plačana ▼ gotovini Posame Številka ff- flis; IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna Jugoslavija : Francija v plavanju Leto VI. — Štev. 33 LJUBLJANA, 12. avgusta 1951. FIZKULTURNI TEDNIK II. zvezna nogometna liga Kljub zmagi nas 0 dred m zad ovoljil Stadion Odreda ob Tyrševi cesti. Igrišče dobro za igro, vreme sončno z lahnim vetrom. Prva prvenstvena tekma jesenskega dela II. zvezne lige v Ljubljani: ODRED : VELEZ 1:0 (0:0) Velež: Barbarič, Dilberovič, Šestič, Ninkovič, Bolfek, Radiljevič, Borozan, Mujič, Zelenika, Hrvič, Cemalovič; Odred: Bencik, Pelicon, Piskar, Osrečki, Berginc, Korunovič, Zivotič, Petrovič Kumar, Hacler, Belcer. Sodnik: Mlinarič iz Zagreb; mejna: Gvardjančič in Kos, oba iz Ljubljane; gledalcev: 8.000; strelec: Piskar v 47, minuti iz enajstmetrovke. Ljubljana, 12. avg. V svojem prvem nastopu jesenskega dela II. zvezne lige ni Odred s prikazano igro zadovoljil domačega občinstvo, V njegovem moštvu so danes odpovedali prav- vsi razen Piskarja. To velja posebno za krilsko vrsto, ki je bila najslabši del moštva in je zaradi tega trpel tudi napad. V vsej igri nismo mogli videti niti ene lepe in zrele kombinacije Odredovih igralcev, razen v 40. min., ko je Hacler lepo podal Kumarju, ta Pa ’ Zivotiču na glavo, vendar previsoko, tako da je slednji žogo komaj ujel in jo poslal čez prečko. Toda tudi ta kombinacija se nam zdi bolj naključna, kakor premišljena, zaradi česar tudi ni uspela. Ce analiziramo igro Odredovih igralcev, lahko ugotovimo, da je bil Bencik nekoliko nesiguren. Pelicon pa je danes prikazal eno svojih najslabših iger, d očim je bil Piskar, kot že rečeno, najboljši igralec v domačem moštvu. Neutrudno se je boril in pomagal, ne sam-o obrambi, temveč tudi napadu. Enajstmetrovko, ki jo je streljal, je lepo in prisebno plasiral Po zemlji v desni kot, tako da je bil Barbarič brez moči. Vsa krilska vrsta je danes odpovedata in igrala popol. noma raztrgano, kar se je občutilo v vsem moštvu, najslabši v njej pa je bil Osrečki. Vsj trije so nepotrebno kombinirali, prekratko podajali in še to zelo netočno, tako da je dobil žogo vedno nasprotni igralec. V napadu so bili vsi enako slabi, omeniti pa moramo, da je bil Zivotič premalo zaposlen. Zmedeno, na trenutke kar smešno, je igral Hacler v prvem pol. času,' ko je, kakor po navadi, nepotrebno peljal žogo z enega na drugi konec igrišča in jo končno podal nasprotnemu igralcu ,namesto da bi jo pravočasno in hitro oddal svojemu so. igralcu. V drugem polčasu pa se je po. pravil in je. bil najboljši med napadalno petorico, ki- je bila, kot rečeno, itak slaba Kakor krilska. vrsta, je tudi napad zavlačeval igr« z nepotrebnim in netočnim podajanjem pred kazen, skim prostorom nasprotnika. Kot celota pa je bilo moštvo Odreda premalo borbeno in je posebno v tem zaostajalo za nasprotnikom, ki tudi ni po. kazal nič posebnega, tako da bi po prikazani igri danes bolj ustrezal ne- Državno gorsko motoristično prvenstvo Barbarič dosegel najboljši čas dneva Tržič, 12. avg. Ce si z vrha Ljubelja pogledal proti startu, si ugotovil, do bodo morali vsi vozači pokazati precejšnjo mero iznajdljivosti, če bodo hoteli uspešno prevoziti vse zavoje do vrha prelaza, kjer je bil tudi cilj. Proga je bila zares skrbno pripravljena! Vse priznanje zaslužijo tržiški športni delavci in funkcionarji, ki so že delj časa z udarniškim delom popravili cesto in jo tako usposobili za današnjo dirko. Čeprav je bil prireditelj današnjega državnega prvenstva Avto-moto Zveza iz Beograda in čeprav je bila množica funkcionarjev iz Ljubljiane. Beograda in Zagreba, tnoramo podčrtati veliko voljo in delavnost Tržiča,nov, brez katerih prav gotovo ne hi uspelo tako odlično celotno tekmovanje. Vsem tem požrtvovalnim delavcem je stal na čelu pred. Sednik Šarabon, ki je zadnje dni ves Prosti čas žrtvoval samo za to tekmo, vanje. Na startu so bili v glavnem vsi najboljši jugoslovanski gorski vozači s svojimi boljšimi ali slabšimi motorji. Kot prvi so orali v strmi breg najtežji motorji, kjer si kar po brnenju strojev spoznal njihove znamke. Za njim pa so se razvrstili šibkejši, dokler ni prišlo do ušes piskajoče brnenje najlažjih motorjev. Pravo mojstrstvo so pokazali vozači na prikolicah. Občinstvo, ki je vzdolž vse proge burno pozdravljalo vsakega posameznika, je večkrat strme obstalo nad spretnostjo tega ali onega vozača. Končno so se pojavili še avtomobili, ki so morali na tej cesti, ki ima na nekaterih krajih vzpon celo 33 stopinj, kar )e največ v Evropi, prevoziti zavoje^ z 118 jvečjo previdnostjo. Lahko reče. n>o, da so nam danes jugoslovanski motoristi pokazali velike sposobnosti in čeprav mnogi od njih niso poznali te ceste, s vendar pogumno vztrajali od starta do cilja. Tehnični rezultati: Ekipno teko vanje: 1. Srbija, 2. Slovenija, 3. Hrvatsika. 125 ccm: 1. Surbek Ladislav (Hr) Puch, 2. Bucegovio (BiH) DKW, 3. Kartonček Nedeljko (Sr) Puch; 250 kub. centimetrov: 1. Regvart Drago (Hr) Triumph, 2. Jenko Anton (Sl) Puch), 3. Milenkovič Radii mir (gr); 350 ccm: 1. Zovko Stanislav (Sr) Ve-loceto, 2. Stefe Matevž (STO) Mach-les, 3. Hafner Žane (gl) Machles; Do 500 ccm: 1. Barbarič Slavko^ (Sr) BMW, 2. Lampe Slavko (Sl) Rudge, 3. Pažur Stjepam (Hr) BMW; Prikolice do 750 ccm: 1. Kurnik France — sovozač Kurnik Matej (Sl) BMW, 2, Snajder Boško — Sajnovič Stanko (Hr) BMW, 3. Petrovič Steva — St.r-boja Mijo '(Sr) BMW: Prikolice nad 750 ccm: 1. Paulus Janez — Podobnik Pavel (Sl)" 2. Stankoovič — Pavlovič Mijo (Srbija) BMW. 3. je bil Silvašič Bogu s lav — Jovanovič Vladimir (Sr) Irudijan; Avtomobili do 1100 ccm: 1. Saletnik Dame (Hr) Fiat, 2. Smeh Jože (Sl) BMW, 3. Carapic Aleksander (Sr) Fiat; Avtomobili nad 1100 ccm: 1. Vukovič Mioslav (Sr) Amfai Romeo, i Veselinovič gtrahomir (Sr) BMW, 3 Sotošek Slavko (Sl) Mercedes. odločen izid, kar dokazuje enako število kotov, in sicer 5:4 v korist Ve. leža, V moštvu gostov ne bf mogli pohvaliti nobenega, razen srednjega napadalca Zelenika. Zmagovit gol je dosegel Odred po zaslugi Kumarja, ki je v 2. min. dru. gega polčasa naglo prodrl v nasprotnikov kazenski prostor, kjer ga je Dilberovič ustavil z roko od zadaj 'in prav, ko je hotel streljati na gol, 'še spotaknil, tako da je padel. Sodnik Mlinarič je popolnoma pravilno prisodil enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Piskar. Inž. Mirkovič Dragotin Proleter : Rudar 6:0 (3:0) Osijek, 12. avg. Zmaga Prolcterja ie povsem zaslužena, saj so domačini prikazali eno svojih najlepših iger v letošnjem letu, na drugi strani pa se lahko reče, da je Proleter zdaj v zelo dobri formi. Najboljši igralec je bil Rupnik, ki je odlično vodil svoie napadalce proti nasprotnikovemu golu. Moštvo Rudarja, ki je nastopilo v nepopolni postavi, je tokrat povsem odpovedalo. Za tako visok poraz pade krivda predvsem na ožjo obrambo in krilsko vrsto. Zadovoljila sta edinole Opresnlk in Kos v napadu. Pred približno 5000 gledalci je sodil Ivanovski iz Skoplja. Janez Pišck Rabotnički ; Dinamo 2:0 (1:0) Zagreb : Proleter .Z. 4:0 (2:0) Tekstilac : Vardar 0:1 (0:1) Železničar : Bokelj 4:0 (1:0) Kvarner : Radnički 3:2 (1:2) MED TEDNOM: Metalac : Budnčnost 2:0 (0:0) Bokelj : Proleter 0. 1:1 (1:1) Budnčnost : Kvarner 5:0 (4:0) LESTVICA II. ZVEZNE LIGE Vardar n n 4 2 33:9 26 Budnčnost 19 12 2 S 39:18 2« Kvarner 19 10 3 6 51:36 23 Rabotnički 17 8 G 3 33:16 22 Radnički 18 8 6 4 43:27 22 Velež 18 9 3 6 34:26 21 Proleter O. 19 9 3 7 39:31 21 Železničar 18 7 6 5 29:22 20 Odred 18 8 2 8 30:24 18 Metal ac 17 6 5 F 24:18 17 Dinamo 17 7 3 7 33:33 17 Zagreb 17 5 4 8 19:28 14 Proleter Z. 18 5 4 9 23:37 14 Rudar 18 5 2 11 26:54 12 Tekstilac 18 2 3 13 19:42 7 Bokelj 18 0 6 12 13:67 6 I. zvezna liga Težak poraz Partizana v igri z Mačvo Mačva : Partizan 3:0 (2:0) Beograd, 12. avg. Današnja prvenstvena tekma med Partizanom In Mačvo se je končala z nepričakovano, a za,-služeno zmago Mačve, ki je dala Partizanu kar 3 gole. »Kje je tehnika, kje so Bobek, Čajkovski in ostali zvezdniki?« — tako so klicali v zboru ljubitelji Mačve, ki so spremili svoje moštvo na to važno tekmo v Beograd. In res, težko jih je bilo danes opaziti. Mačva je dokazala, da zna dobivati tekme ne sa.mo z hrzi.no in borbenostjo, marveč tudi s tehniko. Nekaj lepo izvedenih akcij, nekaj »oxfordov«, nagli prodori in že so padli trije goli. Sijajni vratar Petrovič in zelo požrtvovalna obramba sta navdušila občinstvo. Partizan je igra! danes še slabše kot preteklo nedeljo v Subotici. Čajkovski je kot napadalec prišel zelo malo do izraza in še manj kot krilec v drugem polčasu. Tudi obramba Partizana je bila zelo slaba in gresta najmanj dva gola več ali manj na njen račun. Prvi gol je brez dvoma zakrivil Lazarevič, ki je izbil žogo lastnemu vratarju iz rok in jo pognal v gol. Nekoliko sta se odlikovala od drugih Čajkovski v drugem delu igre in srednji krilec Belin, ki pa ni ime! opore v soigralcih. S odmik Eri ih iz Ljubljane je bil nesiguren. Vse tri gole za Mačvo je da! Kovačevič. Tekmi je prisostvovalo 15.000 gledalcev. Hajduk : Borac 4:1 (1:0) Split, 12. avg. Današnja prvenstvena tekma med Hajdukom in Borcem se je končala z visoko zmago Hajduka 4:1 (1:0). Sodnik: Jovanovič iz Sarajeva; strelci: Arapovič v 11., Vufeas v 56., Ma- lešič- v 59. in Mladinič v 64. minuti za Hajduk, Medved v 55. minuti pa za Borca; gledalcev: 8000. Hajduk je zaigral dane« samo 15 minut, in sicer v prvem delu II. polčasa, tako kot smo ga videli igrati na turnirju ob proslavi njegove 40- letnice. Ves ostali čas so igrali Hajdukove! brez prizadevanja, često netočno in včasih naravnost zmedeno. Ne glede na rezultat je nudil Borac boljšo kombinatorno igro, a zaradi slabih strelcev, svoje sicer dobre igre, ni mogel izkoristiti. Ležerna in povsem nezanimiva igra je trajala vse do 55. minute, ko je Medved izenačil. Tedaj se je Hajduk zresnil in zaigral tako kot zna. Vsi so se trudili ter igrali s srcem in vol to, Od teh 15 minut pa je zadostovalo le 9, da je bil postavljen končni rezultat 4:1 za Hajduk. V tem času so bili igralci Borca nonolnoma zmedeni in se nikakor niso mogli znajti. Zvonko Barišic Lokomotiva : Sarajevo 4:2 (1:1) Napredak : Dinamo 0:1 (0:0) Vojvodina : BSK 0:2 (0:1) Spartak : C. zvezda 0:2 (0:0) LESTVICA I. ZVEZNE LIGE Dinamo 13 11 2 0 30:6 24 Hajduk 13 9 2 2 30:14 20 Crv. zvezda 12 8 0 4 30:14 16 Partizan 13 7 2 4 23:14 16 Sarajevo 13 4 4 5 16:23 12 Lokomotiva 13 4 4 5 19:19 12 Borac 13 4 3 6 17:20 11 Vojvodina 13 5 1 7 13:20 11 Mačva 13 4 2 7 14:16 10 BSK 12 4 2 6 9:12 10 Spartak 13 5 0 8 10:27 10 Napredak 13 0 2 11 9:35 2 ROKOBORBA Beograd : Frankfurt 8:8 Izbirno tekmovanje kolesarjev za svetovno prvenstvo Mlajši so se prebili Celje, 12. avgusta. V dneh od 9. do 12. avgusta je bilo v Celju izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance, ki se bo udeležila svetovnega prvenstva v Italiji od 24. avgusta Dunajski težkoatleti v Ljubljani SlGuenshareprszentdncnimnšola sliko. Toda ne glede na to, smo bili letošnje srečanje prečen 1 nismo vedeli, ali bo prišla sta ekipa kor lani ali pa se bo predstavilo no- • morda le 'močnejše moštvo. Poleg ta pa ie številno občinstvo z zamajem pričakovalo tudi prikaz znanega »teh as catch can« ali *p”'IL1pJl oreš« in še posebno skrivnostnega ju- KonsmoU'v Soboto zvečer se£eli v vroči. Parni Unionski dvorani, .ki J° to n 'Hilo občinstvo do zadnjega kotička, 'm je zopet enkrat - kakor U: toli-krat prišlo na misel. kako eno 1°. de bi imela Ljubljana veliko po ''to dvorano - areno za yseJP°rte. er bi našlo prostora tudi doJ» s e ‘toev. Toda to so menda le ®bko ljudi je bilo. ki si JX!™gle-ikoatletsko prireditev ms0 Pg fe In lahko jim je žal! Občinstvo e ?.e o lop športni užitek že v prvem delu ureditve, ko so nastopali dviga ci. ve tnn pa «0 vse še bolj navdušili man toski tn zagrebški par v ,opi”: 4te —_ vjaiboj-j prosti rokoborbi, ter iskoviti padci ” prijemi tn protiprllem: todih Dunajčanov, ki so nam P' ^ .nazorno pokazali, kaj je ju-do 16 letni Rozman — 2375 kg ■Jtogalci uteži so drug za drugim pH-°pali k železni ročki. Med njimi je 1 tudi mlad. svetlolas fant. ki v ten ki dviganja ni prav mč zaostajal za u”'1 mi starejšimi tovariši In ko je v ?°ieročnem potegu dvignil > 75 kg, ne * mnc-e verjel, da bo letos jeseni star e 16 iet y obojeročnem sunku mu ie »S6 dvigniti v' konkurenci 95 kg. iz-n konkurenc0 pn celo 100 ke! Koliko v^vignil recimo čez deset let, če bo la*!21 treniral prav tako redno, kakor nes? Bil je najmlaši tekmovalec. Nov državni rekord Kot gost. ljubljanske ekipe je nastopil tudi Goldin, član zagrebška Lokomotive. Bil je dobro razpoložen in rezultat tega je bil nov državni rekord v srednji kategoriji: 285 kg v olimpijskem triatlomu (85, 85, 115) Odlikoval se je tudi Kolarjev učenec Dolenc Roman, ki je zasedel drugo mesto z 2fi7.5 kg. Tretji je bil Schrnie Robert (Dunaj) 265, četrti Melkus Alfred (Dunaj) 262.5 kg in peti Colarič (Slovenija — star 17 let!) 255 kg. Občinstvo 1° navdušeno pozdravljalo tud' drugega gosta slovenske ekipe, Malcca (JA), ki le nastopil v bantam kategoriji. Hotel je postaviti nov državni rekord, kar pa mu na žalost ni usnelo. V skupnem plasmanu je zmagala Slovenija s 1086 kg pred Dunajem 1018 kg. Po dviganju smo videli — na srečo kultiviran — »catch as catch can«, vse do pol dvanajstih pa je trajal program bosih, v bele nlatnene obleke oblečenih, neverjetno gibčnih in hitrih judoistov Tn ko smo gledali tei°sa m^d^ničev. ki so se bliskov'to' vrtinčili skozi zrak. smo vzdihnili: »Zakaj nimamo tudi v Sloveniji ljudi, ki bi nas znali uvesti v skrivnosti japonske rokoborbe in samoobrambe . .!« Verjetno n i cmo bili edini. In organizacija? Za tako kvalitetno n ri red’tev precej sl a ha Namesto oh r>nl devetih, se 1e začelo okror/ devetih, dvigalcem uteži na je po gladkem parketu brez kolofonije, precej drčalo To so občutili posebno gostje. Bilo je še več stvar;, ki bi jih lahko kritizirali — toda pustimo jih. saj je celotna prireditev zapustila lep in globoko vtis. — I. S jutri ob 19.50 na Jesenicah težkoatletski Dunaj s Slovenija Spored: dviganje uteži, rokoborba (prosti slog) JU-DO japonski športni dvoboj. JIU-JITSU japonska samoobramba do 2. septembra. Izbirno tekmovanje je organizirala Kolesarska zveza Jugoslavije v Celju zaradi tega> ker je cesta od Celja do Maribora najprimernejša in zelo podobna tekmovalni vrogi v, Vare si, tako po vzponih kakor po težini -celotne proge. Bili sta dve dirki $ posameznim startom in dve dirki s skupnim startom. Skupno je bilo povabljenih 24 vozačev iz vseh republik. Med njimi stara znana ime. na kot so Zorič, Sredski, Strain, God nič itd., pa tudi mlajši kot Lulik, Vidali, Petrovič, Ročič, Levačič, Ježek itd. Pokazalo se je, da je bilo zelo koristno postaviti na start obe gardi. Solo start — odlični časi V dirki s posameznim startom na 80 km dolgi progi od Celja do Slovenske Bistrice in nazaj, se je posebno izkazal Lulik, ki je prevozil to progo v času 2:10.48. Sledili so: Zorič 2:11.06 Ročič 2:12.10, Sironi 2:12.39, Vidali 2:12.49, Osrečki 2:13.01, Todorovič 2:14.34 in Levačič 2:14.57, Ostali vozači so dosegli slabše čase. V drugi dirki s posameznim startom na 57 km dolgi progi od Celja do Maribora so btlli dosežiemii naslednji rezultati: 1. Petrovič 1:33.25 (povprečna hitrost 36.7 km, boljši od Lutikovega časa prejšnjega dne. ki je dose. gel samo 35.8 km). 2. Levačič 1:35.01. 3. Vidali 1:35.40. 4. Ročič 1:35.59, 5. Sironi 1:36.55. 6. Todorovič 1:38.13. 7. Osrečki 1:37.15, 8 Lulik 1:38.05, 9. Zo. rič 1:38.07, H)’ Strain 1:33.22. V dirkah s posameznim =il a rtom je pokazal najboljši uspeh Ročič. slede mu pa Vidali Lulik, Zorič, Sironi, Levačič. Osrečki itd. Skupinska vožnja s povprečnim uspehom Tudi skupinski Vožnji sta bili dve. Prva na 120 km dolgi progi od Celja do Maribora in nazaj, druga pa na 100 km dolgi progi po končani vožnji s posameznim startom Ig Maribora proti Ptuju In naizaj do Celja. V obeh škupinskah vožnjiah vozači niso poka. zali tega, kar se je od njih pričakovalo. V prvi vožnji na 120 kilometerski Progi so edino mlajši vozači Levačič, Ročic in Ješič pokazali voljo, da dosežejo boljši rezultat ter so se kmalu po startu ločili in pridobili do konca skoraj 20 minut prednosti. Kljub temu so dosegli povprečno hitrost le 31 km. Na današnji 100 kilometrski vožnji je v začetku zelo nagajal vozačem močan nasproten veter, kljub temu pa so vozili strnjeno s povprečno hitrostjo 33 km na uro. V obratni smeri od Hajdine proti Mariboru, ko so imeli delno veter v hrbtu, so povečali hitrost čez 42 km. Ko je bilo pričakovati, da se ta hitrost ne bo zmanjšala, pa so naenkrat popustili in v lahni vožnji nadaljevali proti cilju. Na sam cilj je prispela skupina dievetih vozačev. Prvi je privozil Luillik za dolžino kolesa pred Osrečikim, Sironijiem, Vidaiiljemi, Petrovičem in ostalimi, med katerimi so bili tudi Strain, Ročič in Ješič. Na podlagi pokazanih uspehov je posebna komisija odločila, da ne pošlje na svetovno prvenstvo vozačev kot je bilo prvotno določeno, ker niso pokazali dovoljne kondicije, temveč samo štiri in sicer Lulik, Petrovič. Ročič in Levačič, aa nastop v hi. trastni vožnji na 4000 m pa je posebej določen še Vidali. Hkrati je komisija na podlagi teh izbirnih tekmo, vanj sestavila tudi dve državni reprezentanci za mednarodno etapno dirko »Po Hrvatski in Sloveniji«. V prvi reprezentanci so Strain, Zorič, Todorovič, Petrovič, B, Bat in Varga, V drugi reprezentanci pa Osrečki, Lulik Vidali, Ročič, Sironi in Drago Ješič. Določili so še 42 posameznikov, ki se bodo lahko udeležili te mednarodne dirke. Med njimi so tudi naslednji slovenski vozači Rozman, Perne. Godnič, Mozetič, Cajhen Polak, Valant, Curk. Ppdmiiičsk ia Sosič, " S, to______ ižSS Bivša evropska prvakinja v skokih v vodo. Francozinja Pellissard, bo nastopila 15. in 16. v dvoboju reprezentanc Francije in Jugoslavije v Zagrebu ter 18. In 19. t, m. na mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v Ljubljani. — Obširni članek bc ri na zadnji strani. I. del atletskega prvenstva LRS 5 METALCEV DISKA ČEZ 40 METROV Disk — paradna disciplina Miler v državni reprezentanci Odred brez štafet Ljubljana, 12. avg. Sobotni naliv je preprečil izvedbo slovenskega prvenstva, katerega prvi del je bil sporazumno prestavljen na današnji dan. Tekališče je bilo mehko, zato so doseženi rezultati v tekih kar dobri. Skakališča pa so bila blatna, mehka in tak teren ni dopuščal dobrega odriva. Udeležba atletov je bila skoraj popolna, manjkale so le Majcnova, Uršičeva in Odredov! sprin-terji. Organizacija tekmovanja je bila primitivna. Na igrišču ni bilo zvočnikov, tako da je bil dobršen del gledalcev več ali manj brez orientacije, pa tudi marsikaj drugega nas ni zadovoljilo. Sodnikov je bilo dovolj. Gledalcev se je kar precej nabralo — prišli so na nogometno tekmo; toda vseh ni navdušilo, kajti pred seboj so gledali nemi film. Močan veter v prša je oviral tekače na 100 m in pri teku na 400 m. Komčnove! javno je padla odločitev, kdo bo drugi mož v reprezentanci, ki bo nastopila proti Angliji v metu diska. To je nesporno Miler z današnjim rezultatom. Razmetoma čudno je dejstvo, da slovenski ligaš Odred nima rezerv za štafete in tako ni nastopi! niti v moški niti v ženski štafeti. Predaje ostalih društev pri štafetnih tekih so bile pomanjkljive, nekatere celo začetniške. Dobre discipline so bile: met diska moški in ženske. Pet mož je vrglo disk čez 40 m, talko da je disku Slovenila daleč pred ostalimi republikami. Odlična rezultata Knezove in Petauerjeve v ‘teku na 80 m z ovirami sta se preroško uresničila, kot je to napovedal trener Kumar. Skok v daljino za moške ie zadovoljil, prav tako 400 m in 1500 m. Izrazito slaba točka današnjega prvega dela tekmovanja je bil tek na 10.000 m. Rezultati so v splošnem zadovoljivi, kajti atleti so bili izpostavljeni precejšnjim nevšečnostim. Ker ni bilo zvočnika, niso vedeli, kdaj naj se ogrevalo, ali kdaj se bo začela disciplina v metih onkrai stadiona. Zmagovalci v posameznih disciplinah so, bili toplo pozdravljeni in kaže, da ne drži zastarelo mnenje, češ, da gledalci atletov ne gledajo radi. Prvenstvo nam je dalo naslednje nove prvake za leto 1951: 110 m ovire moški: 1. Zupančič (KI) 15.8, 2. Lorger (KI) 15.9, 3. Subelj (O) 16.2, 4. Černe (O) 17.4; SO m ovire ženske: 1. Knez (KI) 12.4, 2. Petauer (KI) 12.4, 3. Sima (O) 14.3, 4. Šuster (2. M.) 14.7; 100 m molki: 1. Petauer (KI) 11.3, 2. Mljač (KI) 11.4, 3. Furlan (2. Lj.) 11.4, 4. Lorger (KI) 11.5: 200 m ženske: 1. Vizjak (Ki) 27.6, 2. Petauer (K!) 27.6, 3. Benčič (O) 28 6. 4. Bevc (KI) 28.6: kladivo: 1. 2erjal (KI) 54.64, 2. Jančič (KI) 42.22, 3. Peterka (KI) 41.10, 4. Roš (O); 40.27; da-liina: moški: 1. Vagner (O) 6 64, 2. Špan (O) 6.57, 3. Zagore (KI) 6.33. 4. Pokorn (O) 6.28; diski ženske: 1. Koti usek (O) 38.06, 2. Kofol (O) 36.68. 3. Medveš (KI) 34.97, 4. Vojsk (2. M.) 32.20; 10.000 m: 1. Lessizza (2. Lj.) 34:25, 2. Kranic (KI) 35:07.2; višina moški: 1. Žgalin (O) 175, 2. Čerpes (2. M.) 175, .3. Štrukelj (O) 175, 4. Kravanja (O) 165; daljina ženske: 1. Knez (KI) 5.20, 2. Petauer (KI) 4.85, 3. Lazar (2. M.) 4.72, 4. Sernec (2. M.) 4.70; 400 m moški: 1. Zupančič (KI) 51.3, 2. Olivieri (O) 51.6, 3. Kopitar (KI) 52.4, 4. Rožman (O) 52.5; disk moški: 1. Žerjal (KI) 48.48, 2. Miler J. (O) 46.50, 3. Golc (KI) 44.39, 4. Miler B. (O) 43.52; 1500 m: 1. Kranjc (O) 4:06.0, 2. Pavčič (T) 4:07.2, 3. Šober (2. M.) 4:07.2, 4. Grabar (KI) 4:12.2; štafeta 4'X.100m moški: 1. Kladivar 45.0, 2. Železničar Lj. 46.1, 3. Železničar Mrb. 47.4; 4X100 m ženske: 1. Kladivar 53.1, 2. Železničar Lj. 54.7. 3. Železničar Mrb. 55.2. Špindler Janez ATLETSKO PRVENSTVO SRBIJE Zopet nov rekord Milakova Drugi dan tekmovanja je bila senzacija nov rekord Milakova v skoku ob palici. Ostali rezultati so dobri v teku na R00 m, štafeti 1x400 m in teku na 400 m z ovirami. Tehnični rezultati: palica: Milakov 4.05, troskok: Vaš 13.96. kopje: Dangubič 52.83, krogla: Krupalija i3.95. štafeta 4x400 m: Partizan 3:21.8. 400 m ovire: Radulovič 56.6, 800 m: Ottenheimer 1:54.2. 200 m: Račič 22.8, 5000 metrov: Stefanovič 14:59.6. Zmaga Šegedina in Djuraškoviča v Londonu Včeraj sta na White City stadionu v Londonu dosegla jugoslovanska atleta Šegedin in Djuraškovič dvojno zmago v teku na 3000 m z zaprekami. Tretje mesto je osvojil mladi angleški atlet Dislev. Vreme je bilo neugodno, proga je bila razmočena in spolzka. Šegedin je tekel v lepem slogu in je diktiral tempo na "čelu skupine. Rezultati so bili naslednji: L Šegedi.n 9:17.4, 2. Djuraškovič 9:18.0, 3. Dasley 9:21.2. Železničar — prvak Slovenije v walerpolu Ljubljana, 12. avg. Včeraj in danes je bil na plavalnem stadionu Knlozija prvenstveni turnir štirih slovenskih klubov za prvenstvo Slovenije. Končna lestvica prvenstva: I. Železničar 3 2 0 1 20:9 4 -■ Ilirija 3 2 0 1 22:10 4 3. Branik 3 2 0 1 15:11 4 4. Bled 3 0 0 3 1:23 0 Primorje : Union (Dunaj) 86,5 : 59,5 v plavanju Teniški turnir v Opatiji Jutri se prične tradicionalni teniški turnir v Opatiji, ki bo trajal do nedelje, 19, t. m. Na turnirju bodo poleg naših najboljših igralcev in igralk sodelovali tudi nekateri inozemci in inozemke. Več tovarištva, čuta odgovornosti in požrtvovalnosti 25. septembra 1950 se je v triglavski Severni steni ponesrečil Bučer Ivan. Reševala ga je ekipa Gorske reševalne službe z Jesenic, ki jo je vodil načelnik GRS Uroš Zupančič. Ponesrečeni Bučer je bil prepeljan v jeseniško bolnico šele drugi dan po reševalni akciji v steni in je zaradi notranjih poškodb umrl. Planinška zveza Slovenije je zaradi tega kaznovala vodjo reševalne ekipe Uroša nika Gorske reševalne službe. Svoj sklep je utemeljila s tem, da bi morali ponesrečenega takoj prenesti oz. prepeljati v bolnico, ne pa čkati do drugega dne. Uroš Zupančič je vložil priziv in Fiz-kulturna zveza Slovenije je 24. julija 1951 izdala končno odločbo o kaznovanju načelnika Gorske reševalne službe. Kazen mu je zmanjšana na strogi ukor, kar utemeljuje s tem, da Disciplinska komisija PZS pri ocenjevanju stopnje krivde ni v zadostni meri upoštevala izjave ostalih reševalcev, ki osvetljujejo reševanje s stališča reševalne ekije ter Zupančiča kot vodjo, razbremenjujejo. Iz vsega gradiva o nesreči izhaja, da je bila reševalna akcija, ki jo je vodil Uroš Zupančič, sicer podvzeta,, da pa bi ob boljši organizaciji, odločnejšem in hitrejšem pristopu do ponesrečenca ter boljši urejenosti reševalnih pripomočkov uspela bolje in bi bila zdravniška pomoč možna že prej. Zupančič bi mogel kot vodja ekipe po svojih dolgoletnih izkušnjah in organizatorskih sposobnostih, oh večjem čutu odgovornosti do ponesrečenega tovariša izvesti reševalno akcijo hitreje, dasi mu gotovega prizadevanja in skrbi za izvedbo akcije ne gre odrekati. Toda — osnovno načelo gorske reševalne službe je požrtvovalnost in tovarištvo. T ega se mora zavedati vsak njen član, saj drugače nima smila, da je včlanjen v organizaciji, ki zahteva od svojih ljudi vse najlepše človeške lastnosti. Po odločbi Planinske zveze Slovenije o odvzemu funkcij pa je Uroš Zupančič inspiriral več gorskih reševalcev iz Gorenjske, ki so pismeno izjavili, da DVA KOMENTARJA S* državnemu prtenslvu w iieksii Pretekli ponedeljek se je končalo državno prvenstvo v boksu, za katero je vladalo po vsej državi veliko zanimanje. Velikih presenečenje ni bilo in zmagali so v glavnem favoriti. Toda poslušajmo raje, kako komentirata državno prvenstvo v boksu naš beograjski dopišnik Boško Stanišič in slovenski boksar Savo Vilhar žavno prvenstvo precej trpelo. Po enem dobrem srečanju smo gledali tri srednje dobra in pet slabih. Dodajmo k temu še to, da je prvenstvo trajalo šest dni, pa nam bo kar razumljivo, da so bili gledalci in boksarji na koncu v pravem »gog-gy« stanju. Da je boks pri nas popularen, nam dokaže obisk zadnjega dne, ki je bil največji v teku prvenstva, zato pa je še večja škoda, da finale ni bilo obenem tu- zivnosti. Včasih so udarci potovali, kakor da bi morali kilometer daleč .In končno — malo, zelo malo je takšnih, ki udarjajo precizno. Lahko jih preštejemo na prsteh! Večina tolče mimo, slabo in uporablja mnogo prepovedanih udarcev. Tako je na primer Bogdanovič zadel Mičo-viča nič manj kakor dvajsetkrat tv eni rundi), toda podrl ga je samo enkrat Malo smo govorili o dobrih straneh na- Novi državni boksarski prvaki v posameznih kategorijah (z leve): mušja: Paljič, bantam: Neckovič, peresna: Hedl, lahka: Stefanovič, polvveiter: Sovljanski, welter: Golič, polsrednja: Konig, srednja: Miloševič, poltežka: Nikolič, težka Krizmanič Hoško Staničič: Pet dni smo gledali na stadionu Partizana borbe 92 boksarjev, od katerih je vsak hotel postati prvi in najboljši v džavi. Lepih borb je bilo precej. Mislim, da bodo vsem, ki so bili na prvenstvu, Ostala srečanja Lekovič : Andrejevič, Mičovič : Bogdanovič, Gotič : Trajkovič, izstopajo iz organizacije, če kazen ne S"1?1 - Stefanovič, Rebeh nogometnih tekmecev sledila še drugo, tretje m naslednje ter se je zmagovita sreča nagibala zdaj na to, zdaj na drugo stran, sta tudi že zrasla in se znašla sredi Ljubljane dva povsem opredeljena in nepomirljiva nasprotna nogometna tabora, ki sta t svojo klubsko pripadniško 1 zagrizenostjo vtisnila oečat vsemu nadaljnjemu športnemu dogajanju našega mesta skoro tja do časov kapitulacije stare Jugoslavije. Jasno je, da je med večino društvenih in aktivnih članov na obeh straneh prevladoval oni zdravi športni duh, ki je ob vsaki priložnosti skušal pomirjevalno vplivati na to že kar bolezensko strastno zagrizenost obeh navijaških taborov. In — resnici na ljubo — je treba priznati, da je le v izjemnih in na srečo osamljenih primerih buhnila ta, strast z. onstran ograje na same igralce! Nikoli se ni zgodilo, da bi igralec na samem igrišču zaradi klubske pripadnosti žalil ali celo napadel nasprotnika. Le tako je razumljivo, da se je raven našega nogometnega športa v tem dvajsetletnem razdobju (1920—1940) kljub svojemu klubaškemu, pristranost-nemu in zato vsekakor senčnemu pečatu, v primeri z ono izpred prve svetovne vojne, vidno dvignila in da pomeni ta doba, gledana iz te strani, pozitivno stran v knjigi, ne le nogometne zgodovine našega mesta, temveč slovenskega športa sploh. Zato ni čudno, da se more ta doba postaviti kar s celo revijo obojestranskih odličnih in vzornih nogometnih športnikov, od katerih naj po spominu navedem nekatere najbolj zaslužne. Od SK Ilirije: Berglez, Deržaj I in II, Doberlet- »Vane«, Diirschmidt, Erber, Grintal, Jakšič, Jenko Jirkovsky, Kanc, Koritzky - »Mundi«, Košak, K reč -»Jezušček«, Loos, Malič, Oman, Pa m mer, Pevalek -»Inke«, Pogačar, Polaček, Pretnar - »Baline«, Rožič. Seger, Strehovec, Svetic. Senica, Šercer, Šiška, Tavčar, Učak, Unterreiter, Vidmajer, Vrančič in družina Zupančičev. Od SK Primorja, ki se je mimogrede omenjeno 1. 1926 združilo s tedanjim akademskim športnim klubom in s tem trenutkom preimenovalo v »ASK Primorje«, pa naslednje: Bano, Bertoncelj I in II Birsa - »Pierin«. Bonče!j, Bregar, Buljevič, Čamernik Čebohin, - Čebo«, Černivec,/ Erman, Hassl, Jančigaj Jež - »Late«, Jug I in II, Korče, Lenassi, Mozetič. Pišek, Podnje, Repotočnik - »Pupo«, Saksida. Slarrpe 1 in II, Slapar. Skrbinšek, Starc, Svetic - »Sablja«, Svetic II, Trnovec - »Žburtul«, Uršič, Vindiš, Zemljak. Zemljič, Zucchiatti, Žagar I in II. Kot samo športnemu opazovalcu mi je gotovo ušlo marsikatero in morda nič manj ali celo bolj zaslužno ime naših »derbvjašev«, kakor smo tisti čas nazivali naše nespravljive ilirijanske in primorjan-ske borce na zelenem polju Zato prosim, naj mi vsi prizadeti to oproste. Oproste pa naj mi tudi vsi oni, ki bodo čitali te vrstice, če bom svojo športno reportažo zaključil s prigod n ico anonimnega, športno navdahnjenega satirika iz tistih časov, ki prepoj posrečeno ponazoril jo športni duh in ozračje tiste nogometno-derbijanske dobe. s katere predstavno poživitvijo je hotelo nova današnja, športno mnogo bolj zrela Ljub! lana. mn ralno in praktično podpreti naše zamejske rojake ob njihovi prizadevni obnovi — tržaškega »Narod nega doma«, tKonec) dočnost. Tudi ostali mlajši igralci Pa. naiotovič, Nikolič. Čerin. Miletič) so napredovali imajo pa še vse premalo izkušenj in rutine, da bi resno posegli v borbo za prva mesta. Od Slovencev je zopet pokazal najboljšo igro prvak L tis tiazboršek. ki se je plasiral med 16 najboljših, kjer pa je na. letel na Branovič a Čebular je izne-nadil občinstvo z zmago nad Pavlovičem (BTK). medtem ko sta bila Podlesnik in Albaneze proti Lazsiu oziroma Harjačeku nemočna Slovenke so na tem prvenstvu prvič po osvoboditvi nastopile s kompletno ekipo. Mairova je bila poleg Crnad-kove glavna favoritinja, vendar je na nio naletela že v polfinalu tako da je zasedla 4. mesto B'ačkorjeva (ZTK) se je prvič uveljavila v finale z zmago nad Lazslovo, ki je prej premagala prvakinjo LtiS Čopovo Beograjsko občinstvo je imelo priložnost prisostvovati reprizi finalne igre prvenstva LtiS za leto 1951 v kateri sta se v I. kolu tekmovanja srečali Čopova in Zamanjeva Zopet je odločila mirnejša igra Čopove. Slovenski mladinci so nastopili zelo neuspešno To velja predvsem za prvaka LtiS Berganta ml., ki ga ie premagal nepoznani Lišanin Toda tudi ostali so izpadli v 1. kolu' Prvak FLtiJ je postal zasluženo Jagec (Je-dinstvo- Zagreb) ki je izmed vseh udeležencev pokazal najlepšo igro. Tudi srbski mladinci so se dobro uveljavili. Osvojitev 2. in 4. mesta pomeni za njih velik uspeh. Winterhalterjeva in Lovrecova sta bili v disciplini mladink posamezno veliki favoritinji. Vendar je prvenstvo pokazalo, da so mladinke ostalih republik napravile velik korak naprej. Odlična srbska trojka —Milojkoviceva (premagala Lovrečevo in postala državna prvakinja). Damjanova (premagala VVinterhalterjevoj in Cvetovi-čeva — se je skupaj z Ljubljančanko Klinarjevo plasirala v poiiinale. N) dvoma, da igra Lovrečeva najlepH tenis v državi, dejstvo pa je tudi da imajo njene konkurentke več smisla za igro, več volje do zmage in več zaupanja v same sebe V tej smeri bo torej treba vzgajati in izpopolnjevati naš mladinski kader V igri v dvoje so dosegli Slovenci na j večji uspeh. Par mladink Lovrec — VVinterhalter je osvojil državnd prvenstvo, medtem ko sta Mariborča na — mladinca Bergant ml in Horvat osvojila 3 mesto Ostali prvaki v igrah v dvoje so postali: Mitič —Laz-slo (moški pari), Mitič — Lazslova (mešani pari) Crnadak — BačkoT (ženski pari) in Nešič — Ristič (mladinski pari) Slovenski tenisači so z osvojitvijo 1 prvega in 3,tretjih in četrtih mest dostojno zastopali nas tenis, upamo pa da se bomo tudi v konkurencah mladincev in mladink posamezno na prihodnjem zveznem turnirju (Opatija) uveljavili med zmagovalci. Organizacija tekmovanja je bila na zadovoljivi višini. Sicer so pri poslavljanju nosilcev skupin napravili neka) napak, kj pa so jih pozneje popravili. Zanimanje občinstva je bilo ogromno-tako da je finalnim igram prisostvovalo okoli 2500 gledalcev. KU PRVENSTVO LRS V NOGOMETU Krim : Železničar 4 : 0 V preostali nogometni tekmi spomja-danskega dela tekmovanja za prvenstv slovenske lige sta se pomerila Krim * Železničar iz Nove Gorice. Zmagal J Krim z rezultatom 4:0 (1:0), vendar J ostal navzlic zmagi na svojem dose?,i-njem mestu, prav tako pa tudi Zelezn čar, ki si je že v prejšnjih kolih s' P trebnim številom točk zagotovil svoj P,a ma v prvenstveni lestvici. Jesenski del prvenstvenega tekmovanj se bo začel prihodnjo nedeljo, dotlej v je vrstni red udeležencev naslednji« Korotan 10 6 3 1 ,,:8 15 Kladivar 10 6 3 Branik 10 6 1 Nafta 10 4 3 Železničar M. 10 3 5 Železničar L j. 10 5 0 Mura io 4 2 Krim 10 4 2 Železničar G. 10 2 3 Gregorčič 10 1 2 Triglav 10 1 2 1 32:8 6 24:15 24:12 27:16 15-17 19:16 zo.i*' 18:22 13:31 12:25 8:35 PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA Lokomotiva : Železničar 4 : V prijateljski nogometni tekmi ®.ta2e-pomerila te dni v Ljubljani domač je lezničar in Lokomotiva iz Zagreba, ^ premagala svojega nasprotnika ,4:1 L^ili K ne preveč zanimivi tekmi bi ^ le to, da so v vrstah ZMezničarja "’ajg-nekateri člani Odreda Glede na sk nje republiško prvenstvo, je bila ta čitev pooolnoma neumestna, sai m ^ ralo vodstvo to edinstveno priložno- .g-x\\ koristiti za preizkušnjo svojih jati članov, oziroma tistih, ki bodo sesta standardno moštvo. i®re bilo obenem tudi prvo na svetu v moderni dobi atletike. Od takrat pa do danes je minilo torej točno 90 let. To je doba, v kateri so imeli za šport navdušeni Angleži več kot dovolj časa, da so atletiko razvili do najvišjih možnosti. Todb čeprav so bili prvi, ki so začeli tekmovati v atletiki, niso bili dolgo časa najboljši na svetu Iz Anglije se je ta športna panoga razširila najprej v Ameriko, kjer je bil njen napredek še veliko večji in Angleži so morali kmalu priznati nadmoč atletov onstran luže. Drugače je bilo s konkurenco na kontinentu, kjer razvoj ni bil niti zdaleč tako nagel kot v Ameriki. Z najboljšimi atleti evropskega kontinenta so imeli Angleži neprestano borbo, ki jo vodijo še danes za drugo mesto v svetovni lahki atletiki. Francozi, Finci, Nemci, Italijani in Švedi so jim bili najnevarnejši tekmeci, katerim so tu in tam tudi podlegli, toda nikdar za dolgo. V zelo slabem položaju so bili posebno po končani zadnji vojni, ko je izgledalo, da je z njihovo atletiko za daljšo dobo konec. To so potrdili tudi olimpijske igre v Londonu, kjer Angleži, čeprav so nastopili na domačih tleh, niso dosegli prav nikakih vidnejših uspehov. Toda ta zastoj je trajal le kratek čas. Svojo visoko kvaliteto so angleški atleti potrdili že lani na evropskem prvenstvu v Bruslju, kjer so proti vsem pričakovanjem osvojili kar šest prvih mest. S tem so dokazali, da so zopet Najboljš britanski skakalec VVilliams kandidati za osvojitev drugega mesta na svetu, kar Jim verjetno ne bo težko doseči, ker so na višku svojih moči. Krčevito oklepanje tradicij Angleži so znani kot ljudje, ki se krčevito drže svojih tradicij in se jim le neradi odpovedo. To pravilo velja zanje prav tako v športu kot v ostalem njihovem življenju O angleški travi, ki ne pokriva le nogometnih in teniških igrišč, ampak tudi celo atletska tekališča, ve pri nas že vsak malo bolj poučen športnik. Nismo pa vedeli, da je ta toliko popularna trava dostikrat na igrišču bolj zaradi tradicije kot pa zaradi koristi za tekmovalce. Predstavljali smo si namreč vedno, da so tekališča travnata pač zato, ker so Angleži prepričani, da je tako bolje, pa naj bo že iz tega ali onega razloga. Kako smo se motili v tem naziranju. dam je razodel v svojem član- ku »Taki so Angleži«, ki je izšel v letošnji 74. številki »Našega športa«, tehnični referent Atletske zveze Jugoslavije Niko'a Kurelič, ki je spremljal letos junija Saboloviča in Peclja na gostovanju po Angliji. Iz njegovega pripovedovanja lahko posnamemo, da tečejo Angleži po travi bolj zaradi preljube tradicije ker so tako pač tekali tudi njihovi predniki. In če je bilo dobro takrat, zakaj ne bi bilo sedaj? Poleg tega pa 1e tudi veliko bolj enostavno. Na travniku začrtaš krog, po sredi pa na-pelječ vrvi, ki ločijo proge za sprinter-je, nasuješ na travo peska in postaviš stojala za skoke, pa je tekmovališče gotovo. Prav na tako prirejenih tekmovališčih sta naša atleta Pecelj in Otten-heimer letos tekmovala v Angliji in to celo v tako velikem mestu kot je She-field. Zamislite si samo, kaj bi se zgodilo, če bi pri nas na tak način organizirali tekmovanje, pa četudi ne bi bilo posebno velikega pomena! No, angleškim tekmovalcem take stvari ne delajo preglavic. Kdn je boljši, se izkaže tudi na takem tekališču, ki je za naše pojme neuporabljivo. Tek na 1 miljo — središče zanimanja Verjetno ste sl že često belili glavo, zakaj morajo biti tekališča dolga ravno 400 m. Zakaj rajši ne 500 m, kar bi bilo teoretično veliko ugodnejše, posebno za teke na dolge proge? Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da se je atletika moderne dobe začela razvijati v Angliji, kjer imajo drug metrski sistem kot v Evropi. Zgodovina o prvih tekališčih ve sicer povedati, da je bilo prvo teka-lišče v Angliji, ki je bilo zgrajeno šele leta 1867. torej polnih fi let po prvem atletskem tekmovanju, dolgo 503 m. Toda do te daljine so prišli verjetno čisto slučajno, ker jim je to pač dopuščal prostor, kjer so ga gradili. Dejansko pa je nastala najbolj uporabljana dolžina tekališča 400 m iz ene angleške milje, ki meri nekaj cm več kot 1609 m. Ena milja je za Angleže prav isto kot za nas 1 km Zanje je bil to najpriljubljenejši tek, kot bi bil sicer verjetno tek na 1 km, če bi imeli v Angliji isto mersko enoto kot pri nas. In potem so to svojo miljo delili. Pol milje ali 880 yardov, bi odgovarjalo našim 500 m. Delili pa so seveda še naprej na eno četrtinko milje ali 440 Vardo v, na osminko milje ali 220 yardov in končno je najkrajša proga 100 yardov, kar pa je že izjema. Te daljine so se uporabljale ter se še vedno uporabljajo pri nas in povsod drugod po svetu, kjer imajo metrs-ki sistem, kot teki na 1500 m (kar je 109 m manj kot 1 milja), 800 m (približno 4 m manj kot 880 y), 400, 200 in 100 m. Četrtino milje (440 y) so Angleži tudi vzeli kot osnovo za dolžinsko tekališče, ker jim prav posebno odgovarja, kajti tekališče je treba v teku na eno miljo preteči točno Štirikrat, kar omogoča lahek račun za izračunavanje tempa in je tudi sicer zelo praktično. Prav na osnovi te delitve pa smo prišli tudi ml do tekališča. -dolgega 400 m. Čeprav se nam to na prvi pogled zdi zelo nepraktično, pa vsaj, kdor se temeljiteje bavi z atletiko, ve, da je ta dolžina tekališča prav praktična, vsekakor pa veliko boljša kot bi bila n. pr dolžina 500 m. Posebna prednost je pri srednje in dolgoprogaših v tem. da se da en krog, dolžine 400 m enakomerno preteči večkrat zaporedoma v nekaj več kot 1 minuti, kar je za izračunavanje vmesnih časov zelo primerno in praktično; razen tega predolgo tekališče tekača bolj utrudi kot pa krajše Kot sem že v začetku omenil, je tek na eno miljo v Angliji prav posebno priljubljen, prav iz Istega razloga pa so tudi tekači na tej progi najbolj popularni Pred vojno so v Angliji celo priredili tek, ki so ga nazvali »milja stoletja« in na katerega so povabili najboljše tekače na svetu na to razdaljo. Toda ne samo tek na eno miljo, tek je na splošno najbolj priljubljena atletska disciplina v Angliji. Poleg teka precej goje tudi skoke, dočirn so meti potisnjeni več ali manj na stran in so zato angleški atleti v metih najslabši. Motili pa bi se, če bi mislili, da so slabši, ker imajo le nekaj vrhunskih metalcev, ki so enakovredni ali vsaj blizu najboljših na svetu. Medtem ko tekmuje na večjih tekmovanjih na stotine tekmovalcev v teku, se jih prijavi za mete razmeroma zelo malo. Glavna moč angleške atletike je zato v tekih, posebno od 400 do 1500 m, kjer imajo bogato tradicijo Precej znani so tudi angleški skakalci, med katerimi si je Aeherne že leta 1908, na olimpijskih igrah v Londonu priboril zlato kolajno v troskoku, ali v zadnjem času Paterson. ki je lani na evropske mprvenstvu zmagal v skoku v višino (z lepim rezultatom 1,96 m) pred francoskimi skakalci, ki so jih imeli za favorite, a je skočil tudi že največ 2.02 m, kar je le 2 cm slabše od evropskega rekorda. Svojo moč v tekih od 400 do 1500 m so angleški atleti dokazali tudi na olimpijskih igrah. Se danes je angleški srednjeprogaš Lowe, ki je osvojil prvenstvo na olimpijskih igrah v Parizu 1 1924 in v Amsterdamu L 1928, vzor tekača na 800 m, Njemu pa je sledil na isti progi v Los Angelesu Harper, pred obema pa je bil prav tako uspešen Hill- ki je zmagal leta 1920 v Antwerpenu. Premoč angleških tekačev na 800 m je trajala torej polnih 12 let aii dobo štirih zaporednih olimpijskih iger Na 1500 m pa so bili uspešni predvsem leta 1900 in 1912. ko sta Ben-net in Jackson osvojila zlati olimpijski kolajni. Po njihovi poti je šel v bližnji preteklosti Wooderson, ki se je že leta 1936 pripravljal, da bo na berlinski olim-piadi osvojil prvo mesto, kar, pa se mu ni posrečilo Pač pa je bil posebno uspešen na koncu svoje bogate športne kariere, ko je osvojil leta 1946 v Oslu evropsko prvenstvo na 5000 m. Tudi na 400 m soadajo angleški tekači med najboljše na svetu. Največje presenečenje so pripravili športni javnosti na olimpijski hi grah v Berlinu. Američani so pripeljali s seboj tri tekače, katere sp smatrali, da so na 400 m nepremagljivi. Toda pozabili so pri tem na Angleže, ki so prišli brez posebne reklame. Najprej jim je uspelo premagati drugega najboljšega ameriškega tekača in osvo* jiti 2. in 4 mesto v teku na 400 m za posameznike, takoj nato pa so priredili še večje presenečenje, ko so odvzeli Američanom njihovo tradicionalno zmago v štafeti 4 krat 400 m, s čimer so napravili enega največjih podvigov v zgodovini angleške atletike Da pa niso slabi niti v sprintu, je svoječasno dokazal njihov vodja letošnje turneje Abra-hams, ki je zmagal olimpijskih igrah v Parizu leta 1924. Kaj lahko dosežejo naši atleti Nastop proti Angležem oziroma pravilneje proti Veliki Britaniji, kar je še težje, našim atletom ne bo prinesel posebnih zmag, razen v nekaterih disciplinah, v katerih so Angleži trenutno relativno slabi. V glavnem pričakujemo dvojne z mn ge gostov v večini disciplin. V ektih od loo do 15oo m naši tekači ne bodo mogli poseči v borbo za 2. mesto, tako vsaj izgleda na papirju in upoštevajoč borbenost angleških tekačev Nekaj več upov imamo na 5000 in 10.000 m, toda velikih tudi ne, ker pravzaprav ne vemo, kaj nam bodo gostje pokazali. Enako je s teki če? ovire, razen 3000 m steple-chase, kjer imata naša zastopnika priliko celo osvojiti obe prvi mesti. V skokih so Angleži vidno boljši od naših skakalcev in nimamo kaj dobrih upov. Nekoliko več upanja imamo v metih, kjer pa tudi Angleži niso slabi, omenimo samo Savidgea, ki ni izvrsten le v metu krog-'2, ampak tudi v metu diska. V krogli pa ima dobrega posnemalca Gilesa, ki bo s svojimi letos doseženimi, 15.15 m trd oreh Sarčeviču. Nekoliko več upanja imamo v metu kladiva, čeprav Clarka ne smemo podcenjevati, in precej tudi v metu kopja, kjer Angleži trenutno nimajo posebno dobrih metalcev. Tudi če naša dva ne bosta v polni formi. tudi v tej disciplini ne smemo pričakovati najboljšega. Iz tega sledi, da računamo na gotov poraz, ki ga bomo skušali samo čimbolj zmanjšati, ker bo že to za nas uspeh z ozirom na renomiranega nasprotnika. Tu se ne da nič pomagati, najmanj pa na podoben nepredvideni rezultat, ki so ga naši nogometaši dosegli leta 1939 v Beogradu v Igri z nogometno reprezen tanco Anglije 2:1. Angleški nogometaši so bili takrat na podobni turneji, imenovani BBB (Bologna. Beograd, Buka- Državno plavalno prvenstvo je končano Primorje in Sever osvojila prvi mesti Anglež Parlett (levo) je premagal v Glasgowu ameriškega črnca Browna rešta), kot letos atleti, ki bodo v osmih dneh nastopili zaporedoma v Beogradu, Atenah in Carigradu. Potovanje z letalom jim bo pot veliko olajšalo, toda kljub temu bo njih napor zelo velik. Za nas predstavlja nastop proti reprezentanci Velike Britanije velik športni dogodek, ker dokazuje, da smo se povzpeli v atletiki tako visoko, da si žele z nami tekmovati celo eni izmed najboljših. Da vlada tudi pri njih za to tekmovanje veliko zanimanje, dokazuje veliko število novinarjev, ki so že prijavili svoj prihod, kar je zopet dokaz, da v- Angliji pričakujejo tudi od naših at- IH J1IV Jjuuiagau, „ - toliko kot v nogometu, kjer često od- letov dobre rezultate:V to verjamemo tu loča o končnem rezultatu samo požrtvo- dl ml ter jim želimo, da bi se vsaj čast-valnost polet enajsterice in sreča vra- no odrezalil tarja. Zato se ne smemo zanašati morda I Zdeno Vahtar Poredni krti atletske zveze pri izbiri državnih reprezentantov Bred dnevi se je končalo državno plavamo prvenstvo v obeli sKupinan. V A-skupini so tekmovala ooljsa moštva: Primorje (Keka), Mladost (Zagreb), Jadran (Split) in Jug (tiubrovnik). V B-skupmi pa so bila kvalitetno slabša društva: sever (Beograd), Proleter (Zrenjanin), Mornar (Split) in Ilirija iz Ljubljane. V A-skuplni je premočno zmagalo re-ško Primorje, ki ima v svojih vrstah nedvomno najbolj izenačene moči in zato mu tudi povsem umestno pripada najvišji naslov, v državi. Kesni tekmec Primorju je bila zagrebška Mladost, su pa je prav v srečanju s Primorjem izgubila poslednjo nado za osvojitev prvenstva. Slabša pa sta Jadran in Jug, čeprav .mata v svojih vrstah nekatere odlične plavalce, kar pa še vedno ne zadostuje za moštveno tekmovanje. V B-skupini, kjer je tekmovala ludi ljubljanska Ilirija, je,-bil najuspešnejši beograjski Sever, Izgleda, da se Beograjčani vse bolj izpopolnjujejo tudi v tem športu in prav gotovo bodo že v bližnji bodočnosti tudi oni resno posegli v norbo najboljših in najkvalitetnejših moštev v državi. Splitski Mornar ni mogel uspešno konkurirati prvaku Severju, predvsem zaradi slabe ženske ekipe, kajti Mornar je šele v letošnji sezoni začel z načrtno vzgojo ženskega plavalnega kadra. Bodočnost nam bo pokazala, kakšne so sposobnosti posamezinh plavalk, in če bo dela trenerja na tem mestu uspešno. Tudi Proleter iz Zrenjanina ima posamezne plavalce nadarjene, vendar bo treba se veliko volje in truda za uspešne nastope V družbi najboljših plavalnih društev. Poglavje zase je ljubljanska Ilirija. Danes vidimo, da moštvo Ilirije ni bilo pripravljeno za tekmovanje v zvezni ligi in vsa naša pesimistična mnenja so o’ la, kakor danes vidimo, povsem upravičena. Na tem mestu ne bomo razpravljali o posameznih slabostih in pomanjkljivostih, ki smo jih zapazili šele v času tekmovanja, trdimo pa lahko, da bo treba ves naš palvalni šport postaviti na trdnejšo podlago, če bomo hoteli sploh v bodočnosti uspešno zastopati slovenski plavalni šport v zvezni ligi. Lestvici I. zvezne lige sta naslednji: A-SKUPINA Primorje 6 6 0 0 458:238 12 Mladost 6 4 0 2 412:374 8 Jadran 6 2 0 4 370:115 4 Jug « 0 0 6 331:454 0 Zadnja tekma med Jadranom in Jugom se je končala 79.5:50.5. Za meddržavni atletski dvoboj, ki bo konec meseca v Beogradu med Jugoslavijo in Anglijo, sestavljajo državno reprezentanco v velikih porodnih mukah. Vrsta slovenskih atletov In atletinj je tekom leta dosegla lake uspehe, da bi 5—6 tekmovalcev in vsaj 4 tekmovalke moralo priti v državno reprezentanco, za največ 2—3 kandidate pa bi se dalo govoriti o morebitni preizkušnji. Ko iznašamo tako trditev, pričakujemo, da nas bodo obsuli z očitki »lokalpatriotizma«, vendar smo pripravljeni to podpreti z dejstvi in številkami vse dotlej dokler veljajo v atletiki sekunde, grami in centimetri — ranem če se niso morda ponekod zaradi »klimatskih« vplivov kaki centimet ri v vročini raztegnili ali pa je kak gram odletel. Ker je letos skoraj deseterica slovenskih atletov zrela za državno reprezentanco, ki za dvoboj proti Angliji še vedino dokončno ni sestavljena je prav, če si ogledamo te kandidate in njihove uspehe. Žerjala in Zupančiča izvzamemo, ker sta v svojih disciplinah nesporna. So pa tu še rekorderja Hanc in Zagorc, dalje zaprekaš Kopitar in sprinter Lor ger, metalec Miler ziaprekaš Subel.i in skakalec Zgalin." Vsak od njih je tekom letošnjega leta dosegel že večkrat stalne rezultate ne z enkratnim slučajnim razpoloženjem, pač pa v stalni formi. Vse kaže. da v Atletskem savezu v Beogradu na te uspehe ne gledajo stvarno, ker bi sicer ne zahtevali tako uporno kot to delajo zadnje dni, naj vsi navedeni tekmovalci po novno pridejo na izbirno tekmovanje v Zagreb in Beograd, prav v dneh, ko imamo v Ljubljani slovensko prvenstvo, katerega skušamo prvič po osvoboditvi izvesti z neokrnjeno udeležbe vseh naših tekmovalcev, seveda tudi Po svetovnem prvenstvu v kajaku na divjih vodah Svetovni prvak: 53 Redkokdaj naletiš na športnika, ki bi tl znal v kratkih besedah točno razložiti vse lepote kajaka. No, ob tej priložnosti bi se nekoliko zaustavili ob letošnjem svetovnem prvenstvu v kajak-slalomu, ki je bilo pred nedavnim v Avstriji. Ni namen teh vrstic razčlenjati posamezne finese tega športa, ampak si* bomo prav na kratko ogledali tekmovanje, ki so ga organizirali Avstrijci, istočasno pa si bo bralec lahko ustvaril pravilno podobo, kakšen je ta šport in kako se Je treba zanj pripraviti. Letošnjega svetovnega prvenstva na Steyrju se je udeležilo 10 držav s svojimi nad 50 najboljšimi in preizkušenimi tekmovalci, ki so že večkrat v hiednarodnih tekmovanjih dokazali Vso iznajdljivost in lahko rečemo Virtuoznost na divjih v odah. Ce pri-hierjamo nastop Jugoslovanov v prejšnjih letih, predvsem na lanskem svetovnem prvenstvu na mirni vodi v Kodanju na Danskem, ko smo med 14 državami zdrknili na eno zadnjih mest, moramo biti z letošnjim rezu g tatom kar zadovoljni. Četrto mesto v skupni oceni je prav gotovo lep uspeh 2a naše mlade kajakaše, ki si iz leta v leto pridobivajo večjih izkušenj in ki bodo morda že v bližnji bodočnosti med najvidnejšimi predstavniki teiga ^borta v svetu. Letošnje svetovno prvenstvo nosi pe slabe organizacije. Oglejmo si mg katere podrobnosti ki nam bodo 0svetlile dejansko stanje in omogočile Presoditi celotno organizacijo. Prvi dan tekmovanja je Jugoslavija doži-največji uspeh, ko je narasli kteyr drl v pravem slapu skozi zapornico, kjer je bilo težišče vsega ekrnovanja. Tekmovalci so se drug za °rugim prevračali v jfenečo se vodo, 'mini so se potapljali in daleč izpod slarPa zopet poktaiza.il svojo raznoban | n° zunanjost. Prvi je bil kos tej de vodi mladi Jugoslovan Hlavačeik, ! ie za svojo drzno in tehnično vož-Jo žel odobravanje večtisočglave množice, katera je že skoraj obupa-,a^a. da bo sploh kdo srečno prevozil ‘‘ločeno progo in tako priveslali v cilj. Hlavačkom so se zvrstili tudi mtali svetovni mojstri, med njimi ’-vši svetovni prvak Eiterer. toda tudi ^m ni bilo prizaneseno. Vsi so izgi-mmi pod vodo in »hladili« svojo jezo mrzlih valovih deročega Steyrja. mirno Cehu Skobi u in Luksemburžanu e je posrečilo ponoviti Hlavačkov b°dvj^ Naš tekmovalec Ilija se je pri v'>žn.ii skozi deroče valove povsem nbrn.it ter se zopet zravnal v normo!-f‘° lego, pri tem pa seveda zlomil C,a'a'k. tako da se je komaj rešil na , ll?nji breg Komisija je ugotovila, da r° .tekmovanje ne more veljati za 'mčni plasma ampak je določila, da e nasledili! di--n celotno tekmovanje proga pa se mora temeljito , ^Praviti seveda ker so predvsem ta-P . želeli avstrijski kajakeši. ki so P’.Tf>11 za rpsne tekmece pri osvojitvi alboljših mest. so se pa ta dan po- tapljali in izgubili vsakršno nado za kakršno koli boljše mesto. Mnogo je bilo razpravljanja, kako naj se proga popravi. Končno je prodrlo mnenje jugoslovnskega zastopnika inž. Pogačnika, ki je dokazal, da se je mogoče nerodnemu položaju izogniti samo tako, če odvišno vodo odvedejo v sosednji tovarniški kanal. V nedeljo zjutraj je bila proga nekoliko spremenjena in reka Steyr je na kritičnem mestu upadla za cel meter. S tem pa se je seveda ves položaj temeljito izpremenll, kajti voda je bila mirnejša zato pa -toliko bolj neprimerna za jugoslovanske ka.jaka- breg. Tu se je sedaj izkazal Avstrijec Hans Friihwirth pred svojima rojekoma Pillvvianom in gausgmberjem. Prvi Jugoslovan Hlavačeik je zasedel enajsto mesto. Odlikoval se je inž. M@Iahovsky, ki pa se je žal pri predzadnjih vratih prevrnil, pa tudi Kaminski in Ilija sta prav tako po izvrstnem startu izginila pod vodo. Jugoslovani so torej zasedli naslednja mesta: Hlavaček 11., Kaminski 23.. Desnica 24., inž. Malahovsky 32, in Ilija 40. V skupnem plasmaju pa je bil naslednji vrstni red: 1. Avstrija, 2. Zahodna Nemčija 3. Švica, 4. Jugoslavija, 5, CSR, 6. Francija, 7 Luksemburg, ’8. Belgija, 9. Anglija in 10. Danska, Kaj pravi avstrijsko časopisje »Oberosterreichlsche Nachrichten« so polna hvale o Jugoslovanu Hlavačku, ki je prvi dan med številnimi tekmovalci uspešno prevozil progo od starta do cilja. Med drugim piše: Nevarni val na reki Steyr, kjer so se prevrnili vsi tekmovalci razen Jugoslo. vana in Ceha še, ki so bili pripravljeni na večjo drznost, kakor jo je sedaj mogla nuditi umirjena reka. Vsi tekmovalci so prevozili 480 m dolgo progo dvakrat. Proga je imela 13 vratič ter je zahtevala zares precejšnje sposobnosti vsakega tekmovalca, da je lahko uspešno zvozil skozi posamezna vrata. V prvi vožnji so bili vsi tekmovalci zelo previdni. Lahko si opazil, da iščejo pravilen prijem. Zato pa je bil:, toliko bolj divja druga vožnja, kajti vsakdo je hotel pridobiti dragocene sekunde, ni pa pomislil, da samo s kratkim nepravilnim potegom lahko ves svoj prejšnji uspeh pokvari in brez čolna le priplava na sosednji »Kot peti je prišel na vrsto Jugoslovan Dalibor Hlavaček. V jezu je popolnoma izginil, in ko se je znova prikazal, ga je pozdravilo gromko odobravanje. Jugoslovan je zvozil! V mojstrskem slogu se je prebil skozi morilni val in s pametnim izrabljanjem toka zavozil še skozi ostala težka vrata ter ob burnem vzklikanju priveslal skozi cilj. Edini, ki je ponovil Hliavačkov podvig, je bil Ceh Dimitrij S-kolil, zato vse priznanje Jugoslovanu in Čehu!« Predsednik Mednarodne ka jaške zveze je p.o vseh padcih, ki jih je videl prvi dan, nejevoljen prekinil tek- movanje in istočasno grajal pomanjkljivo organizacijo, »Oberostereichische Nachrichten«, ki so veliko pisala o tem svetovnem prvenstvu, govorijo o organizaciji takole: »Tudi mi smo mnenjia_ kakor predsednik Mednarodne kajakaške zveze, da je organizacija pomanjkljiva.. Pod takšnimi nevarnimi pogoji bi prav gotovo ovojiitev svetovnega prvenstva bila zgolj slučaj. Tudi gledalci so bili razočarani ter so burno komentirali celotno prireditev z nič kaj prijaznimi besedami.« Dopisnik lista je po sklepu komisije, da se bo prvenstvo ponovilo drugi dan, obiskal tudi Jugosloovane in Cehe. Slišal je razburljive glasove in kakor sam pravi, je bil vesel, da ni razumel njihovega jezika, kajti prepričan je bil, 4a prav gotovo ne bi slišal hvalospevov na račun organizatorjev. Končno se list pridružuje svetovnemu prvaku Hansu Frtihvvirtu.. ki je zgrabil svoj čoln in zagodrnjal v brado: »To je prava blamaža .,.« Prihodnje prvenstvo v Jugoslaviji? Po letošnjem prvenstvu v Steyerju se je mnogo govorilo tudi o tem, kje naj bo prihodnje svetovno prvenstvo v kajaku na divjih vodah. Ker je ve. čina udeleženih držav razen Jugoslavije in CSR. že imela v svoji organizaciji tudi takšno prvenstvo je pred-lagal zastopnik Jugoslavije inž. Pogačnik. naj bi bilo prihodnje svetovno prvenstvo v Jugoslaviji. Proti temu predlogu ni nihče ugovarjal, razen CSR, ki prav tako želi organizirati prihodnje svetovno prvenstvo. Vendar so ostale države podprle inž. Pogačnika Tako bomo verjetno v prihodnjem letu imeli priložnost opazovati svetovne mojstre v kajak-slalomu pri nas v Jugoslaviji še več. blizu Ljubljane, v Tacnu. Po pripovedovanju naših kajakašev, ki so se vrnili iz Avstrije, le Sava pri Tacnu naravnost idealna za izvedbo kakršnega koli mednarod. narodnega kvalitetnega kajak-tiekmo-vanja ter bo prav gotovo nudila iz. reden užitek, ne samo gledalcem, ampak tudi samim tekmovalcem. (Gostovanje f*1 nvenskiJi kajakašev v Itfiinchenu Danes so gostovali slovenski kaja-kaši Mozetič. Malahovskv. Drovenik, Zadel in Pavlovec na velikem medna--rodnem kajak-tekmo vanju v Monako-vem. Naši tekmovalci so se za to tekmovanje temeljito pripravljali toda ker je konkurenca velika, ne moremo pričakovati vrhunskih rezultatov. kandidatov za državno reprezentanco, ki pa že imajo svoje sigurne rezultate. Zvezni kapetan je pri tem celo »po zabil«, da imamo republiško prvenstvo. Zdi se, da je tudi na to, da je Zgalin v Beogradu, razen rekorderja v višino Dimitrijeviča, premagal vse ostale, saj že vse leto skače sigurnih 185 cm, da meče Miler Janko disk sta! no blizu 46 m, da je Hanc ne glede na krizo, ki jo je pravkar preživel, v svojem letošnjem prvem srečanju premagal Cularja in Kraljeviča, pa mora sedaj z njimi po komaj 14 dneh na ponovno izbiro, da je Kopitar skoro za 2 sekundi na 400 m ovire prehitel Kerhina ter mora sedaj še enkrat teči z njim in Radulovičem, da sta Subelj in Loorger na llOm ovire letos najboljša in tudi morata v Zagreb, da tečeta s srpom in Zurkovičem ter končno da je Zupančič poleg Saboloviča naš najboljši letošnji 480-meiraš, pa so ga vendar postavili le kot rezervo na 4 X 400 m, kjer naj bi nastopil po teku na 400 m ovire. Sporazumeli smo se bili, da pošlje zvezni kapetan na slovensko prvenstvo v Ljubljano 7 kandidatov na izbirno tekmovanje, vendar so se v Beogradu že drugi dan premislili in sedaj vnovič zahtevajo naše tekmovalce n- izbiro v Zagreb v sre do 15. t. m. Ze dober teden poje med Beogradom in Ljubljano telefon ter Sever Mornar Proleter Ilirija B-SKUPINA 6 6 0 0 6 3 12 6 114 6 10 5 442:344 384:401 368:416 376:409 Ilirijo Tekma med Severjem in končala 67:64, med Proleter jem in Mornarjem pa 65:65. romajo pisma s pojasnili in mnenji, mi pa čakamo, kdaj bodo pričeli igro z odprtimi kartami. Zdi se, da je, vodstvo ASAJ v Beogradu prvenstvo Slovenije naša lokalna zadeva in da na lem prvenstvu doseženi rezultati zanje ne bodo merodajni, Ko so nam milostno priznali le štiri atletske sodnike zveznega razreda, naj jim vsaj verjamemo, da bo Milerju in Žerjalu stehtali disk. ter da nimamo namena i:fa-bricirati« reprezentantov, sij tokrat tekmujemo doma. tako da ne gre za devize in potne liste. Sicer pa je itak zanjč značilno, da so pri vseh dosedanjih velikih dvobojih tudi »pozabili«, da bi naše zvezne sodnike povabili zraven. Saj je dosti, da se izživljajo v republiškem merilu in si domišljajo, da so zvezni, na dvoboj z Anglijo pa so povabljeni — na njihove lastne stroške, toda samo kot — gledalci! Res. teorija je eno — praksa pa drugo. Mi smo pa le še vedno mnenja, ds bi nam moralo biti vsem enako: ugled naše domovine resnično najvišji smoter. M. M. Kratke o športu in športnikih Najbrž se ne zgodi mnogokrat, da si kakšen umetnik nabere športne lovorike. Toda v Angliji se zna zgoditi tudi kaj podobnega. Eden izmed članov znamenitega Covent-garden-orchestra je zmagal na veliki tekmi v hoji od Londona do Brightona Proga je bila dolga 103.5 milje in pravijo, da je ta športna zmaga njegovi umetniški karieri le koristila. V svojem orkestru pa igra pauke. * * * Verjetno ve le malo ljudi, da je Randoiph Turpin, angleški mulat, ki je v senzacionalni borbi premagal svetovnega boksarskega prvaka v srednji kategoriji Raya »Sugarja« Robinsona, skoraj čisto gluh. Svetovni prvak Turpin je še kot deček zelo rad plaval pod vodo. Nekoč pa je pri tem dobil poškodbo na bobenčkih in je od takrat skoraj čisto gluh. Ko je začelo 18.000 Angležev po njegovi zmagi v Earls-court-halle peti angleško himno, jih tako počaščeni boksar niti ni slišal. Sele ko so mu z znaki pojasnili, kaj se dogaja okoli njega, je tudi on začel neti. * * * Temni oblaki se zbirajo nad angleškimi nogometnimi stadioni, že čez dva tedna — 18. avgusta — se bo začela nova sezona. Toda kljub temu, da je lov za točkami vedno bližji, še sedaj ne morejo rešiti nekaj velikih problemov, ki so se prav zdaj pojavili pred angleškim nogometom. Igralci zahtevajo povišanje nagrad oziroma plač, predvsem pa zvišanje maksimalne plače na 14 funtov; zahtevajo odstranitev »trga nogometnih sužnjev — Transfer« in nočejo podpi. sati pogodb, preden ne bodo izpolnjene njihove zahteve. Tako je prišlo do tega, da so znani ligaški klubi, kot Manchester United, Everton, Liverpool, Tottenham Hotspurs in drugi brez moštva vsega nekaj dni pred začetkom prvenstva. Društva pa hočejo zvišati vstopnino k tekmam in se z vso silo upirajo radi iškim prenosom, v katerih vidijo nevarno konkurenco. Toda verjetno se bodo vsi ti nesporazumi kmalu izgladili, tako da bo volk sit in koza cela — kakor vedno doslej. * • * Tovarnam motorjev ne zadostujejo za reklamo samo dirke. Tudi objave po radiu, oglasi v časopisih, kinematografih itd. so premalo. Treba je nekaj novega, nekaj, kar bo pri ljudeh »vžgalo« Tako se je slišala iz zvočnikov na neki nedavni avtomoto dirki v Nemčiji pesmica, ki se je začela takole: »Ljubim te, ti srčkana Lambretta!« Toda ne mislite, da so to bile ljubezenske Izjave zaljubljenega Dona Juana Se daleč od tega. To je samo nov tango, ki ga je dala tovarna NSU motorjev komponirati za svoje »Lambretta« stroje. Najboljši okvir za »premiero« so seveda motorne dirke, od takrat naprej pa lahko to nainovejšo popevko slišite kadar hočete in kjer hočete. Ce ste je siti. kljub temu. da poje ganljivo besedilo znani pevec Sigi Stenfort, je tovarna NSU poskrbela tudi za spremembo. Dala je namreč komponirati ognjeviti foxtrot: »Ti in jaz in jaz in ti se peljeva v srečo z NSU ...«. Ce to ne bo zadostovalo... * * * Ne samo nogometaši, tudi hrti so lahko suspendirani Seveda samo športno okuženi hrti — takšni, mlslitno, ki jih uporabljajo za pasje dirke Tudi pri njih velja: disciplina nad vse! Pa se je nedavno v Diisseldorfu l-rasna Greyhound-psica, ki je veljala za največjega favorita, sredi tekmovanja nenadoma ustavila in se z Jasnimi name. rami približala svojemu kavalirju, korenjaškemu Greyhound-psu. Ker pa takšne zadeve menagerjem pasjih dirk nikakor niso po volji, so morali zaljubljeno favoritinjo enostavno pritrditi na vrvico in jo kljub upiranju odpeljati v karanteno. Tam bo ostala tako dolgo, dokler se ne bo ohladila.,. Sijajna zmaga angleških atletov nad francoskimi Angleške atletinje so tudi premagale Franeozin je Na White City stadionu v Londonu se je preteklo soboto, čeprav ob oblačnem vremenu, zbralo skoraj 20.000 gledalcev, ki so prisostvovali prvemu dnevu atletskega dvoboja med Veliko Britanijo in Francijo. Pred tekmovalnim sporedom so se izven konkurence pomerili angleški in francoski tekmovalci v hoji na 10 km. Čeprav ta točka m štela v dvoboj, je Anglež Roland Hardy na vmesnih 5 milj dosegel nov svetovni rekord 35:24.0, kar rh„9wteJtl?rd i»0l,JSe oti dosedanjega svetovnega rekorda Angleža Harry-ja Churcherja, 10 km pa je prehodil v 44:38.2. Francoza Chevalier in Lyleire st zasedla 3. in 4. mesto. V tekmovalnem sporedu je Me Baiiey iz Tnmuaua sprva uostgei boljši rezuuai dneva, ker je izenačil untanski meuna-rooni in nacionaim rekom na 22U y. V teku na 1 miljo je zmagal Angiež Bill Nankeville, ki je taktično odneno tekel in vecai tempo vse ao zadnjin lzu m, ko je, poaobno kakor kolesar, naskočil m prehuei Francoza BI Mamo uka. Bviopsia prvak na tiuu m John Parlett pa je zurvel za svojim rojakom in se plasiral na drugo mesto, tako da je bil Francoz Patrick Bi Maor o uk sete tretji m njegov rojak ti. Klein četrti. Po štirih moskin disciplinah je vodila Velika Britanija že z 3la2 točkami. Nato je na 440 y zmagal Arthur Wint z Jamaice navzne uporni borbi evropskega prvaka Angleža Dereka Pu-gha, ki je bil drugi * y za njim, Wint je takoj prešel v vodstvo ter postavil nov angleški in izenačil nacionalni britanski rekord. Kot tretji in četrti sta se plasirala Francoza A. Degats in J. Lu-nis. V teku na 3 milje je doslej nepremagani Beckett izgubil borbo za 2 y, čeprav je bil v vodstvu od starta, ker se je spotaknil ob rob tekališča, ne da bi se ga kdo dotaknil in ga je takrat Alži-rec Mimoun prehitel. V zadnji točki dneva, 4X100 y je zmagala štafeta Velike Britanije, ki je postavila nov nacionalni britanski in imperijski rekord, francoska štafeta pa je bila diskvalificirana zaradi nepravilne druge predaje. Tako je po prvem dnevu vodila Velika Britanija s 60:42 točkami. Po nedeljskem odmoru se je dvoboj nadaljeval v ponedeljek ob zelo slabem vremenu, ker se je vlila ploha že ob začetku tekmovanja, ko so metali kladivo. Toda to ni motilo 10.000 gledalcev, da so na tribunah spremljali drugi dan tekmovanja. V metu kladiva je zmagal Anglež Duncan Mc Donald Clark pred Francozom P. Legrainom, svojim rojakom Ericom Douglasom in Francozom A. Osterbergerjem, vendar so bili rezultati slabi. Medtem ko so tekmovali v metu kladiva, je nekaj desetin delavcev delalo na tekališču z namenom, da bi ga vsaj delno izsušili. Navzlic zelo razmočenem tekališču je Walter Hesketh dosegel nov nacionalni britanski in angle- Kako bomo stavili za 40. kolo »Športne stave" 1. Sarajevo - Hajduk. Sarajevčani so na domačem igrišču vedno trd oreh tudi najboljšim moštvom, posebno pa Hajduku, ki je podobno občutil tudi v Sabcu. Zato ne moremo smatrati državnega prvaka za gotovega favorita, čeprav je v dobri formi. Vsekakor pa moramo upoštevati izid današnje tekme v Splitu, ker nam rezultat Hajduka proti Mačvi ne daje prave slike z oziroma na to, da je bila tekma ob izredno slabih vremenskih razmerah na neregularnem igrišču. Toda ne glede na vse to bomo vpisali X. 2. Dinamo - Lokomotiva. Prvak pomladanskega dela je vsekakor favorit v tem srečanju, vendar ne smemo pozabiti, da igra Lokomotiva po navadi najboljše pioti najmočnejšim nasprotnikom. Navzlic temu menimo, da bo Dinamo dosegel vsaj minimalno zmago 1. 3. BSK - Napredak. Beograjčani so v tem srečanju favoriti in bodo gotovo zmagali Zato bomo tudi tu stavili na št. 1. i. Borac - partizan. V tem srečanju se lanko zgodi podobno, kakor v Subotici, ko jti Partizan v prvem kolu izgubil proti Spartaku, ali pa lahko pričakujemo vsaj neodločen izid. X. 5. Mačva - Spartak. Obe moštvi sta bili ob startu v jesenskem delu tekmovanja najbolj uspešni, zato bo tudi borba med njimi zagrizena in trda. Lahno prednost pa dajemo Mačvi zaradi domačega igrišča in bomo vpisali 1. S. Budučnost - Odred. Titograjčani so že odigrali štiri tekme v jesenskem delu, in sicer s spremenljivo srečo. Zdi se, da njihovo moštvo ni v taki stalni formi. kakor je bilo v prvem delu tekmovanja, ker je izgubilo ne samo v gosteh, temveč tudi doma. Toda v zadnji tekmi med tednom je visoko porazilo reškega Kvarnei ja in zato morajo Odredovci napeti vse moči ter uporabiti vse svoje znanje, če hočejo oditi neporaženi iz Tiotgrada. Glede na njihovo dobro igro v Skopi j u pričakujemo vsaj neodločen rezultat X. 7. Velež - Vardar. Zdi se nam, da tudi moštvo Veleža ni v taki formi, kot je bilo v pomladanskem delu prvenstva, tako da bo ta tekma srečanje približno izenačenih nasprotnikov, zaradi česar predvidevamo neodločen izid X. 8. Radnički - Železničar. Za to srečanje bi lahko rekli podobno, kakor za pravkar omenjeno in zato bomo vpisali tudi znak X. 9. Proleter Z. - Rabotnički. P rol eter Je nevaren samo na domačem igrišču, toda Rabotnički se je dobro odrezal v Beogradu proti Radničkemu in lahko doseže ponovno neodločen rezultat X. 10. Dinamo - Kvarner. Glede na katastrofo, ki jo je Kvarner doživel med tednom v Titogradu, ne moremo govoriti o dobri formi Rečanov. Zato je treba upoštevati rezultate obeh klubov v današnjih tekmah, vendar dajemo prednost domačemu Dinamu. Zato bomo stavili na št. 1. 11. Rudar - Metalac. Čeprav se je Rudar prejšnjo nedeljo dobro odrezal proti Železničarju, ne moremo z gotovostjo pričakovati njegovega ponovnega uspeha, ker je Metalac izkušeno moštvo in se bo borilo na vsak način za izboljšanje svojega položaja v lestvici. Lahno prednost dajemo torej gostom in bomo vpisali Z. 12. Borac (Cačak) - Sloga (Rankovlče-vo). V prvenstveni tekmi srbske lige dajemo prednost domačinom, ki so na ški rekord v teku na 6 milj, obenem pa je postavil nov angleški rekord 24:28.4 na vmesnih 5 milj, ko je prišel v vodstvo in ne glede na želo slab teren zmagal z lahkoto. V teku na 440 y ovire je Scott prišel šele zadnji na cilj, čeprav je bil 10 y po startu na drugem mestu, ker se je spotaknil ob predzadnjo oviro in padel po vsej dolžini. V teku na 880 y je bil Bannister tretji po prvem krogu, nato pa je prešel v odločen napad ter prehitel Francoza Chypreja in ogrožal Arthurja Winta, vendar je dolgi Jama-ičan pozneje popustil in končal tek po- Britanija 41.4, kladivo: Mc Clark (VB) 52.89m, Legrain (F) 48.78, Douglas (VB), Osterberger (F), 6 milj: Hesketh 29:13.8, Pirie (oba VB) 150 y za njim, Labadi, Billias (oba F), 440 y ovire: Whittle (VB) 54.5, Elloy 2 y za njim, Bart (oba F), Csott (VB), 880 y: Wint 1:52.1, Bannister (oba VB) 3 y za njim, Djan, Chypre (oba F), daljina: VVilliams 7.04 m, VValker (oba VB) 6.91 m, Faucher 6.74 m, Grossin (oba F) 6.65 m, 100 y: Mc Bailey (VB) 9.8, Bal-ly 2 y za njim, Walrny (oba F), disk: Guesdon 44.58 m, Maissant (oba F) 44.25 m, Duguid 44.24 m, Pharach (oba VB) 44.22 m, 2 milji zapreke (steeple-chase): Guyodo (F) 10:08.4, Disley (VB) 80 y za njim, Le-cat (F), Howell (VB), višina: Damitio in Thiam Papa Gallo (oba F) 1,879 m, Pavitt 1,828 m, Freeman (oba VB) 1,778 m, 4X440 y: Velika Britanija (Higgins, Sta-cey, Pugh, Wint) 3:13.6, Francija (Martin, Bally, Lunis, Degats); ženske — višina: Alexander Lervvill 1.57 m, Tyler (obe VB) 1.57 m, Peironne 1.54 m, Begin (obe F) 1.52 m, 80 m ovire: Desforges (VB) 11.6, Minginou, Flament (obe F), Prat (VB), 100 y: Pletts 11.2, Foulds (obe VB), Monginou, Artelli (obe F), disk: Veste (F) 42,083 m, Laurent (VB) 39,370 m, Farmer (F), Linsell (VB), daljina: Tyier (VB) 5.39 m, Lecoutre (F) 5.35 m, Cawley (VB) 5.29 m, Fleury (F) 5.14 m, 220 y: Cheesernan 25.3, Hall (obe VB) 1 y za njo, Gabarrus, Cassagneau (obe F), 4X110 y: Velika Britanija (Pletts, Desforges, Hall, Flouds) 48.2, Francija (Monginou, Artelli, Gabarrus, Artignes), kopje: Coates (VB) 39.35 m, Pinard 33.17 m, Roques (obe F) 31.41 m, Dukes (VB) 28.69 m,880 y: Bali (VB) 2:17.8, Caelot (F) 2:18.0, Batson (VB), Monguillon (F). Nizozemski boksar van Dam premagal Francoza Jeana Stocka Na olimpijskem stadionu v Amsterdamu je boksarski prvak Nizozemske v srednji kategoriji Luc van Dam premagal po točkah francoskega prvaka Jeana Stocka v 10 rundah. % Odlični časi na prvenstvu Švedske v plavanju V bazenu v Varbergu je bilo prven- stvo Švedske v plavanju, na katerem so bili doseženi odlični časi, med katerimi je treba še posebno poudariti rezultat Raška 2:39.7 na 200 m v metuljčku Larssona 58.2 na 100 m prosto in štafete Elfsborga 9:21.2 na 4x200 m prosto. V ostalih disciplinah so prvaki naslednji moški. 200, 400 in 1500 m prosto: Oestrand 2:15.2, 4:56.4 in 20:21.4, 100 m hrbtno: Larssnn 1:10.2. 100 m metuljček: Rask 1:11.4, 200 m klasično: Bolarsson 2:49.8; ženske, 100 in 400 m prosto ter 100 m hrbtno: Lundkvist 1:11.5 in 5:41.7 ter 1:2214 100 in 200 m metuljček: Eklund 1:23.3 in 3:03.2. 4x100 m prosto: Elfsborg 4:54.6. Novi italijanski ženski plavalni rekordi V Trentu ie Carla Manazzonl - Cam- pregher iz Trenta dosegla nov italijanski plavalni rekord 38.1 na 50 m hrbtno (prejšnji rekord 38.7 je imela Panarari-jeva iz Genove). To je že četrti italijanski ženski plavalni rekord v minulem tednu, ki je bil dosežen po ostalih treh rekordih italijanskih plavalk v Marseilleu, in sicer — 400 m prosto: Cal-ligaris 5:28 8, 50 m prosto: Gamacchio 30.7, 4x100 m prosto (Gamacchio, Calli-garis, Benini, Cardea) 4:52.0. turnirju ob priliki proslave dneva vstaje v Srbiji igrali neodločeno 2:2 s splitskim Hajdukom. Stavili bomo torej na štev. 1. 13. 6. oktohar (Vel. Kikinda) - Trepča (Kosovska Mitroviča). Tudi v tej prvenstveni tekmi srbske li.ee dajemo prednost domačinom in bomo vpisali l. 14. Zadar - Zmaj (Makarska). V tej prvenstveni tekmi hrvatske lige lahko predvidevamo neodločen rezultat, čeprav je Zmaj premagal Zadar 3:1 na turnirju vodilnih klubov hrvatske lige ob priliki proslave 40-letnice Hajduka v Splitu. 1n sicer zaradi tega, ker je Zadar na domačem igrišču zelo dober. Prognoza X. 15. Dunaj - Beograd, nogometni reprezentanci gluhonemih. Prednost dajemo domačinom in zato bomo stavili na štev. 1. Nagrade »Športne stave« V 38. kolu pridejo v poštev n i. nagrado štirje dobitniki, ki prejmejo za 11 pravilnih rešitev po 228.185 nin, za II. nagrado pa pride v poštev 63 dobit-nikov, ki prejmejo za 10 pravilnih rešitev po 21.731 din. Opozarjamo igralce »Športne stave«, da h odo odslej objavljeni dobitniki m nagrade že v ponedeljkih in torkih namesto v četrtkih kakor doslej. Kje vplačujete stavne liste »Športna stava«, Tvrševa cesta 5 (poleg pekarne Plskar); ŠD Krim, Stari trg. Odred. Tyrševa cesta l-II. — soba 88, prodajalna časopisov Jugo reklam, ryr-ševa cesta 5: Dom JA; Fizkulturna zveza Slovenije, Likozarjeva ulica, prov. iv. (pri vratarju). Stran 4 Jamajčan Arthur Wint je na VVhite stadionu v Londonu minuli ponedeljek pravkar pretrgal vrvico na cilju 880 y v dvoboju med Veliko Britanijo in Francijo polnoma izčrpan. Zenska štafeta Velike Britanije je dosegla na 4Xiio y najboljši čas, ki so ga kdajkoli dosegli v Veliki Britaniji v tej disciplini, Francozinjam pa se je zgodilo enako, kakor njihovim rojakom v soboto, ker so bile diskvalificirane zaradi nepravilne tretje predaje. Enako usodo je doživel na 100 y tudi Anglež Brian Shenton, ki je bil diskvilifi-ciran zaradi dvakratnega prezgodnjega starta, dočim je Mc Donald Bailey star-tal zelo slabo, vendar je po 50 y prišel v vodstvo, kjer je ostal do konca. Nov britanski imperijski rekord je dosegla še moška štafeta na 440 y, edina francoska rekorda pa je dosegla Caelotova na 880 y in vmesnih 800 m. Tako se je dvoboj moških reprezentanc Velike Britanije in Francije v 20 disciplinah, od katerih je bila vsak dan polovica na sporedu, končal z zmago Velike Britanije s 115:89 točkami, ki je s tem dosegla tretjo zaporedno zmago ter 15. med dosedanjimi 20 srečanji s Francijo. Britanske atletinje pa so premagale Francozinje z 59:44 točk. Tehnični rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji: moški — 220 y: Mc Bailey 21.1, Shenton (oba VB), aBlly, Godeau (oba F), milja: Nankeville 4:11.0, Parlett (oba VB) 4:12.0, El Mabrouk, H. Klein (oba F), krogla: Savidge (VB) 16,312 m, Pallaud 14,733 f, 3. Giles (oba F) 14,043 m, palica: Sillon 4,165 m, Breitman (oba F) 3,963 m, Elliot, Dear (oba VB), 440 y: Wint 47.2, Pugh (oba VB) 4 y za njim, Dedats, Lunis (oba F), 120 y ovire: Marie (F) 14.8, Hildreth 15.2, Parker (oba VB), Heinrich (F), 3 milje: Mimoun (F) 14:11.4, Beckett (VB) 14:12.4, Schlegel (F), Hicks (VB), troskok: Gross (VB) 14.10 m, Boulanger 13.98 m, Malik (oba F) 13.73 m, Goldsmith (VB) 13.63 m, kopje: Denley 59.67 m, Hi-gnell (oba VB) 57.51 m, Sprecher 53.26 m, Heinrich (oba F) 45.12 m, 4XH0y: Velika Mila-zopet atletska velesila Premagala je Švedsko 112:100 točk, Štor eh pa j.e dosegel najboljši letošnji rezultat na svetu 58.89 m v metu kladiva, Na olimpijskem stadionu v Stockholmu je bilo v četrtek in petek prvo povojno službeno srečanje v atletiki med Švedsko in Zahodno Nemčijo. Čeprav je deževalo in je bilo zelo hiadno, je dvoboju prisostvovalo 16.000 gledalcev. Po prvem dersson (oba S) 22.5, troskok: Norman 14.72 m, Martinsšon (oba Š) 14.62 m, Tro-zowski 14.28, Bodenhagen (oba N) 14.19 m, 3000 m zapreke (steeple-chase): Gude (N) 9:03.0 (nov najboljši nemški čas). Eriksson 9:15.8, Sjostrom (oba Š) 9:42.0, Kynast (N) dnevu je vodila Nemčija 60:46 točk, po 9:29.8, 1500 m: Aberg 3:54.2, Landkvist končanem srečanju drugega dne pa je (oba š) 3:55.6, Lueg 3:57.8, Kinge (oba N) Nemčija zmagala 112:100 točk. Najboljše 4:03.0. kopje: Berglund 71,81 m, Eriksson rezultate so dosegli Nemci Storch, ki je ; (oba Š) 70.36 m. Schmid 59.95 m. Sick (oba z 58.89 m postavil, najboljši letošnji rezul- N) 59.82 m, 10.000 m: Schade (N) 29:55.4 tat na svetu v metu kladiva, nadalje Schade s 14:21.0 na 5000 m in z 29:55.4 na 10.000 m ter Gude z 9:03.0 na 3000 m zapreke. To srečanje med dvema najmočnejšima evropskima reprezentancama je še enkrat dokazalo očitno premoč Nemcev v lahki atletiki, ki lani še ni bila znana, ker Nemčija ni sodelovala na evropskem šampionatu v Bruslju, kjer sta dominirali Anglija in Francija. Če pa primerjamo 10 najboljših letošnjih časov v vsaki disciplini in ocenimo najboljšega z 10, drugega z 9, tretjega z 8 točkami itd., dobimo naslednji vrstni red evropskih držav v atletiki: 1. Nemčija 154, 2. Švedska 148, 3. ZSSR 120, 4. Anglija 99, 5. Francija 95, 6. Italija 43 točk itd. V dvoboju so bili doseženi naslednji tehnični rezultati: 110 m ovire: Lundberg (Š) 14.9, Tross-bach 14.9 (pol metra za njim), Teilman (oba N) 15.1, Martinsson (S) 1=5.6, 800 m: Ulzheiner 1:50.5, Cleve (oba N) 1:50.9, Se-ten 1:51.1, Bengtsson (oba Š) 1:53.4, 100 m: Kraus (N) 10.9, Ryden 11.1, Andersson (oba Š) 11.2, Ftitterer (N) 13.5 (pretegnil si je mišico), disk: Fransson (Š) 46.81 m, Hipp 46.63 m, Rosendahl (oba N) 44.81 m, Arvidsson (Š) 44.33 m, 400 in: Geister 47.5, Haas (oba N) 47.7, Branstrom 48.4, Wolf-brandt (oba Š) 48.7, 5000 m: Schade 14:21.0, Muller (oba N) 14:34.0, Albertsson 14:35.6, Lindmark (oba Š) 15:33.0, krogla: Ar- vidsson (Š) 15.07 m, Hipp 14.95 m, Theurer (oba N) 14.84 m, Edlund (Š) 14.26 m, višina: Ljunkvist in Svensson (oba S) 1.96 m, Baehr 1.90 m, Naumann (oba N) 1.85 m, daljina: Gebel (N) 6.99 m, Israelsson (S) 6.90 m, Gieim (N) 6.81 m, Palm (S) 6.69 m, 4 400 m: Nemčija (Haas, Kraus, Zandt, Geister) 41.8, Švedska. 43.1, 400 m ovire: Larsson (Š) 52.6, Sallen 53.9, Kohloff (oba N) 54.0, Johnsson (Š) 54.3, 200 m: Kraus 21.6, Zandt (N) 22.1, Zrannstrdm 22.4, An- (nov nemški rekord, prejšnji 30:06.6). Ny-strom (Š) 30:38.4, Muller (N) 31:04.2. Karls-son (Š) 31:13.0. kladivo: Storch 58.89 m, Wolf (oba N) 54.95‘m, Ringstrom 53.45 m, Eriksson (oba Š) 53.05 m, palica: Lundberg (Š) 4.25 m, Schneider (N) 4.20 m, Allard (Š) 4.00 m, Stuhrk (N) 3.70 m, 4 X400 m: Nemčija (Cleve, Geister, Haas, Huopertz) 3:12.3, Švedska (Brannstrom, Ekfadlt, Larsson, Wolfbrandt) 3:14.2. Consolini dosegel najboljši rezultat letos na svetu v metu diska Na olimpijskem stadionu v Helsinkih je Italijan Adolfo Consolini ob priliki gostovanja italijanskih atletov na Finskem pred 3500 gledalci vrgel disk 54.04 m, kar je najboljši letošnji rezultat na svetu. Med Ostalimi rezultati je treba poudariti čas Italijana Armanda Filiputa 54.3 na 400 m ovire, tehnični rezultati pa so bili — 200 m: Penna (I) 22.4, Enberg (F) 23.3, 1500 m: Taipale 3:50.2, Aikkola (oba F) 3:57.8, 5000 m: Vaeisenen (F) 35:09.8, Peppi-celli (I) tretji 15:14.0, nordijska štafeta 1000 m: Italija (Penna, Filiput, Porto, Rocco) 2:00.6. Finska 2:00.8, disk: Consolini (I) 54.04 m, Nykviert (F) 47.98 m, kladivo: Taddia (I) 52.99 m, 400 m ovire: Filiput (I) 54.3, Lindberg (Š) 55.0, troskok: Bertacca (I) 14.28 m. Ahopalo (F) 14.11 m, palica: Piironen (F) 4.20 m. Kanada in Danska na olimpiadi v Helsinkih Kanada in Danska sta prijavili svojo udeležbo .na olimpijskih igral leta 1952 v Helsinkih. Tako se je število doslej prijavljenih držav zvišalo na 11. 18 in 19. avgusta mednarodno državno prvenstvo v plavaniu Manni rekorderji no startu v Uiiblioni Malo je športnikov in ljubiteljev športa v Ljubljani, ki se ne bi spominjali lanskega tekmovanja Švedska : Jugoslavija v plavanju, waterpolu in skokih. Onim srečnikom, ki so dobili prostor na prenapolnjenih tribunah plavalnega stadiona v Koleziji, bo ostal ta dvoboj prav gotovo v nepozabnem spominu. Letos nas loči le teden dni od še kvalitetnejšega tekmovanja, in sicer mednarodnega prvenstva FLRJ v plavanju in skokih, v katerem bo nastopila celotna francoska državna reprezentanca. Francozi ponovno v posesti svetovnih rekordov Francoski plavalni šport ima že dolgoletno tradicijo, saj so bila imena Taris, Cartonnet, Nakache in dr. že pred 20 leti zapisana na listah evropskih- pa tudi svetovnih rekordov. Po vojni so dobili Francozi novo generacijo plavalcev svetovnega formata. Jany, Vailerey, Lucien in Zins so ponovno uvrstili Francijo med najboljše države na svetu v plavalnem športu. Vsi se še spominjamo dve leti nazaj, ko je v Ljubljani gostovala ekipa plavalcev francoskega kluba TOEC iz Toulousa, v kateri sta zbujala največje zanimanje svetovni rekorder Jany s svojo sestro Gi-nette. V isti ekipi je v senci svojega klubskega tovariša Jariyja potoval po Jugoslaviji Jean Boiteux, mlad droban mladenič, takratni mladinski prvak Francije. V Ljubljani je Boiteux zabeležil razmeroma slab čas 5:17,6. Danes, d v 2 letih, se Boiteux vrača v Ljubljano kot evropski rekorder na 400 m cravvl (4:33,3), član francoske reprezentančne štafete, ki je nedavno postavila svetovni rekord in obenem kot eden izmed najresnejših tekmovalcev Marshalla, Furuhašija in Kon-na na bodoči olimpiadi v Helsinkih. Borba za svetovni rekord v štafeti 4 krat 200 m prosto Borba ze svetovni rekord v olimpijski štafeti 4x200 m prosto je postala zadnja tri leta posebno ostra. Po prvih uspehih madžarskega in ameriškega moštva na olimpiadi 1948, so lani' posegli vmes Japonci in postavili končno znamko 8:40,6. Po tem uspehu so plavalni strokovnjaki dajali možnost samo še ameriškim plavalcem, da se bodo lahko uspešno kosali z japonsko štafeto. Le francoski trener Minville je dal nadvse optimistično izjavo, da se tudi Francozi pripravljajo za tak podvig. Celo francoska športna javnost je sprejela to izjavo s precejšnjim pesimizmom, vendar niso pretekli niti 4 meseci In že se je Minvillovo prerokovanje izpolnilo. Francoski plavalci so za več kot 7 sekund prekosili uspeh Japoncev in postavili fantastični svetovni rekord 8:33,0 (Bernard 2:09.2. Blioch 2:10,8, Boiteux 2:06,5 in Jany 2:06,5). Kako je sestavljena francoska državna reprezentanca Francoska plavalna zveza je že določila svojo reprezentanco, ki bo nastopila v Jugoslaviji. Francoski tekmovalci bodo imeli pri nas dva nastopa. 15. in 16. avgusta bo meddržavni dvoboj Jugoslavija : Francija v Zagrebu, dva dni kasneje, 18. in 19., pa bo v Ljubljani državno prvenstvo posameznikov v plavanju In skokih, na katerem bo sodelovala celotna francoska državna reprezentanca. Francozi bodo nastopili v naslednji postavi (v okle- 1 pa ju so najboljši letošnji rezultati tekmovalcev): MOŠKI 100 m prosto: Jany (57,6), Boulin (1:00,4), 400 m prosto: Boiteux (4:33,3), Bernard (4:42,2), 1500 m prosto: Boiteux (19:47,0), Bernard (19:49,3), 200 m prsno: Lucien (2:38,7), Delcamp 100 m hrbtno: Bozon (1:07,3), Zins (1:08,1), 4x200 m: Jany, Bernard, Boiteux in Mil-lion- ali Corno, ki bosta imela izločilni dvoboj; ZENSKE 100 m prosto: Vallerey (1:09,3), Jany (1:09,6), 400 m prosto: Jany (5:32,2), Thomas (5:50,6), 200 m prsno: Lucien (3:08,0), Vallerey (3:08,8), 100 m hrbtno: Jany (1:20,0), Berliox (1:21,2). Waterp61o moštvo bodo sestavljali: Co-nesse, Berthe, Laurent, Lugan, Jany, Martinaux, Visene in Bultell kot rezerva. V skokih bosta nastopili sedanja in bivša evropska prvakinja Moreau in Pel-lissard ter med moškimi Hernandez in Pire. Sodeč samo po objavljenih časih, bi lahko sklepali, da razen v prsnem plavanju — pri moških in ženskah — ter Skanate v hrbtnem slogu, nimamo večjih upov na boljši plasma. Res je, da predstavlja reprezentanca Francije doslej našega najmočnejšega nasprotnika, s katerim smo tekmovali, vendar imajo naši tekmovalci več upanja, kot kaže slika na papirju. Jany bo brez dvoma neomajan gospodar šprinta. Najmanj upov pa imajo naši tekmovalci na 400 m prosto, kjer sta se Boiteux in Bernard s svojimi rezultati toliko odmaknila od zmogljivosti naših plavalcev, da jima ne bo mogel nihče konkurirati. Ce bo Stipetič dosegel formo, kot jo je pokazal na začetku ligaških tekem (1000 m 12:46,8), se bo na 1500 metrov lahko uspešno zoperstavil vsaj drugemu Francozu, kajti Boiteuxjeve zmogljivosti so prav gotovo večje, kot pa kaže njegov letošnji rezultat na tej progi. 16-letni' plavalec hrbtnega sloga Bozon predstavlja poleg Boiteuxja največjo na-do francoskega plavanja, obenem pa je dostojna zamena za evropskega rekorderja Vallereya, ki zaradi bolezni ne nastopa več. V Ljubljani bo med najlepšimi točkami sporeda prav gotovo borba plavalcev prsnega sloga. Bivšemu evropskemu rekorderju Lucienu verjetno naši tekmovalci ne bodo kos, vendar pa bo prvenstvo moralo rešiti primat naših prsačev, ki je trenutno precej zamotan. Čeprav bodo naše plavalke prsnega sloga nastopile proti svetovni rekorderki Giseli Valerey (rekord na 100 m prsno 1:17,4), imajo v vsej ženski reprezentanci največ upanja na zmago. V skokih 'so Francozi najboljši v Evropi Poleg plavalnega sporeda bomo Imeli v Ljubljani priliko gledati elito najboljših evropskih skakačev v vodo. v ženskih disciplinah sta francoski skakalki Moreau in Pellissard brez konkurence v Evropi, saj sta lani na Dunaju osvojili prvi mesti v skokih z deske in stolpa. V moški konkurenci bo poleg Pireja nastopil Hernandez, ki je lani na Dunaju osvojil drugo mesto za prvakom Aderholdom. Pri ženskah ne pričakujemo posebno uspešne borbe naših predstavnic, medtem ko nam zadnji rezultati jugoslovanskih in francoskih skakalcev obetajo ogorčene borbe. Na nedavnem meddržavnem srečanju med Švico in Francijo sta namreč oba francoska predstavnika dosegla razmeroma povprečne rezultate, Hernandez 147,37 in Pirč 140.30 točke. Kakšna bo jugoslovanska reprezentanca Za reprezentančno srečanje Francija : Jugoslavija, 15. in 16. t. m. v Zagrebu, so določeni naslednji plavalci; MOŠKI 1500 in 400 m: Stipetič, Vidovič, Stela- novič; 100 m prosto: Skanata, Mihajlov, Fran- kovič; 100 m hrbtno: Skanata, Finci, Vilovič; 200 m prsno: Bajs, Barbieri, Kučar, Stojanovič, Pandur; 4x200 m: Stipetič, Stefanovič, Vidovič, Kvinc, Kurtini, Frankovič; ZENSKE 400 m prosto: Loparič, Mardešič, Dragan ja; 100 m prosto: Loparič, Mardešič, Gr- kinič; 200 m prsno: Lavrenčič, Korpes, Kuhar; 100 m hrbtno: Majcen, Pelan, Ligorio, Grkinič; 4x100 m: Loparič, Grkinič, Mardešič, Draganja, Kalčič. Za discipline 200 m prsno moški in 100 metrov hrbtno ženske bodo jutri v Zagrebu kvalifikacijske tekme, končna sestava naše plavalne reprezentance pa bo objavljena na dan tekmovanja. Za vvaterpolo tekmo pridejo v poštev naslednji igralci — vratarji: Kovačič, Ja-nekovič, Ježina; branilci: Bakašun, Sta-kula, Brajevič, Kačič, Matulič; krilci: Grkinič, Kurtini, Ivkovič; napadalci: Radonjič, Ježič, Vilanovič. Za tekmovanje v skokih so določeni od moških: Keber, Dobrin, Porenta, Di-mitrijevič, od žensk pa: Nevenko, Keber, Majer, Muravs, Zutič-Kober. Mednarodno državno prvenstvo v plavanju bo v soboto in nedeljo na plavalnem stadionu Kolezija, in sicer predteki ob 10., finale pa ob 20. Plavalni spored bo dopolhnila \vaterpola tekma med Mornarjem in Mladostjo, ki spadata med najboljše waterpolo ekipe v državi. Tekmovanje v skokih se bo pričelo oba dneva ob 9.30 in ob 16. na Centralnem ljudskem kopališču. Predprodaja vstopnic bo od torka naprej na Centralnem ljudskem ko-I pališču. P. M. Koblet in Kiibler na čelu švicarske reprezentance za svetovno prvenstvo Hugo Koblet in Ferdi Kiibler bosta vodila 23-člansko švicarsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu, ki bo v Varesu v Italiji. Koblet bo tekmoval, razen v cestni dirki, tudi v zasledovalni vožnji na dirkališču, kjer je preteklo nedeljo osvojil prvenstvo Švice in je ob tej priliki izjavil, da bo skušal izboljšati tudi svetovni rekord na 1 uro, ki ga ima Fausto Coppi s 45.871 km. S vica rskp reprezentanco bo v posameznih disciplinah sestavljalo 11 amaterjev in 12 profesionalcev, in sicer: za cestno prvenstvo amaterji: Winterberg, Hutmacher, Wyss, Oianezzi, Schellenberg, Luedin, Rudolf in profesionalci: Kiibler, Koblet, Schaer, Weilenmann, Huber, Sommer, Reiser, v dirki z motornim vodstvom profesionalca: Besson in Meier, v hitrostnem prvenstvu na dirkališču amaterji: Arber. Segenthaler, Rehsteiner, Iseli ter profesionalca: Plattner in von Buren, v zasledovalni vožnji na dirkališču pa amaterja: Muller in Pfenninger ter profesionalca: Koblet in Kamber. Italijanska reprezentanca za dirkališčno svetovno prvenstvo Italijanska kolesarska zveza je prijavila doslej za svetovno prvenstvo na dirkališču v hitrostni vožnji amaterje: Sa-cchi, Colombara, Morettini, Oriani, Pi-narello, Pugi in profesionalce: Chella, Astolfi, Bergomi, Degli Inocenti, Pozzi, v zasledovalni vožnji amaterje: De Rossi, Gandini, Messina, Risso in profesoonalce: Bevilacqua, Piazza, Pontisso, v dirki z motornim vodstvom pa profesionalce: Martino, Frosio, Mutti, Scrivanti. Tudi že nemška reprezentanca Kolesarska zveza Zahodne Nemčije je tudi že objavila imena svojih kolesarjev, ki jo bodo zastopali na svetovnem prvenstvu, in sicer na dirkališču profesionalci v hitrostni dirki: Voggenreiter, v Dobri rezultati na prvenstvu Nizozemske v plavanju V Sin ar'u je bilcf prvenstvo Nizozemske v plavanju, na katerem so bili dosežem naslednji dobri rezultati: moški, 100 m hrbtno; Kievit 1:10.9, Van der Veen 1:11.4, Zonneveld 1:12.2, 1500 m: Thie 20:50.5, Beijderivellen 20:55.8, Kaey-s_er 21:02.5, 400 jn 100 m prosto: Tjebbes 5:07 6 in 58.6; ženske, 100 metrov prosto: Schumacher 1:07.3, Vaassen 1:07.7, Ter-meulen 1:09.8, 100 m hrbtno: Wielema 1:15.5, Galliard 1:16.6, 400 m prosto; Schumacher 5:27 7. Wielema 5:33-6. zasledovalni vožnji: Schtvarzer (rezerva Saaeger) in v dirki z motornim vodstvom: Lohmann, Schorn, Kittsteiner (rezerva Bautz), v cestnem prvenstvu pa: Hoer-mann, Saager, Muller, Schwarzer, Pfan-nenmuller, Schwarzenberg (rezerva Theis-sen) ter amaterji v hitrostnem prvenstvu na dirkališču: Potzernheim, Westrhold, Trost, Kaufmann, v zasledovalni vožnji na dirkališču: Schliebener, Holzmann, v cestnem prvenstvu pa: Ziegler, Holzmann, Maue, Vombel, Reitz, Krancher. Italijan De Santi zmagal v dirki okoli Nemčije V kolesarski dirki okoli Nemčije, ki je imela 14 etap, je zmagal Italijan De Santi v 93:12:16.0 pred Švicarjem Schae-rom 93:15:19, Belgijcem Impanisom 93:18:26 itd. KOLESARSKA DIRKA PO ZAHODU V kolesarski dirki po Zahodu, ki se je pričela v ponedeljek, vodi po peti etapi Belgijec Rik van Steenbergen z 29;21:07. Steenbergen je prevzel rumeno majico že v drugi , 192 km dolgi, etapi Cher-bourg—Caen z zmago v 4:54:55, zmagal pa je tudi v četrti, 233 km dolgi, etapi Le Mans—La Roche Sur Von s 6;16:47. ZD. zmagovalec ameriške cone tekmovanja za Davisov pokal V Montrealu (Kanada) se je začel finale ameriške cone tekmovanja za Davisov pokal, za katerega sta se plasirali ZDA z zmago nad Mehiko in Kanada z zmago nad Kubo s 5:0. ZDA so že po prvem dnevu prišle v vodstvo 2:0, ker je Tra-bert premagal Maina 6:1,6:2, 6:3, Savitt pa Mackena 6:3, 6:1, 6:1. Drugi dan so se ZDA že plasirale v medeonski finale s Švedsko, ker sta Trabert in Patty premagala Mackena in Rochona 6:3,6:3,6:2 ter tako vodijo ZDA 3:0. Teniški turnir v Hamburgu Na mednarodnem teniškem turnirju v Hamburgu so se plasirali v polfinale Nemec von Cramm z zmago nad Američanom Garretom 6:3, 2:6, 6:4, 6:4, Šveda Davidsson, ki je premagal Filipinca Ani-pona 3:6, 7:5, 6:4, 6:1, in Bergelin. ki je premagal Francoza Destremeana 7:9, 5:7, 6:3, 6:0, 6:3, ter Danec Nielsen z zmago nad egiptskim Cehom Drobnim 1:6, 8:8, 6:2, 6:3. V polfinalu je Bergelin premagal von Cramma 6:1, 3:6, 8:10. 6:4, 8:6, Davidsson pa Nielsena 12:14. 6:3, 7:5, 4:6, 6:3. V finalu je Bergelin premagal Da* vidssona 4:6, 6:3, 4:6, 6:4, 7:5. Pred jesenskim delom zvezne košarkarske lige 'II'iiade&t na vxhu Ce&tvtce Letošnji jesenski del tekmovanja zvezne košarkarske lige pričakujejo vsi ljubitelji in igralci košarke z velikim zanimanjem. Posamezne ekipe se pripravljajo za prvenstvo. Zaradi reprezentančnega srečanja s Francijo 9. septembra v Beogradu in so-delovanja naše reprezentance na tekmovanju za pokal Istanbula od 24. do 28. septembra, bo prvi dej jesenskega dela končan 2 septembra in se bo nadaljeval prve dni oktobra. Železničar se pripravlja ... Pravijo, da bo Železničar letos v jeseni pravtako »pritisnil«, kakor se je izkazalo lani v jeseni. Ali se bo fan-to miz Šiške to res posrečilo, bomo videli v prvih tekmah, ki jih’ igrajo na domačem terenu z beograjskim Železničarjem, Lokomotivo in Jedinstvom. Videz je, da bosta oba mlada igralca Redmilič in Bezek zelo poživila ligaško ekipo. Igralci, ki bodo zastopali Železničarja, so tile: Supančič, Dvor-žak, Feguš, Vozelj, Vračko, Brumen Radmilič, Bezek, Breznik, Brdnik, Remic, Tosič. V prvem delu bo Železničar igral še v Zagrebu z Mladostjo in v Zadru z Zadrom, ... ASK pa ne zaostaja Z novim igriščem pod Cekinovim gradom so igralci ASK mnogo prjdo- ne moremo z gotovostjo računati na njen uspeh. C. zvezda in Partizan v formi Oba beograjska kluba Crvena zvezda in Partizan sta se zelo vestno pripravljala za ta del tekmovanja. Toda zadnja poročila iz Beograda pravijo, da ima Partizan več upov za boljši plasma, kakor Crvena zvezda, ker v ekipi Crvene . zvezde ne bosta nasto. pila stalna člana državne reprezentance Popovič in Roklicer. Popovič je prenehal igrati, Roklicer pa bo odšel v Italijo, . Igralci beograjskega Železničarja trenirajo na Bledu pod vodstvom zvez. nega sodnika Bore Jovanoviča, ostali pa se pripravljajo na domačih igriščih. Zaradi boljšega pregleda pred pričetkom drugega dela tekmovanja ob- javljamo lestvico spomladanskega la prvenstva: de- Mladost ii 10 0 1 428:333 20 Crvena zvezda n 8 1 2 531:341 17 Partizan n 8 1 2 525:380 17 Zadar a 5 1 5 334:343 11 Železničar LJ. n 4 2 5 404:403 10 BSK ii 4 2 3 359:375 10 Železničar B. ii 5 0 6 396:492 10 ASK a 4 1 6 427:434 9 Proleter n 4 0 7 345:379 8 Egysek ii 4 0 7 383:503 8 Lokomotiva n 3 0 8 389:429 6 Jedinstvo ii 3 0 8 447:538 6 Ekipa ASK, stoje (z leve); Ogrin, Kristančič, sekretar Avčin, V. Šerbec. Fugina, Pavlovič; čepe: Ciglar, S. Šerbec, Skrjanc, Filipan, Mravlje iSj.^aL1SoSS:i.o,SU:|ASK ■ železničar 24,13 ženi in upajo, da bodo plasma iz spomladanskega dela izbljšali. Prvo srečanje bodo imeli 17. avgusta z beograjskim Železničarjem v Lj-ubljani, nato bodo igrali tri tekme v Zagrebu z Jedinstvom, Mladostjo in Lokomo tivo zadnjo tekmo pa bodo igrali na vročih tleh v Zadru. Ker Kristančič zaradi suspenza do septembra ne bo nastopal, bo ASK težje igral. Tudi ASK bosta zastopala v tem prvenstvu dva mladinca, JezoVšek in Lampič, ostali igralci pa so: Fugina, Šerbec I in II. Ciglar, Mravlje, Pavlovič, Ogrin Filipan, Skrjanc, Kristančič, Steiner in Kovačič. Ali bo Mladost prva? Na to vprašanje je težko odgovoriti Mladost ima nekaj točk naskoka pred Crveno zvezdo in Partizanom ki igra ta obe tekmi z zagrebškimi študenti doma — v Beogradu. Toda tudi lani je Mladost v prvem delu dobro stala v drugem delu pa je izgubljala tekmo za tekmo. Mladost je zelo nestal no moštvo in tako v jesenskem delu Skoda, da vremenske razmere niso dopustile, da bi obe ljubljanski ligaški ekipi odigrali vso tekmo, ki je bila zaradi močnega naliva sporazumno po prvem polčasu zaključena. Tako sedaj ne vemo gotovo, kdo je od obeh ljubljanskih predstavnikov boljši. Toda, ker je okrnjeno moštvo ASK (brez Kristaniča, Pavloviča in Juvana) pokazalo v prvem polčasu lepšo in učinkovitejšo igro, lahko rečemo, da je ASK za ligo bolj pripravljen, kakor Železničar. Koše za ASK so dali: Fugina 8, Skrjanc in Šerbec I po 5. Šerbec II 4 in Jezovšek 2, za Železničarja pa so bili uspešni: Vozelj 3, Supančič, Brdnik, Brumen, Feguš in Bezek P° 2l Sodila sta Kosec in Pecinič. Harlema ne bo Kakor smo poročali, bi morali v Liutl' člani, Zagrebu in Beogradu nastopiti ko-šarkarji-črnci, ki pa zaradi preveliki" denarnih zahtev s Jugoslaviji ne bodo igrali. Izraelski košarkarji v Jugoslaviji Prve dni septembra bo v Jugoslaviji gostovala košarkarska ekipa »H®-poel« iz Tei Aviva. Poleg tekem v Beogradu. Zagrebu in Mariboru bodo košarkarji Hapoela Igrali tudi v Ljubljani z Železničarjem in ASK. Tisk-Tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešeren — Uredništvo in uprava Ljubljana, Likozarjeva ulica, poštni predal 377 — Telefon 33-85 in 50-09, pb nedeljah popoldne pa 55-22 do 55-26 _ Čekovni račun uprave št, 602-90331-0 = Celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din, četrtletna 95 din