvico v roki Mamka mrtva obledl; A še v smrti ob Device kipu Upajoča tu sloni. Gospica M. R. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. (Dalje.) V. Sentjurij. Po cesti, ki pelje iz Kranja naravnost proti vzhodu, prideš v dobri uri do velike vasi Sentjurij (Šenčur). Župnija je precej velika, razprostirajoča se po široki ravnini, odtod ime Sentjurij na polju (ad s. Georgium in campis, in campe-stribus). Skrajna podružnica na severni strani je Viševek, na južni pa Prebačevo, oddaljeni dve uri druga od druge. Župnijski zavetnik sv. Jurij je bil doma v Lidi, mestu med Jafo in Jeruzalemom Zaradi svojega poguma se je pospel v vojaški službi na visoko stopinjo dostojanstva ter bil obglavljen kot neustrašen spozna-valec sv. vere v Nikomediji leta 304. Lepo piše o njegovem mučenstvu beneški očak sv. I.avrencij Justini j ani: .0 beata mens martyris, quae nec tribulatione. nec angustia. nec plagis, nec laboribus, nec praesentibus neque futuris a Christo valuit se-parari.- (0 blažena duša mučenceva. katere ni moglo ločiti od Krista ne preganjanje, ne stiska, ne rane, ne trpljenje, ne sedanje, ne prihodnje). Pravljica govori, da je rešil kraljevo hčer Aleksandro, ki je bila odločena zmaju za hrano. Borba z zmajem in zmaga nad njim ne pomenja druzega, kakor zmago krščanstva nad paganstvom. Slavnemu svetniku so postavili veliko cerkva, samo v Carigradu pet; zato je dobil častni naslov „bizantinski vitez-. Posebno priljubljen je Grkom, ki so mu sezidali v njegovem rojstnem mestu Lidi najnovejši čas (1876) veličastno svetišče Tudi v naših krajih se je v dobi turškega nasilstva v 15. in 16. veku dvignilo več rerkva v čast sv. Juriju, ker je veljal kot poseben zavetnik zoper nevero. Njegov god 24 aprilja imamo za začetek spomladi, kajti takrat prijaha sv. Jurij na „zelenem konju " Duhovnija je zelo stara. Da je stala tukaj cerkev ali vsaj kapela že ob času oglejskega očaka sv. Pavlina (77<>—802), trdi se, a brez veljalnih dokazov. Nemogoče ni, zlasti zato, ker je Kranj tako blizu. Očak Bertold, poseben dobrotnik velesalskemu samostanu, jo je leta 1238 daroval ondotnim dominikankani s pravico, da samostan predlaga vsakokrat sposobnega duhovnika v potrjenje. Najstarejši sedaj znani župnik se imenuje Cdalrik (Ulreich von Sant Geori 1297). Velesalska prednica je vedno izvrševala patronatno pravico v imenu samostana. Samo leta 1570 beremo, da je prejel Anton Kilar (Khiiller) šentjursko župnijo od sodnika in svetovalcev mesta Kranj. Bržkone je vplivala v tem slučaju verska zmešnjava, ko se je širil v lute-ranski dobi splošen nered po mestih in deželi. Toda za deset let (1580) imenuje zopet prednica novega župnika Andreja Matinus, ki je umrl v Sentjuriju 7. marcija 1594 Dolgo časa je vodil župnijo Oktavi j Amigoni (1635— 167U Kot Italijan po rodu in mogoče tudi radi duševnih vrlin je imel veljalno besedo pri takratnem patrijarhu Marku Gradonik. Imenovan za njegovega pooblaščenca (commissarius) je nadzoroval mož sosednje župnije, poleg tega je bil še s|K)vednik po gorenskih ženskih samostanih ter smel sprejemati od nun celo redovne obljube. — Leta 1704 je naštel župnik Jakob Krč 2450 duš; vidi se torej veliki naraščaj v primera s sedanjim številom ljudstva. Ko so razni dobrotniki ustanovili beneficije v Sentjuriju (1744), v Viševku 177<>j in pozneje še v Vogljah in Hrastju, pomnožilo se je tudi skuj »no število duhovnikov na sedem. —Ob vladanju cesarja Josipa II. (1780—1700) sn veliko župnij okrajšali in ljudstvo pridružili novim duhovnijam. Sv. Jurij je ostal pri tej delitvi celoten, izgubil ni ničesa in tudi pridobil ničesa. Cerkev sv. Josipa na Hujah je pripadla dokaj pozneje kranjski župniji. — Župnijske matice so vse iz 17. veka. Krstna knjiga se začenja 1628, ]>oročna 1630, mrliška Iti75. Svetišče stare cerkve je bilo obrnjeno proti »olnčiiemu izhodu, sedanja cerkev ima veliki oltar na južni strani. Dozidali so jo leta 1747, kakor nam naznanja kronogram nad glavnini vhodom: DIY< > KQUITUM PKINTIPI PAKOCHIA EXSTRUXIT. (Župnija jo je postavila blaženemu prvaku konjikov). Beseda „equitumu nam je tukaj lahko v pomenu viteza ali junaka. Ljudje so se zelo veselili nove cerkve in rado-voljno pripravljali ]>otrebnih reči. Pesek so kojjali „v Kotu" na koncu Dremovtove hiše, ter j>ri kopanju dobili močan studenec, kjer je še sedaj vodnjak in zadosti vode. Kamenja so navozili tje do sredi vasi. misleči, da bo zadostovalo za vso zgradbo, toda šlo je vse za temeljno zidovje. Ko izvedo, da pridejo zidarji od Vokla gori, gredo jim do Levčevega gozda z godci naproti in jih slovesno spremijo v vas. Župnik Jakob Vidmar 1723—1753) navdušuje ljudi k vztrajnosti in skrbi, da gre zidarskemu mojstru, kije bil doma v Polhovem Gradcu, delo urno izpod rok. Tako se je srečno dovršila zidava in cerkev je 14 let pozneje posvetil prvi goriški knez- nadškof Karol Mihael grot Attems 9. avgusta 1761. Oglejmo si njeno notranjščino. Dolgost jej znaša 25*96, sirjava pa 11*50 m. To razmerje jo dela precej široko, kljub temu postaja pretesna za tako obsežno župnijo, ki šteje sedaj okrog 3500 prebivalcev. Obok svetišča je okrašen s freskami, ki kažejo razne dogodke iz življenja sv. Jurija. Xad velikim oltarjem beremo kronogratikon: PERTULIT IN TER RIS ARCTISSIMA prcelia tictor NUBIBUS ELISIS LUCE CORUSCUS OVAT. Ta distihon pomenja z ozirom na trpljenje in zmago sv. Jurija: Boj najhujši prestal na zemlji, a zmagal si slavno, — Temni oblaki so proč, jasno ti sije nebo. Letnica 1750, katero beremo iz rimskih črk, nam kaže, da je bil obok v svetišču slikan tri leta potem, ko je bila cerkev dozidana. Župnik Martin Povše (t kot dekan v Ribnici 29. aprilja 1896) je pojiolno prenovil zapuščeno hišo božjo. Leseni veliki oltar, preobložen z ornamentiko, je bil prenovljen leta 1X83 in blagoslovljen po proštu dr. Antonu Jarec (t 13. februarija 1900). Kip sv. Jurija na konju, ki je stal v „tronult, so postavili takrat v zunanji prostor nad glavna vrata, mesto njega pa dejali v „tron" sv. Jurija brez konja. Trdili so namreč, da se konj ne spodobi v oltarju. Večina ljudstva je bila razdražena radi tega. kajti kmečki okus je mnogokrat zelo zelo navezan na tvarinske oblike. Nasjirotniki so modrovali, da morajo iti na ta način vse živali iz cerkve. Zakaj ima sv. Marko leva, sv. Luka vola, sv. Ivan orla, sv. Anton celo pujska, sv. Dominik in sv. Rok jisička? Razburjenost se slednjič poleže, ko dobe mesto sohe vsaj sliko sv. Jurija na konju (umotvor Jurija Subic, izdelan v Parizu). Med drugimi svetniki sta v velikem oltarju tudi Francoza: sv. Feliks Va-lois (f 1212) in sv. Ivan Matha (t 1213), ustanovitelja trinitarcev t. j. reda sv. Trojice za reševanje krščanskih ujetnikov iz moliamedanske sužnosti. Kak pomen bi imel ta red za nase kraje, ne vemo povedati. Manjši oltarji so štirje. V njih častč na evangeljski strani Marijo brezmadežno (slikal Ivan Subic 1884) in sv. Ivana Nepomuka: na listni ali moški strani sv. Jakoba starejšega in sv. Florijana s sv. Ahacijem (slikal J. Ehegartner). Pod cerkvijo so prostorne rakve, v katerih počiva več duhovnikov. Cerkev je oklepalo nekdaj pokojmlišče, obdano z visokim zidom, skozi katerega so vodila obokana vrata. Tem vratom so rekli „pod žlem-prgou. Pred nje so postavljali mrliče in čakali ž njimi toliko časa, da je je duhovnik spremil v cerkev. Pod majheno lopo na pokopališču je stala ob gotovih dnevih mizica, kamor so po-kladali kmetje surovo maslo sv. Juriju v dar. Stari ljudje so slišali od svojih prednikov, kako so Turki streljali na ljudi, skrite za pokopališkim zidom in v cerkvi. Vrata so imele baje polno lukenj od krogel. Lahko verojetno, saj so hodili „dušmaniu kar dve leti zapored tod okoli (1471 in 1472). S seboj so odpeljali tudi eno Prdanovo deklico iz Sentjurija, katere ni bilo več nazaj. 0 stolpu, ki je prizidan ob evangeljski strani ladije, trdijo zanesljivo, da stoji na tem kraju že od leta 1111. Novo streho mu je naredil tesar Krč iz Bašlja (1806) Velike line so zavarovane z močno ka-menito ograjo, kakoršna bi mrrala biti zaradi varnosti po vseh stolpih. Štirje zvonovi pojo v glavnem septimnem akordu z glasovi c—e—g—hes = 1, 3, 5, 7 (dosti boljše kakor 1, 3. 5, 8). Skozi spodnje krilo imajo 142 : 117 : 96 : 84 cm premera. Zvo-njenje bi se slišalo na večjo daljavo, ako bi bil zvonik nekoliko višji. Veliki zvon je vlil Ivan Steinmetz v Celju leta 1798. Križ, Marija z Jezusom v naročju (podobna oni na sv. Višarjah), sv. Jurij na konju. sv. Florijan. Adamovec z Lužan, ki je zvon iz Celja pripeljal, vpreže zopet konje in požene proti domu Župnik Hacin kliče za njim: „Adamovec počakajte, da plačam vožnjo:" Toda mož, ki se je ponašal s tem, da opravlja s svojimi konjiči tako častno službo, noče za tako dolgo in težavno pot nobenega povračila. „Druzega ne želim", odgovori Bkakor samo to, da mi bo zvonilo ž njim, kadar umrjem." Želja se mu žalibog ni izpolnila, ker je umrl veliki četrtek. Zvonili so mu še le veliko saboto pri pogrebu. Drugi zvon s podobami: Križ. Marija pomagaj, sv. Ivan Nepomuk. Zvonar Albert Samassa 1880. Teža 860 kg. Tretji je star zvon iz leta 1735. Križ, Marija s sklenjenima rokama in obdana s sijajem, sv. Peter in Pavel, sv. Jakob v romarski opravi. Napis ob zgornjem robu: SANCTE JACOBI'8 (!) MAJOR ORA PRO NOBIS. (Sv. Jakob starejši prosi za nas.) Ljubljanski zvonar Luka Dimic. Mali tehta 341 kg. Dobili so ga od istega zvonarja in istega leta (1880) kakor drugi zvon. Križ. sv. Jakob s popotno palico, sv. Kozma in Damijan. V malih linah visi zvon, ki ima 49 cm premera in 87 funtov teže Kdor ga sliši, spomni se duše, ki je ostavila ta svet. Sv. Mihael kot zaščitnik pri božji sodbi s premaganim sovragom pod nogami in z mečem v roki. Anton Samassa 1834. Župnik Josip Lavtižar. (Dalje prihodnjič.t Rožni venec — v dar Mariji. Rcžnat venec Tebi spletam. O Kraljica vseh cvetiic; Zvest ti bodem — to obetam Vedrih ali žalih lic. V prvem delu cvetke bele Prelepo se mi blišče; V drugem cvetke zarudele, V tretjem rožice zlate. Prve znanijo radosti. Druge vzdih so bolečin, Tretje znak so visokosti: Vir pa vseh si Ti, Tvoj Sin. — Te cvetličice prebiram, Pridem ko pred tvoj altar, V prošnji k Tebi se oziram: Sprejmi ta moj srčni dar. Večno hočem ti služiti, 0 Kraljica in Gospa; Rožnim vencem te slaviti Vedno vdanega srca. Ti pa, nanj Marija! — rosi Vir nebeških milosti In daritelju izprosi Milo sodbo v večnosti. Radost uv Silvester. Papeža Leona XIII. življenje in delovanje. IV. D. Leonov pontifikat ali Leon XIII. vladar sv. cerkve 1878—1900. Po smrti papeža Pija IX. dne 7. febr. 1. 1878. je postal J Pecci kamerlengo ali kapiteljski vikar, ki po določilih za sedisvakance ali za čas brezpa peštva vlada vso sv. cerkev. A že dne 20. fehruarija 1878 je bil v kardinalskem konklavu papežetn izvoljen. ter dne 3. marcija kot papež slovesno kronan. Pridjal si je ime Leona XIII. In od tistih rani vlada sijajno in previdno cerkev božjo nad 22 let. Ne vemo, komu bi se bolje čudili, kajti povsod mu je silnih uspehov, bodisi da si ogle lamo njegovo skrb za povikšanj« in razširjanje sv cerkve, ali njegovo politiko miru. ali njegove zasluge za katoliško vedo. ali pa njegov trud za olajšanje socijalne bede. A dan^s bodi Leonova skrb za povikšmje in razširjanje sv cerkve in za svetovni mir predmet našim vrsticam. Ker je papeževa oblast trojna 1.) učeniška, 2.) duhovniška in 3 i pastirska (potes^as magisterij, ministerii et regiminčen praznik 5. julija vsakega leta. — Venec vsim papež-vim okrožnicam pa je bila ona „preclarae manifesfationes- z dne 20. junija 18!>4 V tej okrožnici Leon XIII je često drugoverce vaLil. naj se odpovedo zmotam, sprejmejo pristni Jezusov nauk. vstopijo v sveto katoliško cerkev ter sprejme o sladek Kristov jarem. se Leon XIII. zahvaljuje vladarjem in vlaianim na čestitkah k 501etnici njegovega škofovstva Glasi se do narodov, ki so v zmoti, da naj bi pristopili k katoliški cerkvi ter okušali in vživali njene milosti; opisuje pa tudi velike dobrote, ki bi došle vladarjem, državam in narodom, ako bi se s katoliško cerkvijo zedinili v edinosti vere in poglavarstva. „Zg Danica" naj bi to okrožnico objavila, da bi bralci izpoznali, kaka modrost odseva iz Leonovih spisov. 2.) Leon XIII izvršuje višjeduhovniško oblast. Ta se raztezi na božjo službo sploh iu njene obrede, delitev sv. zakramentov, blagoslovila i. dr. Glede božje službe omenjamo, da je sv. 03e vpeljal rožnivenško pobožnost meseca oktobra, ki je že veliko sadu obrodila, pa tudi molitev, ki jo duhovniki molijo po sv maši. Leon kot najvišji duhoven deli škofjm ter mašnikom razne pravice (fakultete) glede božje službe in delitve zakramentov. Ker pa sam ne more vsaga izgotoviti, ima na strani razne cerkvene odbore, po katerih izvršuje svojo duhovniško oblast in po katerih podeljuje razna pooblastila. Take so zlasti: dataria pro foro externo, kateri je na čelu kardinal Kajetan Alojzij M-izella, in pa poeni-tentiaria pro f)ro interno; kateri načeluje kardinal Serafia Vanutelh.*) Komur Leon podeli svoj blagoslov; isti zadobi popolen odpustek. 3.) Leon XIII. ima vladarsko oblast (pote-stas regiminis) po vsi katoliški cerkvi. To tako izvršuje, da cerkev na unanje zastooa in po notranje vrejuje in vlada. Glele unanje vlade je pomniti, da paoež sklepa pogodbe (konkordate) z vladarji v prospeh pravic sv. cerkve ter obhajania božje službe Obenem ima posebne poslance (nuncije) pri nekaterih dvorih; inozemski vladarji pa so zastopani po svojih poslancih pri apostolski stolici; n. pr. Avstrija. Rusija, Prusija. Španija. Belgija in druge države. V naobrazbo papeževih diplomatov rabi v R;mu .academia dei nobili" Papež imenuje kardinale, patrijarhe, nadškofe, škofe iu prošte stolnim cerkvam; on vstanavlja stolne škofije, stare pa širi. zožuje ali pa prestavlja Koliko novih škofij je že Leon XIII. vstanovil Papež potrjuje nove redove možke in ženske. Po izjavi sv. Toma Akvinčana je ustava sv. cerkve mo-narhisti čno-aristokrati čna, kerje papež vladar svete cerkve, obdan in nekoliko omejen od kard i nal s k eg a zbora (collegium pur-puratum). ki ie najuzornejše starešinstvo na svetu Koliko se je pač že Leon trudil za notranje reforme in popolnost redovnikov in za unanji razvoj raznih redov! V svojem nagovoru do redovniških generalov dne 4. jan. 1S80. je govoril Leon XIII doslovno: „Revolucija dobro spoznava v svoji zlobnosti smoter, naravo in namen redov; brez dvoma jej je ziano. da so ti krščanski popolnosti udani in posvečeni možje edini v obrambi božje stvari in sv. vere To p* store z orožjem pristne krščanske vede. p j izvrševanju javnega p >uka, po dej-mski ljubezni, na čudovit način in neumornim trulorn." Zi vlade Leona XIII., ki se je često potegoval za redove. njihovo življenje in razvoj, napočila je nova doba notranjega in una- *) Kongregacije so še druge, n pr., ki pomagajo papežu pri vladi sv. cerkve, n pr. congregatio rituum (obredov), congregatio indicis. interpretum concilii Tridentini, episcopaturn et regularnim, de propaganda lide i. dr. njega razvoja in procvita redovništva, dasi so ma-derne države napadale in škodile redove, kolikor jo bilo mogoče. Kar zaoeva misijonov, pomnožili so se ti vsleg neprestane skrbi papeževe za razširjanje svete vere, močno po vseh delih sveta, zlasti se je to zgodilo na vzkodu (v Ameriki) na zahodu (v Japanu in na Kitajskem) in v vroči Afriki. Več tisoč misijonarjev stopa med malikovalce junaškim pogumom, prižigajoč neznanim narodom luč izveličanske sv. vere. Vsem je še dobro znano, kako so sv. Oče podpirali trud in delo kardinala Lavigerie v Algieru. ki je zatiral suženstvo in širil sv. vero med zimorci Leon XIII je pa tudi mož miru in sprave po izgledu božjega vzornika Jezusa Krista. ki ga je prorok Iziia zval kneza miru. Saj so angelji pevali pri rojstvu Kristovera: „Čast Bogu na višavi in mir na zemlji ljudem, ki so dobre volje. V pruski državi je bil kulturni boj od leta 1873 do 1884. Tedaj je bila cerkev preganjana, osebna prostost in duhovno pastirstvo je bilo omejeno, pogostne so bile denarne globe. Ob nastopu papeža Leona je bila sila največja. Sedem škofov je bilo polagoma odstavljenih, sedem drugih je zdihovalo v ječi. več ko 10 škofom je b;la denarna kazen nabžena. Vsi škofijski zavodi so bili zaprti. Leta 1875 je prestalo kazni v denarji ali v ječi 241 duhovnikov, 136 urednikov katoliških časnikov in 210 meščanov. Odpravljenih je bilo 481 samostanskih naselbin s 1081 redovniki in 2776 redovnicami. Ker je bilo teh rodovniških oseb dokaj pri šolah, moralo je potem 228 občin le za nadoma-stovalne svetne učiteljske moči plačati 962 070 mark, na leto. Soseske so imele grozne stroške za zasilno duhovno pastirstvo. Pa kaj je ta gmotna škoda v razmeri z veliko versko nravno bedo katoliških občin radi pomanjkanja duhovnov? 1770 duhovniških služeb je bilo praznih, v 161 župnijah za 646 697 duš ni bilo nobenega duhovnega pastirja in v 584 župah z 1.501 994 dušami je bilo zasilno duhovniško pastirstvo. Š'*of Pecci se je čudil stanovitnosti škofov, duhovnov in laikov na Nemškem; a ko je papež postal, dal je duška svoji misli in čutilo m rekoč: (dec imbra 1878) „da njegovo srce ne bo mirovalo, dokler ne bo došel mir nemškemu narodu." Sv. Oče se je jel pogajati z nemškim cesarjem Viljemom T zmagonosnim in z njegovim uplivnim kancelarjem Bismarkom. Te obravnave so se vršile po poslancih (Masela, Nina. Jacobini) in po pismih s tako veliko modrostjo in eneržijo. da so dovedle do velikega vspeha. Meseca novembra 1. lt*83 je poslal Bizmark diplomatičnega zastopnika k papežu Leta 1893 se je bilo oprostilo duh wno pastirstvo; bi!« so zopet, prihodki nakazini za škofije Hrtneland. Kulm in II ldesheim in istega leta je tedanji prestolonaslednik in pozneji cesar Friderik obiskal papeža v Vatikanu Leta 1684 meseca januarija je bil iz pro-gnanstva poklican škof Monastirski, meseca lulija je bil škof Kremenz iz Ermlanda imenovan nadškofom v Koloniji, in Melhers njegov prednik je postal kardinal Pomirjenje se je završilo 1. 1885; tedaj je Bis-mark papežu poveril razsodništvo v neki preporni zadevi, ki je bila med Prusijo in Španijo radi Karolinških otokov. To zamotano zadevo je Leon XIII. rešil v popolno zadovoljnost obojih strank *) Nekoliko obširneje smo nalašč opisali ta kulturni boj na Nem--škem Iz tega tu znamovanega izpoznamo, kako ve* like težave in bridkosti so morali nemški katolik prestajati radi vere; a trpeli in volli so se junaško. Veliko so žrtvovali, pa zvesti so ostali sv. veri in katoliškemu prepričanju. 0 nemških katolikih velja beseda sv. Luka: »Lončarsko posodo peč poskusi; pravičnega človeka pa skušnjava bridkosti." Omenimo naj še Švice Vlada v Bernu ie katoličane proganjala; škof Mermiloi je bil iz G-meve prognan; škof Lahit oistavljen; papeže/ poslanik domov poslan i. dr. Papež Laon sa je jel nogijati s švicarsko vlado, in polagoma s j no vi škofje zasedli škofovske stol;ce in cerkveno pravne razmere s j bil-d še dosti povoljno vrejene Večina katoličanov se je čvrsto držala svojih škofov in duhovnikov, ki so bili prvi v boju za pravice sv cerkve, ter so k*zali vseskozi svojo ljubezen in u lanost do apostolske stolice. — Na Irskem je bil narod takorakvič p> 1 naul-stvom fenijancev in orangistov ter je zelo izdihoval. Leon XIII je posegel vmes ter je narod ločil o J zveza s skrivnimi družbami; pa je tudi angleški vladi pisal, naj dovoli Ircom ono samoupravo in politična pravice, kakor je ima Anglija. L ion XIII. je irski narod doveiel ol upora do mirnega pogajanja z vlado. Tudi v prid hali stiskani m Poljakom in Rutenom je L;on d/:giil svoj glas, zlasti v oui že g ori omenjeni buli .Grande murnu", katera mu je pridobila ljubezen vsah Slovanov, zlasti katoliških. V zatrenje armenskega razkola se je obrnd Leon do turškega cesarja. Pogajanja so se tako p-»voljno završila. da je bil razkol končan ter pvrijarh lUs-mu imenovan kardinalom. — Leona je pri obravnavah z raznimi vladarji vodilo to, da cerkev, neminljiva ustanova usmiljenega B iga. že po svoji naravi namerava blagor duš in večno izveličanje ljuli L-»on XIII. dobro zaa, da pokvarjenost sedanje človeške družbe v družini in državi izvira iz odpada od Krista in njegove cerkve Žito hoče tuli vpliv sv carkve in sv. stolico vpriditi v obilni meri vsej človeški družbi in kazati, da sta sv cerkev in sv. stolica največja prijatelja in dobrotnika vlalarjev in narodov. Leon smatra za svojo dolžnost, da kot namestnik živega Boga. kneza miru na zemlji, vprospeh verskonravne blaginje narodov snuje in goji z vladarji prijazne razmere Mili Bog pa ohrani Laona XIII., poglavarja in vladarja cerkve, do skrajne meje človeškega življenja, v prid katoliških in vseh drugih narodov na zemlji! * * * Znamenito je. kar piše praška »Politik4 o priliki slovesnega vmeščenja novega kneina lškofa Skr-benskvga: .Koncem stoletja naravoslovnih vel, pravi .Politik", biva katoliški, cerkev in nje naprave pred nami zopet v vzvišenem dostojanstvu — In v času, ko svetovni vladarji zbirajo in moraj) vzdrževati ogromne oborožene vojne — kakor ni primere v zgodovini — v času. ko je tehnika moril nega vojnega *» Prosti narod meni, da Krist sam vsak dan s pape/.em govori. Če tudi to istina ni. res pa je. da Krist _')v<»ri papežu po sv. Duhu, ki ga razsvetljuje in vodi pri vladanju sv. »erkve. orodja odprla svoje strašno žrelo; v času. ko narodi ječe pod neznosno težo militarizma; v času. ko morejo svetni mogočnjaki svoje podedovane dežele in vladarske pravic-* obdržati le s pomočjo bajonetov in bojnih ladij: v tem času je osameli mož Leon XIII. ki ne nosi svetnega purpurja in ne zapoveduje izvežbanim trumam, z močjo svojega duha in srca dosegel oblast, ki je trajnejša in močnejša, kakor onih, ki stoje v senci armad Ali ni to samo na sebi največje čudo tega stoletja? Ali to edino dejstvo ni zadosten povod jubilejem katoliških kristijanov?" Tako vpliven časnik ocenuje veljavo papeža Leona XIII. Pri seji občinskega zbora dunajskega dne 15. fe-bruarija 1900 je govoril župan dr Lneger doslovno: .Tndi letos mi je bila čast da sem bd vsprejet od svetega Očeta v avdijenci. Dozvolil sem si sporočiti sv. Očetu izraz nepogojne zvestobe in udanosti krščanskih Dunajčanov Papež je to izjavo radovoljno vsprejel ter mi naročil, naj Vam sporočim njega srčno zahvalo, ter naznanim, da vsem podeli sveti blagoslov. Morda vas zanima izvedeti, da je sv Oče izredno čvrst, da sem ga našel trdnejega. kot je bil vlani. Upati je da bode še več let živel, ter da bomo mi katoličanje tako srečni, da ga bomo mogli še večkrat pozdraviti v Rimu." Lepo in hvalevredno je bilo to da se je župan dr. Lueger sv. Očetu poklonil v ime Danajčanov. čast njemu, čast Dunajčanora! Kajti, kdor predpostavljene časti, onega podložniki častč. /upnik Alojzij Kummer. Jezus, ki je za nas bičan bil. Tu vidimo veliko nehvaležnost judovskega ljud stva. Naš božji Izveličar je med njimi živel, delil in sipal jim dobrote dan na dan ter spričeval s svojimi deli in čudeži, da je božji poslanec. Sin božji sam. In vendar kričijo sedaj Pilatu: .Križaj ga!" — Pilat ve, da je Jezus nedolžen, zato bi ga rad kako otel smrti. I)a, on pagan. je imel usmiljenje z našim Gospodom. a .Judje ne! Pilat si ni upal Jezusa naravnost izpustiti, ker )** imel premalo poguma, odlo čnosti in se )e bal Judov, da ga ne bi zatožili pri rimskem cesarju in ga spravili ob službo. Zato je skušal v njih vzbuditi usmiljenja in je dal Jezusa bičati, češ: ko bodo videli, kako je ves raztepen in krvav, namilili se ga bod » in ga oprostili. Gospod naš Jezus Krist je bil tedaj bičan. Pomislimo najprej, kako strašna kazen je to Prvič je bila to sramotna kazen, kajti le najbolj ničvredni, propali ljudje, sužnji in roparji so se po tedanjem običaju bičali Kdor je bil enkrat bičan, bil jeonečaščenza vse življenje. Tega sramotnega mad» ža ni mogel sprati z nobenim činom vse svoje dni Sramotna je bila dalje ta kazen zato. ker so dotičniku slekli obleko, le najnujnejše so pustili na njem. Drugič so bile bolečine te kazni grozne. Biči, ki so jih rabili, so bili narejeni ali iz šib ali iz jermenov. na katere so bili pritrjeni žebljički ali pa železne zobčaste krogljice. ki so se globoko zajedale v meso. Dotičn»ga, ki je bil bičan, so privezali k stebru, da se ni mogel ganiti. Pomislimo torej, kako neznosne so morale biti te bolečine' In glej kristijan, tako so naredili z našim Izve-ličarjem. Trdno so ga privezali k stebru, nato pa so ga začeli neusmiljeno pretepati. Glej, kako trepeče pekočih bolečin Njegovo sveto telo pod težkimi ndarci f Koža poči in iz ran priteče najsvetejša Kri, zalije vse telo in teče po tleh v potokih! Biči se vdirajo ▼ Njegovo meso vedno globje in globje, do kosti, bolečine Ga žgo kakor živi ogenj. On paizdihuje in toči solze, srce mu kipi k nebeškemu Očetu, oko pa se upira v nebo. A udarcev ni konec, dokler se ne zgrudi onemogel pod njimi božji Sin. — In tu na tleh izmučen leži On, čegar je ves svet! Nobena roka se ne gane, da bi mn obvezala rane, nihče nima zanj tolažbe. Kje to oni. katerim je dal On pogled, sluh, govorico; kje oni. katerim je dal hoditi; kje oni, katerim je izgnal satana; kje mrtvi, ki jih je obudil? Mar nima nihče pomoči zanj, ki jo je imel za vse? Ne, kristijan moj, nihče nima zanj srca. vse ga je zapustilo. Tak je 8vet, to je njegova hvaležnost! Kako resnične so besede prorokove: .Nima je ne f>odobe ne lepote; in videli smo ga --zaničevanega in najzadnjega med ljudmi, moža bolečin in 8kušenega v slabosti; — — resnično, on je prevzel naše bolezni in on je no8il naše bolečine; --on pa je bil ranjen zavoljo naših grehov, in potrt zavoljo naših hudobij." Iz. 53, 2 — 5. Vse to pa je prestajal Gospod prostovoljno in z nebeško potrpežljivostjo. Trpel je vse to iz ljubezni do nas vseh, iz ljubezni tudi do svojih sovražnikov in mučiteljev: Pilata in Judov. Zakaj pa je vender Gospod prenašal vse to trpljenje in vso to sramoto? Bičanje je zlasti kazen za čutnost in meaenost. Gospod je hotel tedaj zadostiti za grehe mesenosti vsega sveta. Kdor je kedaj roboval temu grehu, naj gleda na raztepenega Izveličarja, v Njem ima vzgled in obenem vidi, kako velik je njegov greh; saj je moral Sin božji zanj toliko pretrpeti. Nihče pa naj ne izgubi pri pogledu na toliko trpljenje poguma. Tu je neizčrpen vir milosti, ki nam daje moč. da se poboljšamo. Dalje nam je hotel gospod s svojim trpljenjem dati vzgled, kako naj s svojim telesom služimo Bogu. Ko bi nam bilo treba v službi Gospodovi žrtvovati tudi lepoto, premoženje in moč. storimo to. kakor je storil J^zus, ki je žrtvoval svoje telo in vse svoje moči. Kako surovim ljudem se prepusti! S tako strašnimi mukami Ga trpinčijo, in vendar kako plemenit, čist. lep, kako vzvišen, kako milostljivje Gospod pri vsem tem bičanju. — Naše telo je preslabo da hi preneslo vse te hude muke zato pa darujmo Bogu svoje delo, svoj trud in trpljenje do smrti! \f. »š. Vstajenja. II. Mlada leta. Spominjaj se svojega stvarnika v dneh svoje mladosti. /'ki. li, 1. Lepa mlada leta,— ki je tako malo umejo! Čas klitja, pomlad življenja! lTživati ga moraš, ta lepi čas. Da — uživati, prijatelj, a tako da mlada leta niso izgubljena za večnost. 0, ne govori kakor brezbožnik: .Pridite in uži-vajmo pričujoče dobrote, in hitro rabimo stvari še v mladosti (Modr. 2, 6 ); ne sme nam niti časov cvet (Modr. 2, 7).« Meniš, da si za Boga samo ko mož, starec? Meniš, da si zanj manj ko mladenič? Vse tvoje bitje je zvezano z Bogom. Ti si od Boga, za Boga in po Bogn: on ti je dal vse: ;telo in dušo, razum in voljo, moč in zdravje, denar in premoženje, čas in milost. Vedno, po v sod i si Gospodov. Njegov si v vsaki starosti, v vseh življenskih razmerah. Tako blizu studenca svojega bitja si že hotel pozabiti nanj — prav tako, kakor potok, ki zapusti svoje bregove in se razgubi po peščenih tleh? Ali se predrzneš Bogu ponuditi ostanke življenja, ki si je zlorabil v službi drugih gospodov? Sedaj, sedaj spoznaj Boga; sedaj se nauči Boga se bati, Boga ljubiti, Bogu služiti, Boga poveličevati. Tvoje srce Še ni utrdelo, — tvoje srce ni zimska zmrznjava Še je v njem živenjska sila. Vse klije v njem, vsaka setev je v stanu izrasti iz njega; tndi osat. Dobro je človeku, če nosi jarem že od tvoje mladosti. (Žal pes. Jer. 3, 27). Mladenič vajen svoje poti, tudi v starosti ne stopi ž nje. (Preg. 22, 6) Kakor se drevo nagne v mladosti, tako ostane v starosti In kdaj hočeš vender poskrbeti za bodočnost, če ne zdaj? Česar nisi v svoji mladosti opravljal, kako boš to našel v svoji starosti (Sir. 25, 5). Ali si hotel celo hudobijo sejati? Ne vešli da, ki veter sejejo, žanjejo vihar? (Oz. 8, 7). Ne tako, prijatelj! Do tebe ima pravico cerkev, pravico država, pravico domovina. Vscveti se: prvi v tolažilo, drugi v rešitev, tretji v ponos. Do tebe ima pravico človeška družba ; pomagaj jo rešiti, pomagaj jo dvigniti. Sam sebe si dolžan Človeštvu; vzgoji se zanje. Sam sebi se dolguješ; izroči se sebi; postavi si temelj k prihodnjemu blagostanju. Mladenič — plemenito srce, sveže, po delu hrepeneče srce! Vsa pota pravičnosti so odprta pred teboj! Hiti, teci! Zahrepeni po najvišjem, po najboljšem ! PraŠnat svet ti bodi preozek, prenizek; rojen si za kaj višjega! Prav spoznaj čas, ki je tako drag, tako lep, tako plodonosen, čas — morebiti edin v tvojem življenju. Mogoče, da ni odločeno poletje niti jesen tvojemu življenju! Če ga pa nisi do sedaj spoznal, mladostnega časa, če si ga zlorabil — o potem dovoli milosti božji, da ponovi tvojo mladost kakor orlu. Da, razpni r troti — in potem kvišku k sijočemu solncu esnice, Lepote, Pravice! Nemški A. pl. Dos T. J, —Prosto prelaga: F. Ki. Kraljič. Razjled po domovini Z Gorenskega. Dne 26 f-*br t. 1 se je zbralo mnogo občinstva v Repinjah o priliki, ko so deklice predstavljale lep igrokaz .Dve materi". Došlo je 9 duhovnov, namreč preč. g. kanonik T. Kajdiž, preč. o. provincijal Konstantin, domači v. g župnik in nekaj drugih gospodov domačih in okoličanskih Navzoči so bili tudi g župan, gg učitelji iz Vodic in s Ska-ručine, gdč. učiteljica iz Vodic. Prisotna je bila pa tudi Jerajeva mati iz Lokarjev, to je ona plemenita žena, ki je zavod šolskih sester ustanovila, kateremu je ostala naklonjena pokroviteljica in dobrotnica Učenke so spretno igrale, brez strahu govorile. Med posameznimi dejanji pa j* mešani pevski zbor, obstoječ iz obeh učiteljev, gdč. učiteljice in še drugih gospic proizvajal ob spremljevanji 8 klavirjem lepe pesmi. Občinstvo je opetovano ploskanjem izrazilo svojo zadovoljnost z igrokazom in z deklicami Srečna župa, v kateri redovnice poučujejo žensko mladino. Dekleta Vodiške so dobro poučene, pa so tudi nravnega vedenja in kažejo, da si s)kmetskega stanu, često oglajeno, ljubko vedenje, s katerim se prikupijo Mi želimo da bi se na večjih župnijah s številnimi stanovniki ustanovile le enake šole za žensko mladino, kakor je v Repinjah ali v Trnovem na Notranjskem Kajti v takih šolah dobivajo učenke ne le temeljiti pouk v šolskih predmetih in izurjenost v ročnih delih, ampak tudi versko vzgojo, blagost srca ter unanje lepo prikupljivo vedenje. To vse je vsposobi, da so kos vsaki zahtevi, katera bi se jim stavila. Sosebno pa jim verska vzgoja nudi oporo, da v viharju življenja ne izgube poštenja, ter vedo v bridkostih in težavah v Boga zaupati in pri njem iskati pomoči. /upnik A. K. L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec marcij 1900. (Spis potrdili in blagoslovili sv. Očej a) Glavni namen: Božja postava za delu. b) Posebni nameni: 6.) Praznik Marij« 7 i&lostlj. Razširjanje pobožnosti do Jezusovega in Marijinega srca. Hudo skušani in nestanovitni. 7.) Sv. Herman Josip. Ked premonstratencev. Obvarovanje nedolžnosti. »Beli paganski otroci«. 8.) Ovstna nedelja. Posvetenje človeštva svojemu <)dre-šeniku. Učitelji na vzgojevališčih in učiliSčih. Dijaftke duh. vaje. 9) Sv. Valtrada. Severni misijoni. Katoličani med drugoverci. Asumpcijonisti. 10) Sv. Kehtllda. Slovenska mladina. Ženski samostani in njihovi zavodi. Važne volitve. U.) Sv. Leoa Veliki, papež. Leon XIII. in rimsko vpra-i&nje. Obuditev odločnih katoliških prvoboriteljev. 12.) Veliki detrtek. Duhovniki in obhajanci. Vredni sprejem velikonočne izpovedi in sv. obhajila. Vojaki in uradniki. Molitev, (ktero naj hi molili udje mi I it r enega apostoljstva.) Gospcd Jezus Krist! V edinosti s tistim Božjim namene m. s katerim si Ti. sam Beg, Gcspcda pove-ličal nekdaj na zemlji s Svojim presv Srcem in Ga še sedaj neprenehoma v najsvetejšem Zakramentu po vsem svetu do kGnca časov poveličuješ, in da posnemam presveto Srce preblažene, vselej brezmadežne Device Marije, darujem Ti danes in vsak hip današnjega dneva vse svoje namene in misli, vsa svoja čutila in želje, vsa svoja dela in besede. (100 dnii odpustka enkrat nu dan L^on XIII. 1885). Zlasti Ti je darujem za duhovne vaje. kakor tudi za vse v tem mesecu in sosebno za današnji dan ude in molitvenega apostoljstva priporočene zadeve. O sladko Srce mojega Jezusa, stori da Te vedno boli ljubim! Amen (Vgakikrat 300 dnij odpustka; enkrat v m^Hu, in moli vsak dan, popolni odpustek. Pij IX. 2t». listop. IS?« ) Sladko srce Marijino bedi moje rešenje! (300 dnij odpustka vsakikrat. Pij IX. 1852) O sveti Jcžef, predpodoba in varuh častilcev presv Srca Jezusovega, prosi za nas! (100 dnij odpustka h krat na dan. L*on XIII. 1892.) S\ c ti rfdargelj Mihael, sv. Ciril in Mete d sv. Bonifecij, bi. Peter Kanizij, prosite za nas! N. II. Bratovske zadeve N. 1). Gosp* presT. Jezusovega 8roa. V molitev priporočeni • Na milost lj t ve pnproftnje N. tj- G. presv. Jezusovega Src«, ▼ Jožefa. sv. Nikolaja, e«. Mohorja in Fortunata, vaiuhov natih angeljev in vseh naSih patronov Bog dobrotno odvrni od naSe dežele plo.e. umore in tamtmore. cdpad in brezverstvo. vse ne čistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse poSaatne pregrehe. — V nrulitev je priporočena deklica. 2e dolgo na nogi bolna. Ako se ji zdra>ie povrne, razglasi se zahvala v »Danici«. Zahvale. NajiskrenejSo zahvalo izrekam milostnemu Jezusčeku, preč. Devici Mariji in sv. Jožefu. Bila sem hudo in nevarno obolela. Ob enem mi je bilo izvrSiti važen epravek. V strahu sem bila, da mi ne bo ir.< go<"e. — Ali zgodilo se je. kakor sem želela in §e več. — Notranjsko 25. marcija 1900. Fr. Kranjec. * * * V?!ed obljube izrekam tu javno zahvalo Jezusovemu in Marijinemu presv. Srcu za očividno pomoč v nevarni bolezni svoje matere Fr. U., duhovnik. * * * 14 dni se mi je udirala kri. Mej tem sem opravljala devetdnevnico Marijireu.u Srcu in storila obljubo, da bom. ako ozdravim. razglasila to v »Danici«. — Ozdravela sem popolnoma; zato to s hvaležnostjo objavljam. Tem. >ajonc. Zahvaljujem se Materi Božji, av. Blažu in sv. Antonu Pa-dovanskemu. ker sem zadobila ljubo zdravje. vi. S.t iohka sestra v Ton* o ju. Raznoterosti. Kako pregnati dolgčas. Blaženi redemptorist Klemen Marija Hcfbauer (Dvcfak i je že kot osemleten deček tako rad molil, da se mu je zdelo čudno, zakaj ljudje ne molijo, kadar se hočejo razvedriti. Nekega dne je Še! s svojo pobožno materjo po cesti. Sreča-vala sta znance in prijatelje, katerim je mati prijazno in uljudno odzdravljala in je povpraševala, kako se jim godi, če so zdravi, kam so namenjeni i dr. „ Preganjamo si dolgčas", tako jih je največ odgovorilo. Mali. pobožni deček še ni razumel pomena teh be-sedij, potegnil je mater za obleko in tiho vprašal: .Ljuba mati. kaj je to: dolgčas preganjamo?" — Mati odgovori: „Kdor nima nič dela, temu počasi poteka čas, poišče si zato takih stvarij, ki ga raztresejo: gre se izprehajat. poišče pripravne zabave ali obišče dobre prijatelje, da se ž njimi kaj pogovori. Kdor tako dela, o tistem pravimo, da preganja dolg čas." Deček pogleda svojo mater in pravi ves začujen: .Mati, če ljudje nimajo nič dela. potem naj molijo." —Pač pametne besede iz otročjih ust. Tudi sicer so nedolžni otroci v verskih stvareh pogosto modrejši. kakor odrasli, ki so jim grehi in strasti tako potemnili razum, da pozabijo nebeških reči in skrbe le za posvetno, kakor bi v posvetnem blagu mogli zadovoljiti svoje srce F. O. Listek. Slovenski obraz našega Trsta se pokaže najbolj takrat, kadar se uprizori kaka cerkvena slovesnost. — Te dni se je obhajal pri sv. Jakobu misijon, vojen po čč. oo. frančiškanih, ki so v lepih govorih netili v narodu ljubezen do krščanskega živenja. Ljudstva se je kar trlo. — Ne čudimo se zato, čemu da se tako ustavljajo Lahi vsaki slovenščini v tržaških cerkvah; ti prizori po cerkvah jim namreč kažejo vselej, Čegav je Trst. Čestitamo pa tržaškemu Škofu msgr. Andreju Mariji Šterk, da ne gledajoč na laške zapreke hodi svojo pot katoliškega škofo-vanja umno naprej. — V tem znamenji zmaga! Eardlnal Alojzij de Canossa, veroneški škof, je 12. marcija t. 1. umrl 81 let star. Prav pred 23. leti, 12. marcija 1877, je bil imenovan kardinalom. Rojen Veronez je bil tam kanonik in škof—vse v domaČem mestu. Imenoval ga je kardinala Še Pij IX — Le dva izmed sedaj živečih kardinalov sta kot taka stareja od njega; da ne govorimo o Leonu XIII., ki bi praznoval, ko bi doživel, 19. decembra 1903 petdesetletnico kardinalstva. Dar. Za kruhe ev. Antona: A. Kuštrin 40 vinarjev. Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.