Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 31. oktobra 1923. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno priSogo ..Občinska uprava". Uha|» ritko sredo ob S. uri zjutraj. — Cena nn j. 13 Din. za pol leta. Z. Inozemstvo 26 Din. za pol leta. Peoan.zn. itevilke s. prodajalo po 1 Din. Spisi tn dopisi se pošiljajo i UrednUtvu .Domoljuba*. Ljub« liana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije tn inieraU pat Upravniitvu .Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Italijanska barbarstva To, kar počno Italijani s Slovenci in Hrvati v naši zemlji, nad katero po krivici drže svoje grabežljive kremplje, spada v azijsko Turčijo, ne pa v omikano Evropo. Fnšistovska Italija je izgubila vsak čut za pravico, njeno edino načelo je nasilje. Da bo taka država nekoč— Kakor danes Nemčija — delala bridko pokoro za svoja hudodelstva, nam je jasno. Toda naši bratje onkraj mejo vendarle trpe, kruto trpe in neusmiljeno bi bilo od nas, da jim ne bi po Bvoji možnosti pomagali. Slovenske duhovnike preganjajo, slovenske učitelje bo pregnali, slovensko izobraževalno vzgojno delo po društvih preprečujejo do zadnjega. Najhujši udarec pa jo bil, da je žo iz prvega razreda osnovnih šol odpravljen slovenski jezik in so vse poučujo v italijanskem jeziku, ki ga otroci seveda no razumejo. Slovenski jezik jo potisnjen med neobvezne predmeto kot recimo pri nas francoščina. To so pravi: slovenski otroci morajo ostati vse žive dni butelji, slovensko ljudstvo v neodrešenem ozemlju ne smo več znati brati in pinati, da se bo lažje poitalijančilo in da ga bodo lažjo gospodarsko odirali in izkoriščali. Daljo je izšla odredba, kakršne še ni bilo nikjer na svetu — da morajo vti slovenski isti in časopisi, ki izhajajo, prinašati poleg slovenskih člankov in novic isto tudi v italijanskem jeziku. To se pravi: konec slovenskih listov. Zakaj še list v tem obsegu jo mogoče izdajati lo z največjimi žrtvami, dvojni obseg pa jo iz denarnih razlogov čisto izključen. Po vseh drugih državah imajo razne narodnosti pravico izdajati knjige in časo- fise v svojem jeziku — le v »kulturni« taliji jo čut pravice padel tako globoko, da se nasilno zatirajo najosnovnejše pravico narodnostnih manjšin. Vse te turške krivice proti našim bratom so po celi Jugoslaviji povzročile mogočen val razburjenja. V, državni zbornici je stavil poslanec dr. Hohnjec obširno interpelacijo na zunanjega ministra o tej stvari. Obenem ,je ostro govoril v narodni skupščini pro- ti italijanskim barbarstvom in vsa zbornica mu je viharno pritrjevala. Dr. Korošec je ponovno obiskal zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki naj posreduje pri italijanski vladi, da se krivice j>opravijo. Dr. Ninčič je res storil svojo dolžnost in pri zadnjem obisku jo povedal dr. Korošcu, da ga jo obiskal italijanski zastopnik v Belgradu Su-monte, ki jo izjavil, da je rimska vlada ukinila naredbo o italijanskem učnem jeziku v ljudskih šolah, da je razveljavila naredbo glede slovenskih učiteljev in da jo poslala prefektu v Trstu odredbo, s katero se razveljavlja krivični odlok glede slovenskega časopisja. Po celi deželi pa eo se vršili v nedeljo protestni shodi proti italijanskim nasiljem. Posebno veličasten je bil shod v Ljubljani, ki mu je predsedoval dr. Korošec in so govorili dr. Kavnih ar, dr. Puc, Franc Sinode j in tunorikanski časnikar Merowether. Sprejeto so bile sledečo resolucije: Ljubljana kot nacijonalno in kulturno središče vse,?a Slovenstva: 1. Dviga plameneč protest proti nebo-vpijočemu zatiranju primorskih Slovanov od stran Italije in nezaslišanemu teptanju njih najelementarnejših človečanskih, narodnih in državljanskih pravic; 2. opozarja ves kulturni svet brez razlike narodnosti na nekulturne metode raznarodovanja slovanskega življa v Italiji in Avstriji, in na uprav barbarsko zlorabo politične moči nad narodovimi manjšinami, ki so vsled mirovnih pogodb, na kojih same niso sodelovale, prišle pod nemilo tujerodno oblast; 3. apelira na ligo narodov, da vprašanju narodnih manjšin v Italiji in na Koroškem posveča svojo posebno pozornost, pri čemur se liga narodov opozarja zlasti na odpravo slovanskih učiteljev in duhovnikov in njih hgoa, na ukaz kraljevih italijanskih oblasti, da morajo slovenski časopisi prinašati tudi italijanski prevod svojih publikacij; ' 4. opozarja ligo narodov, velesile m ve3 kulturni svet, da so je vsem državam, ki so iz razvalin avstro-ogrske monarhije nastale, ali pa dežele od nje sprejele, v mirovnih pogodbah posebno varstvo narodnih manjšin naložilo, in da se od Italije tak« izrecne obveze samo radi tega ni zahteva« lo, ker je Italija izjavljala, da je to spričo njene 2.000 letne kulture, zanjo samo po« sebi umevno; s svojim sedanjim postopanjem pa je Italija nelojalno izigrala zaupanje velesil, Avstrija pa se v mirovni pogodbi prevzetim obveznostim radi varstva! manjšin naravnost roga in posmehuje ; 5. apelira na velesile, in ves ostali Kulturni svet, da s svojo avtoriteto in svojim moraličnim pritiskom na Italijo in Avstrijo slovenske manjšine v Primorju in na Koi roškem rešijo grozeče nasilne naCiji>nalno smrti; 6. poživlja končno vlado kraljevin«! SH8, da z energičnimi koraki diplomatič-aega in če treba tudi drugega, zlasti gospodarskega značaja telesnemu, duševnertni in materijelnemu ubijanju slovanskega življa v sosednih državrh napravi konec. ■ iii i .m .i ■ ■ ■ ' Kako intervenira Pucelj. Iz Belgrada nam poročajo: Centralista Puclja smo zadeli v živo, ko smo razkrinkali njegovo delovanje v belgrajskem parlamentu. Dočim se on na svojih shodih širokousli, kako krepko d« se bori v parlamentu proti predloženim zakonom, ki nalagajo nova in težka bremena kmetom v prečanskih krajih, smo mi ugotovili, da je Pucelj tak junak samo doma na svojih hujskaških shodih. V Belgradu pa je ponižen, da se ne bi zameril velikosrbskim ministrom, s katerimi je izdelal nesrečno centralistično ustavo ia ki bi znali odkriti marsikatero svetu še neznano kupčijo zemljoradnika Puclja, ko je bil on minister. Dokazali smo, da Pucelj ni nikdar glasoval še manj pa nastopil proti onini zakonom, proti katerim sedaj naj« bolj zabavlja, dočim so naši poslanci krepko stali na braniku za pravice in koristi slovenskega naroda. Ker teh dokazov ne more pobiti kljub svoji znani »resnicoljubnosti«, se Pucelj sedaj na vse mogoče načine izvija in opra-i vičuje. V svojem »Lažnjivem listu« ske« sano priznava, da res ni glasoval, češ, da je moral intervenirati. Intervencije so po zaslugi Pucljeva ustave res precej težka dolžnost poslan-? IV cev, kajti naši ljudje se morajo sedaj za vsako stvar obračati v Belgrad. Prej so to uredili pri okrajnem glavarstvu ali kvečjemu so morali v Ljubljano. Zato za svoje volivce posredujejo navadno poslanci, da si ljudje prištedijo drage potne stroške v Belgrad ali pa Se dražje stroške belgrajskih advokatov. O uspehih in koristih Pucljevih intervencij dosedaj še nismo ničesar slišali razen laži v »Kmetijskem listu«. Da so to res laži, navajamo kot dokaz sledečo Intervencijo Puclja: Poslanec Škulj je po dolgem boju dosegel, da je ministrstvo za trgovino dovolilo, da se sme v Dolenji vasi prirejati dva sejma letno. Ta uspeh je bil od velike koristi za ves okraj. Kljub temu je Pucelj, ki je v tem okraju rojen in ima svojo mesarijo in gostilno, ponovno interveniral v ministrstvu — proti temu dovoljenju, češ, da so ti sejmi popolnoma nepotrebni. Hvala Bogu, ta zlobna nakana se mu ni posrečila. Višji uradnik, pri katerem je Pucelj že večkrat tako »interveniral«, mi je dejal, da je bil tudi pri ministru in mi obenem rekel: »Oprostite, te Vas žalim kot Slovenca. Mi Srbi se sicer v politični borbi poslužujemo raznih sredstev. Ali ga ne najdete med našimi najbolj pokvarjenimi Puclju enakega, da bi tako naravnost delal proti koristim svojih volivcev. Ne veste, kako se mi gabi in jaz bi se ga sramoval, če bi bil Slovenec!« Povedal sem temu načelniku, da je Pucelj že takrat, ko je glasoval za ustavo, prodal svoje Slovenstvo za psu: umazanih kupčij. Da pa se ga kljub temu sramujemo vsi, kar je pošteno slovensko ljudstvo že dokazalo marca meseca, v bodoče pa da bo s takimi škodljivci obračunalo Se bolj. Tako torej izgledajo intervencije Puclja, gostilničarja in mesarja. Zbor zaupnikov SLS. VABILO na zbor zaupnikov Slov. ljudske stranke, ki se bo vršil dne 5. novembra 1923 ob pol 11. url dopoldne v dvorani hotela v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Politika SLS — poročata dr. Korošec in dr. Brejc. 2. Organizacija SLS — poroča dr. Kulovec. 8. Resolucije — predložene po vodstvu SLS. 4. Volitev načelnika SLS in prvega podnačelnika. V nedeljo, dne 4. novembra ob 4. nri »opoldne bo r dvorani Akademskega doma joleg hotela , Miklošičeva cesta 5) r Ljubljani zborovanje delegatov političnih organizacij SLS. O točkah, ki bodo predmet azpravljanja, bodo referirall dr. Korošec, iušnik, dr. Kulovec, Vesenjak in tajnik Crajnc. Za taačelstvo SLS: dr. A. Korošec, t. načelnik. B1 Vsak naj prinese seboj vabilo. To bo izkaznica za vstop v nedeljo in ponde-ljek. Podružnice Kmetskih Zvez ln krajevni odbori SLS naj pošljejo za nedeljsko zborovanje svoje odposlance. Poročila bodo za kmete zelo važna, ker se bo razpravljalo razen o političnih zlasti o gospodarskih vprašanjih. Kadi preskrbe prenočišča se obrnite na tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Člane vodstva SLS prosimo, da se gotovo udeleže seje, ki bo na dan zborovanja zaupnikov ob 9. dopoldne v Akademskem domu. Na dan zbora zaupnikov zborujeta popoldne ob 3. tudi Delavska in Obrt- j n a zveza. Prva v konsumu na Kongresnem trgu, druga v Rokodelskem domu. Občni zbor Županske zveze Olasilo. — Tečaji. V nedeljo, dne 28. t. m. se je vršil v j Celju občni zbor Županske Zveze za Slovenijo. Sklenilo se je, da se začne izdajati lastno glasilo. Občine in vse naše odbornike že danes prosimo, da se zavzamejo z vso silo, da se ta sklep more uresničiti. Kdor bo naročnik, že s tem plača tudi članarino. Podrobnosti o uredbi lista so se prepustile odboru. — Dalje se je sklenilo, da se priredi 12 posebnih tečajev, 6 na Kranjskem iu 6 na štajerskem. Protest proti kulukul Posebno burna je bila debata o kulu-ku. Vsa je bila glasen protest proli temu ponižanju Slovencev. Soglasno se je sprejela resolucija: Županska Zveza, zbrana na občnem zboru v Celju, odločno protestira l proti morebitni uvedbi kuluka za Sloveni- j Jo, ker je za naše razmere neumesten in nepotreben, ker je isti namen bolje in iz- j črpno ter našim razmeram primerno ure- j jeno s še veljavnim občinskim in cestnim j zakonom, ki zahteva, da se vsaka priprava in uredba kuluka takoj ukine. Jugoslovanskemu klubu se naroča, da v tem smislu intervenira pri ministru gradjevina kakor tudi pri ministrskem predsedniku. Novi zakoni. Županski Zvezi se je naročilo, naj stoji na straži, da se vse stori, da v novem občinskem in ljudskošolskem zakonu, ki se pripravljata, ne bo kršena avtonomija občin In naravna pravica ljudstva do šolstva. —: Sprejele so se tozadevne resolucije in naročilo Jugoslovanskemu klubu, da poizve, ali so v teh zakonih, kakor se govori, kake nove nakane proti našemu ljudstvu. Predavanje. Z zadovoljstvom so vzeli župani na znanje izvajanja vladnega svetnika Sporna o tem, kdaj je župan uradna oseba in kako naj nastopa. Za zatirane brate v Primorja. Zborovale! 00 tudi povzdignili glas proti italijanskemu nasilju, ld jemlje Slovencem najnaravnejšo pravico do rabe lastnega jezika v ioli in časopisja. Naše zadružništvo. Zborovale!, ki so vztrajali Čez 4 ure n« zanimivem občnem zboru, so končno skle-nili, da vsak v svoji okolici dela na to, da ne gre noben vinar ljudskega denarja v li-beralne banke ln da se zlasti oklenejo svoje Hranilnice kmetskih občin. Kdo je po novem vojnem zakonu oproščen vojaške siužbe ? Novi vojni zakon bo s svojo brezobzirnostjo občutno zadel marsikatero kmetsko družino, ki bo morala poslali edinemu dela/možnega sinu v vojake. Že stari zakon je poznal malo izjem, novi pa je v tem pogledu še bolj krut. Po členu 50 so namreč oproščeni vojaške službe: 1. stalno nesposobni, 2. začasno nesposbni, ki do 25 leta starosti ne bi bili potrjeni, 3. edini hranitelji družine, v kateri nI nobenih' drugih sposolmili moških in ee preživljajo s poljedelstvom ali rokodelstvom. Ti so pa oproščeni le tedaj, če plačujejo 20 Din ali manj davkov; niso pa oproščeni tedaj, če plačujejo nad 20 Din davka, četudi so vsi ostali družinski člani nesposobni. Za >nosposobnet se smatrajo po zakonu ženske brez razlike stf.rcsti, moški pa pod 17 in preko 60 let starosti ali, če jih komisija spozna za stalno nesposobne, Stari vojni zakon je po čl. 8 c, točka 3 oproščal brez ozira na višino davka družin, v katerih so bili samo še moški 18. leti in ženske brez razlike starosti, (ločim je po novem zakonu tudi v tem slučaju merodajna višina davka. N. pr. Sin vdove, ki ima posestvo, od katerega plačuje nad 20 Din davka, bo moral k vojakom brez ozira na družinske razmere (starost mate-e, bolezen itd ). To se pravi, da naših kmetskih fantov ne bo oproščen nihče, ker lako malih posestev, da bi od njih ne plačevali danes nad 20 Din davka, pri nas ni! Novi vojni zakon 6topl v veljavo 1. januarja 1924 in bo že veljal za mladeniče, ld so bili letos potrjeni, pa še niso vpoklicani. Ta zakon je zopet nov dokaz, kam nas Je privedel Pucelj-Žerjavov centralizem, ld ima-pred očmi samo srbske razmere, na naše se pa prav nič ne ozira. Lov bank za kmetskim denarjem. Bankam strašno trda prede. To najbolj dokazuje brezobzirna gonja, s katero so ae vrgle na kmetske zadruge, na hranilnice ln posojilnice, da bi dobile od njih kmetsld denar. Sladke obljube. Na naše hranilnice in posojilnice kar dežujejo razni pozivi in vabila, naj bi hranilnice in posojilnice nalagale svoje denar pri bankah, ne pa pri svoji zadružni zvezi. In pri tem obljubljajo banke posojilnicam kar po 12 odstotkov brez odbitka, ako p" se dogovori odpovedni rok, tudi več. Pomislite, 12 odstotkov vam nudijo. Gotovo zato, ker vam želijo dobro in vam hočejo pomagati, da boste svojim vlagateljem lahko dajali višje obresti in spravili skupaj več kmetskega denarja za — lačne bančne blagajne. Zares sladke obljube, toda samo zato sladke, ker je v bančnih blagajnah strašna lakota, taka lakota, da se že marsikateri banki dela črno pred očmi in je prav blizu na tem, da so zruši, pade. In v taki sili, ko gre bankam za življenje in smrt, popolnoma razumemo, odkod te sladke obljube in odkod to prijateljstvo bank do naših zadrug. Poznamo pregovor: »Kadar konja love, mu ovsa mole.« Grožnjo. Toda poleg sladkih obljub pa uporabljajo banke proti hranilnicam in posojilnicam tudi grožnje, za enkrat sicer še prikrite grožnje. Če ne bi obljuba zvabila, naj ustraši grožnja. Tako n. pr. piše neka banka v Mariboru: »Prepuščamo zaenkrat ta posel Vaši uvidevnosti ter ne bodemo v Vašem delokrogu sami direktno iskali stika s prebivalci radi vlog, par bi bilo gotovo v škodo Vašemu zavodu.« Zaenkrat banka ne bo še pritisnila na vlagatelje, na kmete, toda če posojilnice ne bodo ubogale in ne bodo pridno zbirale kmetskega denarja ter ga nosiie v banke, potem pa bodo banke »same iskale stik o prebivalci radi vlog«. Naj potem hranilnice in posojilnice same sebi pripišejo, ako bodo vlagatelji dvigali pri njih svoj denar in ga nosili v banke, liešitev jo y stano?sH in zadružni zavesti. Jaz mislim, da se našim hranilnicam ln posojilnicam ni treba bati teh groženj in jih lahko s preziranjem zavrnejo. Naše ljudstvo je danes že toliko izobraženo in je toliko zadružno zavedno, da svojih stanovskih koristi ne bo prodajalo za iudeževe groše in ne be s svojimi prihranki podpiralo bank, ki izsesevajo ljudstvo, ki živijo od ljudskih žuljev. Naše ljudstvo bo dobro premislilo, predno bo Slo takim obljubam in grožnjam na lim, da banke še nikoli niso skrbele za njegove koristi in za njegov blagor. Naše ljudstvo se dobro zaveda, da bankam ni do kmeta, ne do delavca, ne do človeka sploh, ampak da se jim gre samo za dobiček, samo za tantijeme, samo za dividende. Banke ne poznajo gospodarske vzajemnosil, banke se izsmehujejo nad naukom ljubezni do bližnjega, na katerem temelji zadružništvo in katerih nauk izvršuje našo ljudstvo. Naš kmet se* zaveda, da bankam ni do koristi kmetskega stanu in da gredo radi bank lahko na boben vsi kmetski grunti. Banke se ne bodo zavzele za kmeta, ravno nasproti, pridno bodo pomagale spravljati kmetske grunte na boben, razkosavati jih in prodajati, če bo to neslo. »Dobiček nad vse, pa če se vse drugo podere«, to je geslo bank. Nasproti pa se naše ljudstvo dobro zaveda, koliko koristi je že imelo od zadružništva v teku tridesetletnega delovanja zadrug, koliko dobrega so napravile za ljudstvo zlasti hranilnice in posojilnice. Ko so najbolj prodajali in razkosavall kmetska zemljišča, ko je pel boben vse povsod, ko so že ljudje obupavall nad bodočnostjo kmeta, tedaj so bile zadruge tiste, ki so nastopile in zaklicale oderuhom in prekupčevalcem: »Stoji« Zadruge so bile tiste, ki so kmeta rešile iz krempljev oderuhov, pa ne samo rušile grunte kmetu in njegovi družini, ampak tudi kmetskemu ljudstvu pomagale do napredka, do izboljšanja gospodarstva, do gmotnega blagostanja. Varnost vlog je prva zahteva. Naše ljudstvo se tudi dobro zaveda, da obljuba velikih obresti ni še vse. Naš kmet dobro ve, da je pri prihrankih važnejše naložiti jih varno, kakor pa naložiti jih proti visokim obrestim. »Velik dobiček ne gre v mošnjiček«, ta pregovor se v življenju le prepogosto izpolnjuje. Kdor obljublja velike obresti, ta nudi zelo malo varnosti. Velike obresti ravno kažejo, da tisti, ki jih ponuja, igra zelo nevarno igro: ali se bo rešil z velikim dobičkom, ali bo propadel. Še več! Velike obresti daje oni, ki mu voda v grlo teče in mora imeti denar na vsak način, sicer se bo utopil. Le za velike obresti najde še ljudi, ki.mu posodijo potrebni denar, da si umetno podaljšuje gospodarsko življenje. In če bi imeli vpogled v stanje bank, če bi imeli vpogleu v njihove knjige, bi našli, da je v takem obupnem položaju danes mnogo bank ter z bankami zvezanih fabrik in trgovin. Voda jim teče že v grlo, vendar se še nočejo podati in si hočejo življenje podaljšati, za kar potrebujejo tujega kapitala, za kar lovijo kmetski denar. Med tem, si mislijo, se bo že kaj zasukalo, se bo že kaj obrnilo na boljše. Toda denar, za katerega morajo plačevati tako visoke obresti, jih ne rešuje, ampak jih zopet pokopava. Dejstva dokazujejo. Gotovo je, da se banke in fabrike v takem položaju ne bodo mogle dolgo držati. Začelo se jo že iušiti. Velika Balkanska banka, ki jo je vodil bivši finančni minister Plavšič, je že zagrmeia, se je že zrušila s strašnimi zgubami. Kdo jih bo trpel? Oni, ki so pri njej tl6iiar vlagali, oni, ki so so polakomnili visokih bančnih obresti. In za Balkansko banko bodo sledili drugi nesolidni bančni zavodi, ki jih vodijo ravnatelji in upravni sveti, katerih vsak misli le na svoj dobiček in na svoje špekulacije, malo pa jim je mar za koristi delničarjev, naj- Pozor l Preselitev! Popolnoma varno naložite svoj denar pri »Vzajemni posojilnici« ▼ Ljubljani — r. t. t 0. z Inl t KREfL1LA iz hiše Uršuliaskega »amo. stana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve , hotela »UNION ° 1? M1,KL0 ICEV1 cestl po,^ UW10N"' ~ Hrandne vloge se obrestuje)! po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. _ Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 72 %, vez. tudi po 6 l/. % vloge je ZELO DOBRA, Hi^S druih^T ° d e ' ?1« »tavbne de X družb, bo ela .Union, v Ljubljani. _ Vrhutega ie njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč ln zemljišč v tu-m inozemstvu. - Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. 58gj manj pa za varnost vlagateljev. Kaj njim za to, ako tisoči malih varčevalcev izgube težko pnsluženi denar, da so s le suni napolnili svoje žepe I Kmetske prihranke rabi kmetsko gospo-darstvo. Pa ne le to. Ako bomo kmetski denar izročili bankam, da ga vržejo v trgovino in industrijo, kje bo pa kmet dobival posojila? Ali bo kmet hodil po posojilo k banki, ki računa 24 do 30 odstotkov obresti? Kmetsko gospodarstvo je tako, da more kmet od posojil plačevati le nizke obresti. Kmetsko gospodarstvo visokih obresti ne prenese, gotovo ne tako visokih obresti, kakor jih preneseta trgovina in industrija in kakršne zahtevajo danes banke. Ako še ta denar, kar ga je v naših hranilnicah in posojilnicah, damo bankam v roke, potem je naš kmet pri svojem gospodarstvu brez denarja, brez kapitala, potem mora naše kmetsko gospodarstvo nazadovati, mora propadati, ker tudi kmetsko gospodarstvo zahteva kakor trgovina in industrija kapitala, le da mora biti ta kapital cenejši. In ravno v tem so vršile hranilnice in posojilnice svojo veliko nalogo, da so zbirale kmetske prihranke in jih po nizki obrestni meri dajale kmetom kot posojila. Gospodarski obzornik. Prostost žganjekuhe. VSrbiji že od nekdaj kuhajo domače žganje iz sliv, drož in grozdja, trošarine prosto. Financarji nimajo tam z žgalniml kotil nobenega opravka. Tam torej tudi ni sekatur in drugih sitnosti, ki ijh uganjajo pri nas mnogi neprijazni financarji. Slovenski poslanci so neprestano protestirali proti razliki med Slovenijo in Srbijo glede žganjekuhe. V finančnem odboru so neprestano zahtevali, da se morajo vse pravice in dolžnosti izenačiti. Finančni minister dr. Stojadinovič je hotel naložtl tudi srbskim kmetom enako trošarino, kot pri nas. A temu so se uprli srbski kmeti. Da pa bi samo Slovenija ln Hrvatska plačevali trošarino, pa so odločno protestirali slovenski poslanci. Zahtevali so tudi odpravo nadziranja in pečatenja kotlov. Tej zahtevi se je moral finančni minister udatl. Dne 9. oktobra je predložil narodni skupščini predlog zakona, po katerem bo žganjekuha prosta trošarine. Ko bo ta zakon stopil v veljavo, financarji ne bodo imeli prav nobenega opravka več pri žgal-nih pripravah. Konec bo s tem tudi vseh tozadevnih sekatur. Če bo državni zbor zakon sprejel, bo ta Btopil v veljavo okoli Novega leta. Počakajte tedaj z žganjekuho« a* Trošarina se bo v bodoče plačevala samo od žganja, ki se proda. Postavka 15. dosedanje tarife (čl. 6. z. o drž. trošarini z dne 27. junija 1921) naj bi se v Izpremenjenem besedilu glasila sledeče: »Državna trošarina se pobira: 15. na žganje v oblastih, kjer se je že dosedaj pobirala trošarina, za vsako hekto-litreko stopnjo 20 Din. P r 1 p o m n j a. Trošarina na žganje •e pobira povodom dohaianja v promet ln porabo, pobiranje (povodom proizvajanja) po Izmeri kotla se ukinja. Za žganje se smatra destllat tropin Iz sadja, korenin (razen sladkorne pese), dl-nje (melone), buč ln vode, pomešane z medom. Od žganja, kuhanega Iz lastnih proizvodov (pridobljenih na lastnem zemljišču) plačuje trošarino le oseba, ki tako žganje od producenta kupi ali pridobi na katerikoli drug način. — Od žganja, knhaneoa iz kupljenih ali na katerikoli drug način pridobljenih surovin (snovi), plača producent trošarino le, ako to žganje proda ali ga iz kateregakoli razloga odstopi drugemu. Proizvajalci, ki kuhajo žganje Iz kupljenih surovin (snovi) ln trgovske namene, plačajo trošarino na alkohol po št. 14 tarife (20 Din za eno hektolitrsko stopnjo). Ako se lastniki surovin (snovi) za kuhanje žganja in proizvajalci žganja z lastnim zemljiščem bavijo tudi s trgovino z alkoholnimi pijačami na debelo ali drobno, ali točijo ali se bavijo s predelovanjem alkoholnih pijač, se posebej odredi, katero množino žganja se jim dovoli porabiti za domačo potrebo brez plačila trošarine. — Natančnejša navodila za pravilno Izvrštev lzpremembe pri obdačenju žganja predpiše finančni minister. Gospodarska obvestila. PENAH. Vrednost tujega denarja. Denar «.okt. K v amerlSki dolarji (eden) 320 — avstrijske krone (sto)-- SeSkoslov. krone (ena) 9 60 angleSki funti (eden)-- francoski franki (eden) 19 —> italijanske lire (ena) — — bolgarski levi (eden)-- nemške marke (sto) — — romunski lejl (eden) Švicarski franki (eden) poljske marke (stol--— — moiarske krone (sto) 1 40 1 40 1 64 59 10 1 40 tt.0kt K v 342 — — 49 10 28 90 20 iS 40 3 12 1 60 29. okt. K v 20 08 1 60 1 40 g Kje so dinarji? V zadnjem času je Opazila tudi Narodna banka, da primanjku-|e denarja. Zat oje priredila preko svojih podružnic posvet, da najde tiste kotičke, Kjer se skrivajo dinarji. Izmed poročil, ki jih Je prejela Narodna banka, Je posebno zanimivo poročilo podružnice Narodne banke v Vojvodini. Ta podružnica je sporočila, ha bo po njeni cenitvi dobili kmetje v Voj- Uničujte • podgane z rafolom! Dobiva se v lekarnah, drožerijah in pri oddelku RATOL - VETERINARIJE kem. A d. ZAOREB, frankopauska 18, Telefon 19—77, JP vodinl za svoje pridelke doslej okoli 170 milijonov dinarjev, v vojvodinske denarne zavode pa so vložili le 3 milijone dinarjev, ostanek pa drže doma. Posvet je nadalje ugotovil, da kmetje prav močno kupujejo po drogerijah steklenice s steklenimi zamaški. V te steklenice nabašejo denar in potem vse skupaj zakopljejo. Na vprašanje, zakaj to delajo, so neki kmetje odgovarjali, da denarnim zavodom ne zaupajo, drugi pa so rekli, da ni prav, če banke dajejo le po 6 ali po 7 odstotkov obresti, potem pa vlagatelju niti njegovega vloženega denarja pravočasno ne izplačajo. Zato da smatrajo oni za boljše, če denar pridrže sami in ga zakopljejo. Kakor je ugotovil posvet, sta na ta način odtegnjenl prometu okoli 2 milijardi dinarjev in odtod izvira večjidel pomanjkanje gotovine. In Če še omenimo, da je te dni prinesel neki kmet zamenjat v Narodno banko 17 tisočakov, ki so mu jih bile miši obgrizle, potem je razumljivo, da mora denarja manjkati. Tako poroča belgrajska »Pravda«. Jasno je, da veljajo opisane razmere pred vsem za južne kraje naše države. Slovenski kmetje že nimajo več kaj za hranilnice, ker so že vložili skoro ves svoj denar v — davkarije. CENE. g Ljubljanski trg. Cene so s poboljša-njem dinarja stalno popuščale. Ko se je pa preobrnilo, so cene ostale nizke. Le pšenica se je malo poboljšala. Pšenica bačka stane 340 do 342.50 Din. V Ljubljani so cene tudi polagoma nazadovale ter dosegle za pšenično moko »0« 615 Din, oves 310, zdravo koruzo 340. Fižol ribničan in prepe-ličar se zaključuje po 650 Din. g Trg z jajci. Zaradi toplega vremena kupčija z jajci precej počiva po celi Evropi. Pokriva se samo najnujnejša potreba. Blaga te v naši državi malo. Cene se drže, dasi je >ilo zaradi porasta dinarja pričakovati oslabljenja. Na domačih tržiščih so se gibale cene za komad: v Vojvodini okrog 1.75 Din, v Sloveniji 1.85 do 1.90 Din (v Ljubljani na trgu 2 Din), v Srbiji 1.70 do 1.80 Din, v Hrvatski in Slavoniji 1.80 do 1.85. g Cene ua žitnem trgu. Pšenica 16 K, koruza 13 K, oves 11 K 60 vin. moka št. 0 24 K 50 vin, otrobi 7 K. g Gospodarska zveza notira sledeče cene: Semena: Domača detelja črna, plombirana, garantirano čista brez prede-nice po 45 Din. Lucerna ali nemška detelja po 40 Din. Inkarnatka ((rdeča detelja) po 25 Din. Semenska pesa »Mamuth« in »Eckendorfer« po 18 Din. — Gnojila: Kalijeva sol 42 odst. po 150 Din za 100 kg. Kostni superfosfat z 18 odst. v vodi raztop-ne fosforove kisline po 260 Din za 100 kg z vrečami. Rudninski superfosfat s ca 16 odstotki v vodi raztopne fosforove kisline po 175 Din za 100 kg. Vreče po 100 kg. Bela razklejena kostna moka po 250 Din za 100 kilogramov. —•• Cene veljajo pri odjemu originalnih vreč, pri vagonskih pošiljatvah se iste znižajo. — Krmila: Lanene tropine po Din 4.50 za kg. Vreče po 50 kg. Orehove tropine po Din 8.50 za kg, vsebujoče 42 odst. beljakovin in maščobe. Klajno apno po 4 Din. —-Vinogradniške in kmetijske potrebščine; Drevesne škroplnice bakrene po 400 Din, Modra galica po 11 Din za kg. Žveplo, dvojno rafl-ni rano po 4 Din za kg. Trierji (žitni čistil-niki) tt Heid po 2900 Din znamka IA Znamka IB 2800 Din. Mlatilnice na ročni in gepeljni pogon po 4000 Din. Mlatilnice na gepeljni pogon s siti in tresali po 6500 Din. Gepelji na 86 obratov po 4500 Din. Gepelji na 24 obratov po Din 4000Din. Po-leg tega so na razpolago vsakovrstni poljedelski stroji, kakor čistilniki (pajtelni), plugi, poljedelske in travniške brane, ko-se in brusi, vodne žage, brzoparilniM, ko. vani žeblji, gnojnične sesalke, cevi, tehtnice itd. ŽIVINA. g živinski sejmi v celjskem okraja. Okrajno glavarstvo v Celju razglaša; Ker se slinavka v okraju močno širi, se za nadalje zabranjujejo živinski sejmi v celjskem političnem okraju. Prepovedano je zaradi tega tudi nadaljnje izdajanje živinskih potnih listov. g Kmteje, pozor na slinavko in parkljevko! V nekaterih krajih Gorenjske se je pojavila slinavka in parkljevka in dela sedaj prizadetim zelo občutno škodo. Ta bolezen, ki je silno nalezljiva, se je k nam zanesla najbrž z govedo ali prašiči s Hrvatskega. Kmetovalci, priporoča se vam, da ste skrajno previdni pri nakupu vseh parkljarjev, kosebno pazljivost posvečajte tudi svo-živini ,ki nimajo pri nji nič opraviti. Pazite tudi na takozvane mazače. Slučaj je nanesel da sem zvedel od prijatelja tole dogodbico. Nekemu kmetu, ki je imel v hlevu na slinavki in parkljevki bolno živino, je ponvM neki tak »kunšten« človek pol kg tanimia zahteval zanj 2.400 K. Seveda je bil kmet toliko pameten, da ga je odklonil. Možakat je ponudil tanin drugemu kmetu ter zahteval za pol kg 800 D = 3.200 K. Seveda ga je tudi ta odklonil. Tanin stune v drogeri-l pol kilograma 200 Din (800 kron), torej |e v prvem slučaju zahteval 1.600, v drugem pa celo 2.400 kron preveč. Kmetje, bodite torej previdni in ne dajte se begati po takih ljudeh, ki vam nesrečo le še bolj povečajo. Za zdravljenje slinavko in parkljevke e najboljše sredstvo: za obolele živali skr->eti, da imajo suho ležišče, vsem parkljar-em v prizadetem hlevu spirati dvakrat na dan z 1% lizolno mlačno vodo parklje in bincelj, nastale rane, ko so izprane, potresti s hrastovim praškom. Hrastov prašek naredite doma Iz hrastove skorje, ki se drobno stolče. — Kdor pa nima časa praška delat/, kupi v drogeriji galun. Galun učinkuje prav tako kot tanin, samo da je galun desetkrat cenejši. — Kmet z Gorenjske. g Živinski trg. Zagreb, dne 24. t. m.f Prignali so veliko bosenske živine, domače pa malo. Dovoz ostalega blaga obilen. Zelo mnogo kupcev. Slovenski kupci so nakupili nekaj živne za Ljubljano in Maribor. V cenah ni velikih sprememb, le cene telet bo nekaj znatnejše padle. Cene za kg žive teže: voli bosenski I. vrsto 11.50 do 12.50, II. vrste 10 do 11, III. vrste 8 do 9, doma« voli I. vrste 13.50 do 15, II. vrste 11.25 dO 12.50, III. vrste 10 do 11, mlada živin« 12.50 do 13.75, krave I. vrste 11.50 do ld, II, vrste 10 do 11, III. vrste 7 do 8, svinj« domače pitane 27 do 28, II. vrste 25 do 28, frišlingl 22.50 do 23.50, teleta domača L vrste 28 do 25, IL vrste 21.50 do 22.80. Krma: seno 87.50 do 115, oiava 115 do 125, slama okrog 100 Din za 100 kg. g Prihodnji živinski sejem v Mariboru. Ker ni več nalezljivih bolezni med živino v mariborskem okrožju, se bo kontu-mac dvignil najbrže koncem tega meseca, tako da bodo z začetkom novembra živinski sejmi v Mariboru zopet odprti. DAVKI. g Pobiranje davkov t Vojvodini. — V Vojvodini se davki bata leta 1918 ne odmerjajo, ampak so pobirajo le na račun, ki dosegajo mesečno komaj 10 do 12 milijonov dinarjev. Ker spričo dejstva, da je Vojvodina najbogatejša pokrajina naše države, jo komaj verjetno, da bi bila ta plačila primerna plačilni zmožnosti tamošnjih davkoplačevalcev. Ministrstvo financ se je zaradi tega odločilo, da odpošlje v Vojvodino posebno komisijo, ki naj pregleda poslovanje tamošnjih finančnih uprav in uredi davčno vprašanje, da bodo davki primerni premoženjskim razmeram davkoplačevalcev. RAZNO. g Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca novembra sledeča predavanja: v nedeljo, dne 4. novembra L L: 1. Št V i d pri Stični, o izboljšanju kmetijstva (Jereb). 2. Z a gradeč, o krmljenju in o sadjarstvu (Kofol). 8. Kokra, o živinoreji (Hladnik). 4. Zg. B e r n i k pri C e r k-1 j a h, o vzgoji molzne krave in o mlekarstvu (Pevc). Stara cerkev, okr. Koče v j e, o gnojenju (Oolmajar). 6. Hote-d r s i c a, o sadjarstvu (Zdolšek). 7. T a 1 -č j i vrh, Belokrajina, o kmetijstvu (Kon-da). 8. Vodice, o gnojenju (Marinček). 9. Št V i d pri P t u j u, o bolezni rastlin (Zupane J.). 10. Konjice, o kmetijstvu (Štamberger). — Vnedeljo, dne 11. novembra t. L: 1. P od grad, o živinoreji (Gregorc). 2. Jevnica pri Kresnicah ob Savi, o poljedelstvu in živinoreji (Jereb). 3. Bušečavas, o gnojenju (Ambrož). 4. Ribno pri Bledu, o vzgoji molzno krave in o mlekarskem zadružništvu (Pevc). 5. Planina, okraj Logatec,o travnlštvu (Zdolšek). 6. S e-m 1 č, o gnojenju (Konda). 7. Kaplja, o živinoreji in sadjarstvu (Wernig). 8. Sv. Lovrenc, o kletarstvu in sadjarstvu (Štamberger). g Važno za vinogradnike. Proizvajalci vina so zavezani v roku 10 dni od dneva, ko so izprešali vino, prijaviti dobljeno količino vina pristojnemu oddelku fin. kontrole. Nadalje je vsak ,kdor proda vino, dolžan, da prijavi pristojnemu oddelku fin. kontrole prodano količino vina, predno istega izroči kupcu. Na vsako tako prijavo dobi prodajalec vina od oddelka fin. kontrole za nezatrošarinjeno vino kontrolni list, za zatrošarinjeno vino pa svobodnico. Kontrolni list oziroma svobodnico mora prodajalec izročiti istočasno z vinom kupcu, ki pa mora kupljeno vino tekom 24 ur po prejemu prijaviti svojemu pristojnemu oddelku fin. kontrole ter izročiti istemu tudi kontrolni list, oziroma svobodnico, Ce pa i« dobil kupec vino s kontrolnim listom, mora tudi v gori omenjenem roku 24 ur plačati odpadajočo trošarino ln eventuelno občinsko doklado k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dni svojega vinskega pridelka ali opusti prijavo prodaje vina, bo kaznovan po členu 85 toršarinskega pravilnika na denarno kazen 100 Din. — fupec vina pa, ki ne prijavi tekom 24 ur prejetega vina in ga ne zatrošarinl v istem roku v slučaju, da je sprejel nezatrošarinjeno vino, se bode smatrala v smislu člena 77 ti. troš. pravilnika kot tihotapec ter ga čaka kazen v dva do štirikratnem znesku prikrajšane trošarine. Tudi se mu zapleni vino, ki ostane tako dolgo zapljenjeno, dokler ne plača prikrajšane trošarine in kazni. g Konec čevljarske stavke t Ljubljani. Stavka čevljarskih pomočnikov v Ljubljani, ki je trajala nekaj tednov, je končala s popolnim neuspehom stavkujočih, ki so se vrnili na delo. Med stavkujočiml vlada veliko nezadovoljstvo z voditelji, ki so jih pognali v nepremišljeno stavko. g 20 kronski zlatnik je vreden 1300 do 1360 K. Oevlje kupujte gumo z znamko »PEKO«, ker so ti prizjmno najboljši iu najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Greg 20, na drobno tudi Aleksandrova cesta. Zahtevajte povsod našo domačo Kolin-s k o oikorijo, izvrsten pridatek za kavo. Ciste zastonj ne dobite blaga za obleke v novi trgovini »D a n i e ac na Turjaškem trgu iL 1 (pre Preekrbovalnice), pa8 pa po izredno nizkih cenah la le dobro, solidno blago. Opozarjamo na danaSnf ogla« — Ne pozabite! Izšel je koledarček Jugosl.kmetske zveze. Cena 10 Din. Kmetje, segajte samo po tem koledarčku. Letos ima še bogatejšo vsebino kot lani. Tudi vezava je letos močnejša. Noben kmet naj ne bo brez njega. Na zboru zaupnikov in občnem zboru Kmetske zveze se bo prodajal. d Občni zbor Jugoslovanske Kmetske zveze. Še enkrat naznanjamo, da bo na dan zbora zaupnikov občni zbor Jugoslovanske Kmetske zveze ob 3. popoldne v veliki dvorani hotela »Unionc Kmetje, uredite si čas tako, da se občnega zbora sigurno udeležite. d Pucljev centralizem. V bodočem letu je za Slovenijo predpisano za 23 miljonov dinarjev več direktnega davka kot v preteklem letu. Srbiji so naloženi samo 8 milij-jonl več in še teh ce bo treba plačatL G. Pucelj, izvrstno poifdko ste vodili. d Nadvlada najsposobnejših. Gospod Krsta Cicvarič, veliki Pribičevičev prijatelj in največji belgrajski gobezdač je zapisal v svojem listu, da morajo Srbi imeti v državi nadvlado, ker so najsposobnejši, To je res — najsposobnejši so r korupciji, v analfabeUtvu, v lenuharjenju po državnih uradih, v prelamljanju dana besede in v mnogih drugih stvareh, ki flm niso v. čast, državi pa m % korist d Dr. žerjav — pomagač državnih tatov. Ob času poloma je na Jesenicah bil gerent liberalec Humer. Kakor cela vrsta drugih liberalnih veljakov, je tudi on na-kradel eraričnega blaga v velikih množinah. Neki vestni oficir je dal zato Humra aretirati — toda Humer je bil prijatelj dr. Žerjava in ta ga je dal izpustiti Pač pa je dr. Žerjav kot oficirski poročevalec onega vestnega častnika tako zasledoval in grdil pri vojaških oblasteh, da je bil oficir prisiljen izstopiti iz vojaške službe, Dalje je imel Žerjavov brat major Žerjav svoje prste vmes pri nekih odpeljanih ko-nijh. Stvar se je nekaj časa vlekla — toda ker je bil tedaj dr. Žerjav predsednik deželne vlade, je stvar zaspala. Nam se le čudno zdi, da se morejo najti še ljudje, ki volijo takega moralno popolnoma propa-lega človeka, kot je dr. Žerjav, ter da naročajo njegove liste, kot sta brezverska •Domovina« in umazano «Jutro«. d Gospodarstvo Pncelj-Žerjavovega centralizma. V Gruž je bilo nedavno prU peljano iz Francije s parnikom 90 vagonov sukna za vojaške obleke na račun po« sojila, ki ga je naša vlada dobila v Fran« ciji za oboroževanje. To sukno je vredno najmanj 300 milijonov dinarjev. Iz Beo« grada je bila poslana v Gruž posebna ko. misija, ki bi morala kupno prevzeti iu ga odpremiti dalje. Članom komisije pa se zelo dopadejo mastne dnevnice ter radi tega delajo zelo počasi, da jih dalje časa uživajo, Mesto, da bi prevzela 20 vagonov na dan, je odpravila samo štiri. Ker je parnik moral biti izpraznjen, so blago naložili na kup v pristanišču ter ga pustili nepokritega. Te dni pa j« neprenehoma štiri dni deževalo in mokrota je napojila novo sukno, ki bo sedaj seveda začelo trohnetL To je slično aferi z lesenimi barakami, ki so prišle iz Nemčije na račun reparacij ter bile namenjene za graditev odgajališča na Lokrumu. Barake so stale par mesecev v Gružu na dežju in solncu, da je ves les razpokal, potem pa so jih prepeljali na Lokrum, kjer so istotako le« žale dalje časa na prostem. Ko so hoteli nazadnje začeti z gradnjo, se je izkazalo* da niso več za nobeno rabo. Slične stvari se dogajajo v samem Beogradu pred očmi ministrov in cele njihove vojske centraliziranih uradnikov. N. pr. stroji, kupljeni na račun reparacij, rjave v pristanišču, dokler jih ne prodajo za staro železo. Vojni avtomobili, na račun reparacij, propadajo na dežju. Celi vagoni blaga gnijejo po kleteh raznih magacinov. Po Macedoniji pro- fada orožje in municija, vredna milijarde, o pa je le samo majhen del ikode, ki je nastala vsled malomarnosti in za katero co zvedeli ljudje, ki so Se tako poSteni, da z ogorčenjem gledajo to pogibel). Koliko milijard pa je država škode pretrpela, ne da bi ljudstvo ka) o tem vedelo. Da M narod vedel, kaj se pri nas vse godi, težak bi bil njegov obračun z onimi, Id mesto da bi vladali, zapravljajo njegovo premoženje. — To je Clcvaričeva .nadvlada najsposobnejših. ali dobrote Pudjevega cen«' trallzma. d Draga ida. So posestniki, Id se ne morejo navaditi, da bi »voj denar vlagali * hranilnic« ta Rosojilnice, kjer sod ofc. 3* resti in je popolnoma varno spravljen ter zavarovan pred tatvino, pred požarom in vsemi nezgodami. Za svojo trmo pa plačujejo drago šolo. Pred kratkim je prinesel K Narodni banki zamenjat od vlage in pa plesnobe pokvarjene bankovce večji posestnik iz ljubljanske okolice. Narodna banka mu je odtrgala za raztrgane bankovce nekaj tisoč kron. Mož je imel nad sto tisoč kron bankovcev zelo previdno in globoko na dnu spravljenih v stari skrinji na zelo vlažnem mestu tako, da je pregni-'o dno skrinje in so se vsled vlage in gni-obe bankovci prilepili na dno. Ko jih je mož po dolgem času vzel iz skrinje, se jih je več raztrgalo, ostali pa so bili za promet nerabni. Tako je mož poleg izgubljenih obresti moral svojo neprevidnost plačati še s par tisoč izgube od gotovine. d Umrl je v Belgradu znani prijatelj Slovencev in zagovornik avtonomije bivši ministrski predsednik Stojan M. Protič. Pokojnik je bil dalekoviden državnik in je prav radi tega izstopil iz politike, ker ga je bolelo, ko je videl, da je država s centralizmom sama sebi zadrgnila vrat. Naj mu sveti večna luči d Nravstveno spričevalo. Zerjavova stranka, ki jo «Jutro« in »Domovina« povzdigujeta nad deveti paradiž, ima to smolo, da ji redno od časa do časa napiše pristaš iz lastnih vrst nravstveno spričevalo. Kaj rad to naredi Slovenski Narod, ki gromi nad »koruptno in gnilo« Zerjavo-vo stranko, sedaj pa je neki orjunec Jur-kovič celo priobčil privatno pismo samega urednika Zerjavovega lista Tabor. Ta g. urednik (znani Rehar) v «Taboru« 6 kričečimi barvami mala, glorijo liberalne stranke, v privatnem pismu pa govori o «propadli demokratski (liberalni) stranki«. Gospoda se pozna med sabo. — Kako da naši ljudje še vedno kdaj vzamejo v roko Žerjavovo «Domovino« ali «Jutro«? d Nov priseljeniški zakon. Po vesteh, dospelih iz Zedinjenih držav Amerike, se pripravlja nov priseljeniški zakon, ki bo omejil naseljevanje v Združene države Ameriške v še večji meri nego dosedanji. Po novem zakonu se ne bo več vršijo komisijsko pregledovanje izseljencev na Ellis Islandu, nego v zemlji izseljenca. Pri tem pregledovanju bodo sodelovali zastopniki Združenih držav ln oblastva države, kateri pripada izseljenec. Nov zakon namerava odrediti, da izvrše oblasti Združenih drŽav popis vseh inozemcev v svrho ugotovitve, da li so dospeli na predpisan način v Združene države ali ne. Ce se dokaže, da poedini izseljenec ni zadostil priseljeniškim predpisom, bo poslan v svoj kraj. d Centraiist Pucelj. G. Pucelj je vstopil med srbske zemljeradnike, ki na vso moč podpirajo sedanjo samosrbsko centralistično vlado. Tako so zemljoradniki glasovali za novi taksni in trošarinski zakon, ki nalaga nam prečanom zopet ogromna bremena. Pucelj se je pač zapisal v družbo, v katero spada. d Dva nova generala sta imenovana v Ljubljani, seveda oba Srba. Za Slovence jo ta šarža previsoka, prav tako kot nekdaj iy Avstriji. Živelo bratstvo 1 d O. PribUfevii udaril »Jutro« po ustih, fjutro« tako na debelo lože, da ga je celo njegov najbolj navdušeni pristaš te dni krepko mahnil po ustih. >Jutro« je trdilo, da je Pribičevič svoj ".as poslal dr. Brejcu brzojavko, naj skliče deželni zbor, dr. Brejc pa da je brzojavko vrgel v koš. Dr. Brejc Bam je dokazal, da take brzojavke sploh ni nikdar prejel. Sedaj pa je še g. Pribičevič sam izjavil, da mu taka brzojavka niti na misel ni prišla. d Začasni ravnatelj Zadružne zveze je postal g. Val. Zabret, dekan v Št. Vidu nad Ljubljano. Dosedanji ravnatelj g .Evgen Legat je prevzel upraviteljstvo pokopališča sv. Križa, ostane pa še nadalje član načel-stva Zadružne zveze. Bridke in drage izkušr.je doživljajo oni, ki denar držijo doma, mesto da ga naložijo v hranilnico in posojilnico, V neko hranilnico in posojilnico na Dolenjskem je prinesla posestnica od miši sneden 1000-dinarski bankovec, ki ga je ostala le še ena tretjina, dočim so dve tretjini miši popolnoma snedle in raznosile po luknjah. Narodna banka bo za bankovec plačala le toliko, kolikor ga je ostalo, t. j. okoli 300 Din. To je dobiček onih, ki držijo denar v skrinjah. Ako ga jim ne ukradejo, ako jim ne zgori, ga pa miši pojedo. d Strokovna zveza državnih cestarjev za Slovenijo, ima po sklepu zadnje seje na-oelstva svoj občni zbor v nedeljo, dne 11. novembra t. 1. ob pol 9. uri dopoldne v Zidanem mostu v gostilni Mozer. — Ta občn izbor bo dal smernice našemu bodočemu strokovnemu delovanju in bo velike važnosti za bodočnost naše zveze. Občnega zbora se udeleži tudi narodni poslanec Jugoslovanskega kluba. Skupine so dolžne po poslovniku poslati svoje zastopnike. Dostop imajo in so vabljeni vsi člani zveze. Lahko se pa udeležijo tudi neorganizirani, ki nameravajo stopiti v zvezo drž. cestarjev. Skupine prejmejo v okrožnicah pravočasno navodila. Vsak udeleženec mora svojo udeležbo prjaviti po dopisnici najkasneje štiri dni pred občnim zborom na: Strokovna zveza drž. cestarjev v Celju, hotel Beli vol, ter naznaniti, če želi obed naročiti. Udeleženci naj se pripeljejo z jutranjimi vlaki v Zidani most, kjer se snidemo vsi tovariši, odhod pa je popoldne. Vse stvarne predloge se mora 4 dni preje poslati načelstvu v Celje. Ako nam bo ministrstvo dovolilo polovično vožnjo na našo prošnjo, bomo pravočasno poslali vstem, ki se bodo prijavili z natančnim naslovom izkaznice, katere morajo dati na svoji postaji žigosati in v Zidanem mostu voznih listkov ne smejo oddati. Z ozirom na veliko važnost tega občnega zbora, vabi k obilni udeležbi vse tovariše načelstvo. d Zgodovina domžalske fare. Tako se imenuje na 400 stran ibroječa knjiga, ki jo je spisal in izdal g. župnik domžalski, Franc Bemik. Krasi jo 84 lepih slik. Stara zgodovina domžalskega beneficija je obdelana bolj na kratko, zelo podrobno in obširno pa je popisana ustanovitev tare in življenje — versko, gospodarsko, kulturno — v' sedanjih Domžalah. Knjigo bo celo tisti, ki ne pozna Domžal, bral z velikim zanimanjem, domačim faronom pa bo naravnost v pobudo. Knjiga stane samo 40 Din (po pošti nekoliko več) in se naroča pri župnem uradu v Domžalah. d V Šmartnem pri Litiji bo v nedeljo 4, novembra ob treh popoldne v društvenem domu predstava »Mlinar in njegova hči«. Med presledki igra tamburaški zbor. d Poročil se je g. Franc Nose iz Kolen-čevasi z gdč. Jožefo Hegler iz ugledne družine Zidarjeve z Roplovega. Obilo sreče 1 d Umrl je v Ljutomeru dekan č, g. Jožef Ozmec, bivši deželni poslanec. Naj v miru počiva! d Kmetje na dalmatinskih otokih sq imeli od prevrata sem v najemu zemljo. Sedaj je prišla odredba, da se zemlja vrne. Kmetje pa so se uprli in je moralo priti vojaštvo, ki je napravilo red. d Praktični davkarji. Na davčnem uradu v Pančevu so uradniki poneverili pol-drug milijon dinarjev vplačanih davkov. d Vlak je povozil v Zalogu slikarskega mojstra Franca Stareta iz Ljubljane. Hotel je stopiti na vlak in ko je v ta namen šel čez progo, je prihitel neki drugi vlak, ki ga je podrl ter mu odtrgal glavo. Bil je takoj mrtev. d Požar v Ljubljani. Na Karlovski cesti je v Rostoharjevem skladišču izbruhnil požar. Skladišče je pogorelo, druga poslopja so gasilci obvarovali. d Vest ga je pekla. Pri ljubljanski policiji se je javil neki Viljem Cottager, ki govori nemško, angleško in malajsko ter jo povedal, da je v Švici v nekem gozdu umoril neko Rozo Tiirk. Dolgo časa sta živela skupaj, potem jima je začelo primanjkovati denarja in sta sklenila vzeti si življenje. Njo je ustrelil, sam pa se je zbal. Izročen bo švicarskim oblastem. d Božji rop. Dne 21, oktobra zvečer so prišli tatovi v župno cerkev na Čatežu pod Zaplazom, vlon.ili v tabernakelj in odnesli monštranco in dva ciborija s sv. Rešnjim Telesom. Tabernakelj so navrtali z navadnim svedrom, katerega so pustili na obhajilni mizi. V nedeljo popoldne ob 4. je videl nek mož dva človeka, ki sta eden za drugim prišla v cerkev, nič molila, ampak le veliki oltar ogledovala in odšla iz cerkve. Slutil seveda niti od daleč ni, kaj nameravata. Do danes še ni sledu o tatovih. Grozni zločin je pretresel vso okolico. d Zločin nad mrličem. Na pokopališču v Belgradu je neki zločinec odprl grobnico, kamor so prejšnji dan položili mrliča, ter ga hotel oropati zlatih zob. Ker pa ni tako gladko šlo, je odrezal glavo, ki so jo našli pozneje v nekem potoku in brez zob. d Mekinje. Prepozno doSio. V ponedeljek zjutraj mota biti dopis v Ljubljani, d A. K. T. Naznanite šolski oblastil d Izgubil m jc deček Janko Kramar, z blond-skravžljanimi lasmi v rjavi obleki. Star je okoli 11 let. Kdor izve. kje se nahaja, naj sporoči to njegovi materi, ki ji vedno uhaja. — Marija Kramar, Tržič 205, Gorenjsko. PERILO |a pri mAkiH draginji nenadomestljivo, Ali uporabljal pri PRANJU tako milo. katero ma n« lkodnj« Ia tfa n« razfeda? — Ali uporabljal »GAZELA-MIL0«? V vsako hišo ,Domoljuba'! It pod pretvezo, Ukor ž« rečeno, da bl volitcem zmetali glave, kar pa ne morejo doseči, ker ljudstvo je te uvidelo, da so njihove izjave ueistinite in d« pod liberalno patronanco ni deloval občinski urad, kakor j« bila njegova »vela dolžnost Za vsakega posameznika občin ar j«, bi moralo županstvo nepristransko uradovati ter obenem skrbeti tudi za procvit občine same. Bilo pa je uprav nasprotno. Vsi se še živo spominjamo delitve spro-vizacije v vojnem času, katere so bili deležni le ožji krogi in mi siromaki nismo prišli. nikdar na vrsto in za nas nikdar ni bilo aprovizacije, z nami se je še nedostojno ravnalo in občina je pri tem napravila še 30.000 lir primanjkljaja. Prav isto je tudi z obč. nakladami. Vplačilo teh pada po večini na naša ramena, saj ni čuda, ker obstoji dosedanji obč. zastop po večini iz samih liberalnih magnatov, ki sklepajo tako, kakor kaže njim v dobrobit. — Kako gospodarstvo je peljal sedanji občinski zastop, se vidi tudi iz tega, da zgleda eodnijsko poslopje kot nekaka podrtija, pota so v takem slabem stanu, da ni najti primerne besede, da bi se zamoglo dovolj kritijzirati, da ne govorimo še o mnogih drugih nedostatkih. In tako gospodarstvo bi se vodilo na škodo občine le nadalje, če bi spet zmagali liberalci, ker njihova, dne 20. t m. v gostilni Rihar sestavljena kandidatna lista obstoja le iz samih magnatov, ki bi tudi še nadalje nameravali imeti male obrtnike in kmete ter delavce za sužnje. Volilci! Iz vsega tega je razvidno, da še nikdar prei ni bil potreben tako neizprosen boj proti liberalnim teroristom, kot je za sedanje občinske volitve. Zato vsi na volišče za kandidatno listo SLS, v kateri so zastopani obrtniki, delavci in pa kmetje. Naše geslo bodi: »Proč z liberalno listo, vsi na volišče za listo »Slov. ljudske stranke« l< ZAGBADBC na dolenjskem. 26. okt. ob 7. uri »večer jo v vasi Gabrovka, lupnijo Zazradee na Dolenjskem npepelil požar trem revnejšim gospodarjem vsa gospodarska, z poljskimi pridelki napolnjena poslopja, dvema tudi hiši in četrtemu kozolec. Sreča v nesreči je bila, da je uprav na večer popolnoma potihnil vihar, ki ie 6rej ves dan dan silno razsajal, tako da bi bila rezdvomno vsa lepa vas s podruino cerkvijo vred prežalostno pogorišče. Na daleč vidni ognjeni žar jo sklical takoj na stotine Ijndstva in sosedni požarni hrambi iz Žužemberka in Krke, ki bi rade delale takoj s polno paro, a vodnjaki skoraj povsod ie davno prazni ali pa ta večer na mah izpraznjeni. Sredi strašnega ognja je vstajala v spominu nadvse dobrohotna že skoraj popolnoma projektirana namena blagopokojnega f gosp. poslanca, zagraškega rojaka Dr. Ignacija Žituika za napeljavo vodovoda, ki bi oskrboval vse vasi z vodo in bi bila v vsaki vasi na zadostni razpolagi ob vsaki suši in zlasti ob času nesreče. A tedanji »napredni« občinski sbor in vaški »možje« so se branili te nepotrebne naprave z vsemi štirimi, ker itak teče prav pred nosom žlahtuo-mastna Krka. Pri tej priliki Binelo tudi spomnimo, da vsa zagraška občina ne premore ne brisgalne, ne cevi, stvari, tako nujno potrebnih ob času požarnih nesreč; tedaj tndi Zagradcu in Fužinam ob čas umorebitnih požarov ne bo preostaja U druga ugaševalna pomoč, nego sami brezuspešni Skali ln korci ob Krkinem bregu. Bistra, kristalno čista voda, planinski zrak bi skrbna priprava napravijo »PEKATETE« za to, ker so prava delikatesa. So najcenejše, ker se zelo na-kuhajo, CERKLJE PRI KRANJU. Tukajšnje katoliško slovensko izobraževalno društvo vprizori na zahvalno nedeljo, dne 4. nov. ob pol 4. uri popoldne v ljudskem domu lepo prireditev z igro trodejanko. Glavno pa je, da nastopi prj tej prireditvi prvikrat mlada godba z več komadi. — Prijazno vabimo domačine, okoličane in prijatelja poštenega razvedrila, da pridete na zahvalno nedeljo v Cerklje, da podprete mlado godbo, da bo veselo napredovala. Pa tudi žal vam ne bo za popoldne, ki ga boste preživeli med nainil — Na svidenje! — Prireditelji. IZ GORENJEGA LOGATCA. Naši liberalci, ki imajo vedno polna usta lepih besed ia obljnb za naše občinarje, zlasti pa še pri volitvah, so se, ker se bližajo občinske volitve, pričeli spet z vso vnemo približevati ljudstvu ter mu obljubujejo nebeški raj, ako bode njih zmaga. Liberalci frkajo tja pa sem po občini, na-pravljajo v svrho agitacije obiske pri vsakem, sluteč, da bodo volilci pri sedanjih občinskih volitvah zapustili magnate. Kdor dobro pozna naše liberalne magnate, ta lahko razume njihovo stališče. Njim gre predvsem vedno le za politično moč, za absolutizem, na eni strani pa vzgajanje sužnjev, na drugi pa za vzgajanje teroristov — turških paš in za zidanje haremov. Sužnji naj bi Jim bili vsi mali kmetje in obrtniki ter delavci in to ne glede na strankino pripadnost, celo lastni pristaši so jim dobrodošli. Tako si predstavlja in delnje ta turška pašarija. Ali v splošno zadovoljnost moremo konšta-tirati, da vse liberalne mabinacije ne bodo našega ljudstva pri teb volitvah ..zapeljale. Niti vse njihovo pripovedovanje, da nameravajo voliti za župana g. Puppisa, ne bode pripomoglo vjeti niti enega volltca, ker je ljudstvo iz zanesljivega vira izvedelo za sklep odbora krajevne organizacije JDS, da se v slučaju liberalne zmage voli za župana g. notarja, kateri bi potem določil za obč. tajnika sedanjega župana g. Punčuha. Seveda bi g. Pup-pis svojo ostavko utemeljeval z boleznijo in potem bi imeli še hujši teroristični obč. zastop, kot je bil dosedanji. — Ta namera je z vso gotovostjo sklenjena in se bode tudi izvršil« v slučaja njih zmsge. V svesti smo si, da bodo liberalci v eni prihodnjih številk »Domovine« to vest tajili, to pa Iz razloga, d« bi varali volilce in čimveč kroglic vjeli. — Ker so volilci o vsem tem te poučeni, zato se izjavljajo glavni stebri liberalne stranke, da g. notar ne reDektira m županski stole« in to trtice iz sedanjih dni Cerkve Papež Pij XX. o katoliškem časopisja: Dne 5. septembra 1. 1. je nagovoril isti odposlance društva Buona Stampa (»Dobri tisk«) sledeče: »Za svojo nalogo ste si iz* brali, da ustvarjate in razširjate dober tisk v korist dobri stvari in reči moram, da mi je v veliko tolažbo, da vidim vsaj nekatere odposlance vaše mnogoštevilne čete. Vaše delo je pač času primerno. Nehote stopi človeku smeh na ustnice, ko se spomni onega starodavnega samostanskega brata, ki je v očigled hitrim prepisovalcem starih rokopisov tako omalovaževal iznajdbo tiskarske obrti, ali ko se domisli Makiavelija, ki ni mogel verjeti, da bi smodnik vporabljali v vojski, ali na Napoleona, kateremu bo je zdel oneverjetno, da bi mogli vporabljati vodno paro kot gonilno moč na morju. In vendar sta smodnik in para prišla do polne veljave, prav tako pa tudi tisk. Ce pa človek pomisli na vse zlo, katerega je tekom stoletij povzročil slab tisk, katero zlo se današnje dni ne more primerjatike š-.žž današnje dni nezmerno množi, potem mu postane ob tej misli tako bridko, da bi obupal, posebno še, če ne pomisli, da stoji nasproti slabemu tisku nasproti tudi dober tisk, ki sicer razpolaga še vedno z nezadostnimi, vendar pa tudi z izdatnimi vzpehl. Sveti Duh pravi: »Blagor mu kdor se potegne za potrebnega in za reveža« — danes pa je na Bvetu toliko duš, ki so skrajno nboge, uboge na dobrih mislih in čustvih. Zato pa pridite z veseljem na pomoč tem revežem, potrebnim vaše sočutne ljubezni, in izbirajte umestna sredstva, da izkoreninite slabo ln vadite dobro. Ne gre zato, da podpiramo dober tisk samo z denarnimi prispevki, ne, priti mu moramo tudi osebno na pomoč in ta pomoč bo najizdat-nejša. To pomoč nudite s tem, da dobro časopisje z osebno pomočjo, podpirate * vrstau velikih množio. Z zgledom namreč moramo kazati, v kaj naj nam služi naše časopisje. Zato bodite vi prvi, ki berete proizvode dobrega tiska, bodisi doma v svoji hiši in izven nje, kjerkoli se nahajate. Vedno naj bo kdo, ki obrne pozornost na dober časopis, na kako misel, ua kak verski ali nravni nauk, ki se nahaja v njem. Tako si nabirate novih, dvojnih zaslug za dobro časopisje.« Za naše gospodinje. Nove omare izgube svoj neprijetni duh: Deni v skodeilco špirita, postavi skodelico radi varnosti v plehasto posodo, to posodo v omaro, prižgi špirit in zapri vrata. —i Devaj skoz nekaj dni v omaro lonec z vrelim mlekom, ki naj stoji čez noč in izriblji notranjost omarino z sodo in milom. Mleko ni več za porabo. — Postavi v omaro posodico z jedkim natronovim lugom. —. Opomin. Ta lug naredi grde, neizbrisne madeže, kamorkoli kane. — Podkadi omaro z brinjem in lavendeljem in jesihom več dni zaporedoma. Zlatnina in srebrnina se čisti s špiritom, žaganjem, milom, salmijakom in kredo. Naloži zlatnino v špirit, pusti par ur v njem, potem izbriši z mehkim suhim žaga-> njem in krtačeo. Pust še par ur v žaganju in odpihni skrbno vsak prah, nato spravi zavito v bombaž. Napravi si milnico iz be-nečanskega mila in mlačne vode, zloži zlatnino za četrt ure v milnico in izkrtači. Tej milnici dodaš lahko malo salmijaka in nastrgane krede. Po krtačenju izplakni v mrzli vodi, izbriši z mehkim papirjem in deni na papirju na topel kraj. Zlatnino, ki je motna od vlage, namazi s čebulo in pusti dve uri tako, potem izbriši z jelenovo kožo ali z mehko rokovico. Zlatnine ne peri nikdar z navadnim milom, ki vsebuje dosti sode, a tudi ne z dišečim milom, ki vsebuje žveplene snovi. Po takem umivanju postane kovina motna. Vrela voda, lug in podobno, ni za dragulje, biseri izgube svoj svit in tudi popokajo. Pri umivanju obraza in vratu, rok, sne-mi vselej dragulje, vedno močenje škoduje njih lesku, na mokroto se prime prah in nazadnje počrni vse. Kdor ima ponarejene bisere ali kamne, jih mora varovati še posebno moče, ker izgube ves lesk, ako bo zmoči na ozadju prilepljeni papir ali pop. Vobče je treba uie-mati vsak tak lišp zvečer, ga obrisati prav rahloma in spraviti. Dragulje, kateri se nosijo le ob posebnih prilikah, je treba takoj očediti in spraviti v njihove zavoje. Vsak dragulj izgubi nekaj leska, če je vedno na svetlem in vsak kamen zase ima svoj prav: izskušen zlatar pove, kako je treba ravnati s tem ali onim kamenjem. Ješprenj se pokvari, če leži na zaprtem in na kupu. Treba ga Je vsaj vsak mesec enkrat razširiti po mizi, da se osuši in prezrači. Ako se je naredilo dosti smeti v njem, pretresi ječmen na situ, prah bo odletel in ž njim zalega moljev. — Moljev ječmen opari in izperi dobro, preden ga pristaviš. Fižol je treba večkrat pretresti, ker se zarede tudi v njem molji. Ako se polovi «U drobi, ie to doka?., # ga ny Čebulina juha. Olupi čebulo, po eno glavico na krožnik, sesekljaj, zarumenl in popraši z žlico moko in zulij. Suha juha, grahov in fižolov odcedek, narede juho prav okusno, malo smetane in jajce jo tudi ne kvari. Zclenjadaa zmes. Toliko rdeče peso kolikor jabolk in .krompirja. Peso skuhaj, olupi in r (izseki jaj, krompir skuhaj in ga zmečkai, jabolka pari na vodi s sladkorjem. Zavri malo mleka in podmeti vanj malo moke, stresi vse v mleko, posoli iu okisaj. Je prav okusno. Jabolka s porcelančkom. (Beli fižol.) Skuhaj belega fižola in pretlači ga skozi sito, posoli in primešaj malo surovega masla in par žlic jabolčne mezge. Rozine in drugo posušeno grozdje, tako tudi suhe češplje, se pokvarijo, ako stoje dolgo, ker se zaležejo v nesnagi, ki se jih drži, molji. Zato je dobro oprati zalogo takega sadu, ki naj bi čakala še dolgo. Rozine namoči najprej v vroči vodi in izperi do čistega v mrzli, potem jih stresi na čist po-pir, ko je ta popil vlago, na čist prt, tresi jih sem in tje in deni na čistem papirju na zapečje ali nu peč. Posušiti se morajo popolnoma, sicer bi se pokvarile. Tako tudi češplje. Sirova juha. Zriblji starega sira, na vsak krožnik juhe žličko, na kropu prekuhaj par skorij suhega kruha in zelenjave, vtepi na smetani malo moke in zabeli, potem prevri še sir. Na mesni juhi je kajpada bolj okusno. To in ono. Gaža vlečem! Gaža ^ plača. Naš srčno dobri in priljubljeni umetnik Anton Verov-šek je bil večkrat v denarnih zadregah, kakor so žal i bog slovenski umetniki sploh. Ko je nekoč prejel prvega v mesecu plačo, je odplačal, kar jo moral odplačati, ostal mu je samo še petni; — bankovec v predvojni vrednosti desetih kron. — Preluknjal ga je jn navezal na vrvico ter ga vlekel za seboj po tedanji Franc Jožefovi, sedanji Aleksandrovi cesti. Prijatelji, ki ga srečajo, ga vprašajo: Kaj pa vendar delaš?« In Verovšek je odgovoril: ^Saj vidiš, da gažo vlečem!« Strašni učinki nove plinovo vojske. Iz San Franci sca poročajo sredi septembra t. 1.: Pred kratkim so delali tukaj v prisotnosti več inozemskih konzulov poskuse z novim plinom, ki ga je iznašel učenjak Harry Quick iz Oaklanda. Poskušali so v nekem praznem poslopju ob cesti Montgomery v San Francisco; v to poslopje so dejali ne-broj morskih prešičkov kot uboge žrtve človeškega eksperimentiranja. Učinki so bili strašni. H. Quick je izjavil, da bi že ta majhna množina plina, ki so jo uporabili za ta majhni poskus, takoj uničila najmanj 100.000 ljudi. Mednarodnost plemstva. Vojvoda Filip Wiirtemberški, ki bi bil v normalnih razmerah danes wiirtemberškl prestolonaslednik, se je poročil 1. 1923 z avstrijsko vojvodinjo Heleno ln je postal tako zet neke princesinje Bourton-Slcilija. — »Der Schwabi8cho Beobachter« pravi tistim, ki imajo toliko povedati o mednarodnosti so- cialne demokracije in borze, naj pomislijo malo na mednarodnost vladarskih hiš in pa visokega plemstva. Prav na Švabskem je imel prej vsakdo zanimanje za to in kmet in meščan sta bila ponosna. Šele moderni čas je to spremenil. Trije Škoti. Prebivalci Škotske dosežejo večkrat zelo visoko starost. O tem nam prav dobro pripoveduje tale dogodbica. Neki angleški učenjak jo potoval po Škotskem. Videl je nekoč bolj postaranega moža, ki je sedel na kamenu ob cesti in bridko jokal. >Kaj pa Vam je?« vpraša sočutno tujec. »Oče me je nabili« > Zakaj pa vendar in kako?«, se čudi tujec. »Zato, ker nisem hotel staremu očetu pomagati, ko je šel spat.« »Ja, koliko ste pa stari?: 2 šestdeset let.« »In oče?« »Devetdeset.« »In stari oče?« »Stoindvajset.« Največjo in najmanjše. Najvišja stavba sveta je 300 metrov visoki Eiffe-lov stolp v Parizu, najvišja hiša pa poslopje Woolvvorth v Novem Yorku v Ameriki, ima 55 nadstropij in je 236 ra visoko. Gradijo pa tam hišo, ki bo imela 100 nadstropij in se bo tudi tako imenovala — stonadstropna hiša. Visoka bo 420 metrov. Šmarna gora se dviga 370 metrov nad Ljubljanskim poljem. V Novem Yorku je tudi največji kolodvor sveta, tako velik, da odpotuje lahko vsako uro 70 tisoč potnikov. Sedaj pa primerjajmo našo ljubljansko revščino. Najdaljši železniški tir brez najmanjšega ovinka jo na avstralski železnici, ki gre preko Avstralije od zahoda proti vzhodu; ravna črta tega tira jo aolga 1600 kilometrov. — Od Ljubljane do Trsta znaša zračna črta 73 kilometrov, vsa Jugoslavija od severa do juga pa mori 670 kilometrov, Italija 1100 kilometrov itd. — Na tej avstralski progi teče železnica enkrat 450 km skozi puščavo, brez postaje. Najdaljši predor sveta je še zmeraj Simplonski med Italijo in Švico; meri 20 kilometrov. Bodoči predor pod morjem med Angleško in Francosko bo pa 45 km dolg. Najdaljši most je na Kitajskem, njegova dolžina znaša 344 km! Seveda teče tudi po suhem, če ni poplave. Najdaljši parnik sveta jc Ma-jostic, 292 metrov. Čo si hočemo dolžino ladje predstavljati, jo moramo postaviti po koncu. Ljubljanski grad je 64 metrov nad Ljubljano, secflo med obema vrhovoma Šmarne gore pa 300 metrov nad Ljubljanskim poljem. Torej je ta ladja tako visoka kakor šmarnogorsko sedlo. Najmočnejši motor na plin je v Belgiji, ima 8000 konjskih sil; najmočnejšo parno turbino pa dobimo blizu Kolina na Nemškem, 75.000 konjskih sil. Najvišja gora sveta je gora Everest v azijskem gorovju Himalaja, meri 8882 metrov — naš Triglav 2863 m. — Najvišja točka v Evropi, kjer stalno prebivajo ljudje, je vremenska opazovalnica na sedlu Jungfraujoch ▼ Švici, 3454 metrov. Najgloblja točka morja j« pri otoku Guam severno od Avstralija 9833 metrov. Najgloblje jezero je Baj. kalsko v Aziji, skoraj 1500 metrov —-naša jezera imajo do 45 metrov globine —. Najgloblja rudna jama je v ameriški državi Miehigau, 1560 metrov. Najmočnejši slap jo slap reke Sambezi v južni Afriki, ima 36 milijonov konjskih sil; vse vodne sile Jugoslavije znašajo tri in pol milijna konjskih sil. Za najstarejše drevo na svetu velja neka cipresa v Mehiki, cenijo jo na 4000 do 6000 let; je rastla torej že takrat, ko so v Egiptu zidali piramide in je peljal Abraham svoj rod v sveto deželo. Največja sadeže ima neka palma na otočju Sey-chelli ob Afriki; so pa to nekaki oreni, dolgi 45 centimetrov, z obodom enega metra in 20 do 25 kilogramov težki. Za božične praznike bi privoščili vsaki slovenski gospodinji vsaj en tak oreh. Med živalimi živi najdalje želva, do 300 let j najhitreje pa umrejo takozvani kotač-niki, samci po treh dneh, samice pa po trinnj Stila. N ajvečja žival sveta je gren-landski kit, 24 do 27 metrov je dolj», tehta pa do 100.000 kilogramov! Najmanjši vretenčar je neka riba na filipinskem otoku Luzon, meri 1 do 2 cm. Najmanjši ptič na svetu je kolibri-pri-tlikavec, tako velik kakor čmrlj. Listek« Dekle z Močevja. (Švedski spisala Selma LageflOf.) 2. Nihče naj ne misli, da bi dekle, ki jo preživelo tako težko uro pred sodnim stolom, moglo misliti, da je storilo kaj znamenitega. Nasprotno, mislila je celo, da se ja pred vsemi ljudmi osramotila. Ni pojmila časti, ki ji je skazal sodnik s tem, da je stopil k njej in ji stisnil roko. Mislila je, da pomeni to le konec razprave in da gre so-daj lahko domov. Tudi ni opazila, da so jo ljudjo prijazno pogledovali in da so ji nekateri hoteli stisniti roko. Hotela jo hitro oditi. Spodaj pred vrati jo vladala velika gneča. Bilo je koneo razprave in vsi so hoteli na prosto. Stisnila se je k steni in je zadnja zapustila sodno dvorano. Mislila je, da morajo vsi oditi pred njo. Ko je prišla končno ven, je stal vol Gudmunda Erlandssona naprežen pred vrati. Na njem je sedel Gudmund z vajeti v rokah in zdelo se je, kot da nekoga čaka. Ko jo je zapazil med ljudmi, ki so vreli 1* dvorane, ji je zaklical: »Pojdi sem, Helgal Lahko se pelješ z menoj, saj imava isto pot.« Toda, četudi je slišala svoje ime — ^ mogla verjeti, da bi klical njo. Saj ni mogoče, da bi jo hotel Gudmund Erlandsson peljati. Bil je najbolj zal ,'ant v vsej farl, mlad, lep in iz dobre hiše ter priljubljen pri vseh. Zato si ni mogla misliti, da bi hotel imeti z njo opravka. Potegnila si je ruto globoko na čelo ln hitela mimo njega, ne du bi ga pogledala ali mu odgovorilo. >Ali no slišiš, Helga, da so lahko pelješ i menoj?« je vprašal Gudmund in njegov glas je bil zelo prijazen. Toda ni ji slo v glavo, da misli Gudmund resno. Mislila je, da Jo hoče le na ta ali oni način zasmehovati ln da čaka, kdaj se bodo z? Seli okoli stoječi smejati in krohotati. Prestrašeno in jezno ga je pogledala in hitela je proč, da bi bila cimpreje tako de'eč, da je smeh ne bi več dosegel. Gudmund je bil tedaj še neoženjen in jo stanoval pri svojih starših. Oče je bil m.*jhen kmet. Ni imel sicer lepega posestva, vendar je lahko živel brez skrbi. Sin se je peljal k porotnim razpravam, da bi prinesel očetu neke listine. Ker pa je imel Se nek poseben narrcc, se je prav posebno skrbno opravil. Vzel je novi voziček, ki ie bil gladko polaViran; konja je okrtačil, da se je rvetil kot svila in dobr^ je osnažil vprego. Poleg jr p,iož:> na se'trt?, lepo rdečo plah*« fcf.m pa je oblekel kritko lovsko suknjo, n* glavo si je dal majhen klobuk In obu! jo visoke škornjo. Sfoer to ni bilo nikako prarn?8«r> oblačiv, zr/eri*il se je, da je v njem kaj postaven in možat. Ko se jo Gudmrnd odpeljal zjutraj od doma, je se le' par« na vozu Todr bil je zatopljen v prvotne misli in rs. mu bilr dol-čas. Na približno pol poti se je peljal mimo revnega deklet?, ki je šlo zelo počasi in ki je bilo vvle'i: kot da od tridvioit" komaj premikr soje. Čila je lesen, p*t velsu mehk£ in Gudmund je videl, kako se je pri vs8kem koraku pogreznila v blato. Vstavil je vez ter jr vpreše', kam je namenjen?. Ko je zveriss da gr* P" jmfctjjp obravnavan-, jo je povafci:, na: prisede. Zahvalita se je in stopila zadaj na voz, kjer je bilr. trdno privezana vreča sena; pravtako, ko1? da si ae upa dota'.iii\1 rdeče plan:a pole«! Gudmurds. Skvr oa tudi on ni imei tega namena, da bi sedi« poleg njega. Ni je poznal, toda domnevd je, da jo nči kakavi revnega bajt8r'a ln s»s mu je zdelo, da je dovolj časti "zanjo, 5e ame sesti zadaj na voz. Ko so prišli do nekega klanca in je šel koaj bo/j pogasi, 3e je začel Gudmand razgovarjati. Rad bi vedel, kako ji je ime in odkod je. Ko je slišal, da ji je ime Helga ln da je doma z Močevja, je postal nemiren. »Ali si bila vedno doma, ali kje v službi« je vprašal. Odgovorila ma Je, da je bila zadnje leto doma, preje .M V neki službi. ^Pri kom pa? je zelo naglo vprašal Gudmund. In zdelo sa mu je, da je precej časa trajalo, predno je dobil odgovor. »V Sternhofu, pri Martenssonu«, Je rekla končno prav tiho, kot da bi ji bilo najljubše, da je ae bi slišal. Toda Gudmund je slišal. »A tako, ti si torej tista,« je rekel a ni Izgovoril stavka do konca. Obrnil se je stran, vzravnal se je in ni več izpregovoril besedice z njo. Gudmund je udaril po konju, glasno klel slabo pot in bil videti prav slabe volje. Nekaj časa je dekle molčalo, kmalu pa je čutil Gudmund njeno roko na svoji rami. »Kaj hočeš,« je vprašal, ne da bi okre-nil glavo. Prosila ga je, naj ustavi, da bo Btopila z voza. »Zakaj pa?« je rekel Gudmund s prezirljivim glasom. »Ali se ne pelješ dobro?« »Da, hvala, toda rajši hodim.« Gudmund se je bojeval nekaj časa sam s seboj, Jezilo ga je, da je baš danes povabil tako, kot je Helga, naj se pelje z njim. Toda vseeno se mu je zdelo, da je sedaj, ko jo je že vzel na voz, ne more zapoditi. »Ustavi Gudmund,« je reklo dekle vnovič. Govorila je odločno in Gudmund je nategnil vajeti. »Če hoče na vsak način izstopiti,« si je mislil, »potem je pač ne bom silil, rU bl 3e peljala proti svoji volji.« Skočila je t, voza, šo predno se je konj popolnoma £i8ta.'il. i '/IldUa sem, da veš, kdo sem, ko si mi rek^i, laj prisedem«, je rekla, »drugače bi sploh ae stopila na voz.« Gudmund je rekel kratko: » Z Bogomt« in je peljal dalje. Imela je pač vzrok misliti, da jo pozna. Saj je večkrat videl dekle z Močevja še kot otroka; seveda izpremenila se je, ko je dorasla. V začetku je bil vesel, da se je iz-nebil sopotovalke, foda polagoma Je postajal nezadovoljen sam s seboj. Sicer res skoraj ni mogel drugače ravnati, vendar ii bil rad napram komu neprijazen. Kmolu na to, ko se je Gudmun.I ločil od Helge. je zavil s ceste po ozki pod navzgor in je prišel do krasne, velike hiše. Ko fe Gudcund ustavi1, co 3e odprla hišna /rOU, oče je vedno lako slln05". a i gotovo rad peijal t tako krasnim konjem ln s tako zalim vozom,« je menila deklica prijazno. Gudmund se je mato nasmehnil, ko je dišal pohvalo. »Sedaj morati pa zopet dalje,« je rekel. — -* »Ali ne bos 3topil nič v hišo, Gudmund.« — »Hvala lepa, Hildur, moram k razpravam. Ne smem zamuditi.« Gudmund se je peljal naravnost k sod-ulji. Bil je zelo zadovoljen in ni več mislil ja 3rečanje s Helgo. Bil je srečen, da je baš Hildur prišla iz hiše in da jo videla njegovo plahto, konja in opremo. Gotovo je vse opazila. Prvič je bil Gudmund pri porotnih razpravah. Zdelo se mu je, da tu lahko mnogo sliši in zve, zato je ostal ves dan. Bil je v porotni dvorani, ko se je obravnavala Hel-gina zadava, videl je, kako je iztrgala sveto pismo ln vztrajala napram slugi in sodniku. Ko je bilo vse končano in je sodnik stisnil Helgi roko, Je Gudmund naglo vstal ter zapustil dvorano. Hitro je vpregel konja v voz ln zapeljal pred vrata. Spoznal je, da Je bilo vedenje Helgino zelo junaško in zato jo je hotel počastiti. Toda bila je tako preplašena, da ni razumela njegov® namere in je bežale pred častjo, ki ji je bila namenjena. Pozno zvečer istega dne, Je prišel Gud< mund na Močevje. Bilo je to majhno posestvo na pobočju griča, poraščenega z gozdovi. Pot, ki je vodila tja, je bila samo pozimi ob sanincu vozna. Gudmund je moral iti peš. Prav težko je prišel naprej. Šel je čez drn in strn ter si skoraj polomil noge; na več krajih je moral prebresti potok, če bi ne bilo ščipa, bi sploh ne mogel naprej; ln premišljeval je, kako težavna je pot, ki Jq je morala narediti danes Helga. Močevje leži na pobočju, nekako v srednji višini griča. Gudmund ni bil še nikdar tam, vendar je večkrat videl ta kraj Iz doline in ga dovolj poznal, da je vedel, da gre prav. Okoli in okoli obedelane zemlje je bila ogromna ograda, zelo gosta ln težko prestopna. Bila je gotovo nekaka bramba proti puščavi, ki je obdajala posestvo. Koča jo stala na gornjem koncu ograde. Okoli nje se je razprostiralo dvorišče, poraščeno z nizko zeleno travo, na spodnjem koncu pa je bilo par lop in hlev, pokrit s šoto. Maji hno in revno je bilo to posestvo, vendar nihče ne bi mogel zanikati, da je lepo tu gori. Nekje v bližini je ležalo močvirje, Iz katerega se je dvigala megla, ki se je sve-i tlikala v luninem svitu ln tvorila okoli grl-ia .iekak /enec. Gudmund je šel preko travnika h ko« či. Skozi okna, ki niso bila zastrta, se je svetlikala luč; pogledal je skozi okno, da bi videl, ali je Helga v koči. Na mizi ob oknu je gorela mala svetilka, pred njo je sedel oče in krpal stare čevlje. V ozadju sobe, poleg onjišča, na katerem je gorel slaboten ogenj, je ledeia maa. Imela je pred seboj preslico, toda jenjala je z delom ter se igrala z malim otročičem. Vzela ga je iz zibelke' In prav ven do Gudmunda se je slišalo, kako se z njim igra in smehlja. Imela je naguban, strog obraz; toda ko se je tako sklanjala nad otrokom, je zadobil njen obraz mil izraz, in smehljala se je malemu tako nežno kot njegova rodna mati. Gudmund je gledal kje je Helga, toda v nobenem kotu koče je ni mogel opaziti. Zato se mu Je zdelo najprimerneje, da počaka sunuj, dokler ue pride. Čudil se je, kako je to, da Je še ni doma. Mogoče je mea potjo stopila h kakim znancem, da se je odpočila in kaj zaužila? Toda na vsak način: mora kmalu priti, 2e hoče biti pred nočjo doma. Gudmund je stal nekaj časa sredi dve* rišča in prisluškoval, da bi zaslišal kake korake. Vse je bilo tiho. Noben listič se ni ganil. Zazdelo se mu je, da ga še nikdar doslej ni obdajala taka tihota. Bilo je, kot da ves gozd zadržuje sapo in stoji tu in čaka na nekaj čudno prečudnega. Nihče ni šel skozi gozd. Helge pač Se dolgo ni bilo pričakovati. »Rad bi vedel, kaj bo rekla, ko me bo zagledala tu,« si je mislil Gudmund. »Mogoče bo vpila In stekl«, nazaj v gozd ter si vso noč ne bo upala da* j m°V Pri tem se Je spomnil, da je res čudno, da ima naenkrat toliko opraviti s tem baj-tarskim dekletom. (Dalje.) M Služba organista ki je vešč vseh poslov pri posojilnici Schulze-De-litschevega sistema, zmožen vežbati tudi orkester in društveno petje, SE ODDA a 1. januarjem 1924. Stanovanje prosto, plača no dogovoru. - Ponudbe naj se pošljejo pismeno do 15. novembra 1923 na upravništvo »Domoljuba« pod: »MUS1CA 6930«. nnci/l ip Podpisani Jožef Avguštin, žel. r tiCrVLIu^ čuvaj v Gorenjivasi pri Retečah, pošla Skofjaloka, prcklicujem in obžalujem, d» sem, zapeljan po Jeri Gajger in po Francetu Volčiču, očital Frančiški Volčič, da je podkupovala gospoda predstojnika škofjeloškega okrajnega sodišča, dalje da je z Valentinom Gajger spolno občevala in imela z njim nezakon. otroka in da je nekoč nagovarjala Janeza Benedika, naj ubije njenega moža, ter da mu bo dala zato 1000 do 2000 kron nagrade. Obenem se zahvaljujem Frančiški Volčič, da je odstopila od obtožbe. J02. AVGUŠTIN. Dodatek: To izjavo prlobčujem, ker sem ro vsled napačnega pravnega poduka k temu obvezni. Dostavl.inm pa: Jera Gajgor je pri deželnem sodišču v Ljubljani dno 27. oktobra 1923. pod prisego potrdila, da jo jo Frančiška Voleičeva resnično nagovarjala. naj l)i njen brat Janez Benedik ubil njenega možn Franceta Volčiča, in da .ie v ta namen obljnbovala nagrado 3000—2000 K. Kar se tiče nezak. otroka, trdi njen moz, da ni njegov. Gorenjavas pri Skofjl Loki. Josip Avguštin. P 364/8—III. 6304 Dražba. Dne 4. novembra 1923 ob 2. uri popoldne se proda na sodni dražbi v kat. občini Bizavik v hribu med Bizavikom in Orlem ležeča gozdna |jarc. št. 713/2, ki meri 1 h, 4 a in 2 m', in pare. št 714, ki meri 30 a, 57 m'. Vzklicna cena 23.000 K, ozir. 7000 K. Okr. sodišče v Ljubljani, odd. V1IL, 22. 10. 1923. Pil'*i'PQTl/fl v 'iub,i- predmestju (hiša, go-I KuCi) I f U spodar. poslopje, vrt, njive :a gozd) ugodno naprodaj. Vprašanje na upravo lista pod »Ugodnj lega 0920«. Prilika za Amerikancel 0B3. društvo v LJubljani priporoča svojim ljubljanskim članom: 1. Svojo KUHINJO na Kongresnem trgu štev. 2, kjer dobi vsak član solidno postrežbo. Kosilo: Juha, meso, 2 prikuhl 9 Din, večerja 6.50 Din. 2. Svojo TOČILNICO ravnotam. Nikogar se ne sili k pijači, članom se pa postreza s ceno in dobro kapljico. 3. Svojo MANUFAKTUNO ZALOGO v bivših prostorih Kleinmayer Bambergo-ve trgovine na Kongresnem trgu. Člani naj se prepričajo, da so tu najceneje postrežem z dobrim in trpežnim blagom, 4. POSLOVALNICE: Dunajska cesta št. 36, Zaloška cesta št. 15, Celovška cesta št. 1 in Vič - Glince, — kjer dobo vse v gospodinjstvu potrebno blago. Nečlanom se ne daje. Kdor želi postati član, naj se prijavi v poslovalnici ali pa v pisarni, Kongresni trg 2, Člani dobe koncem leta 3% popust, dobiček, ki ga napravi zadruga, je pa last zadruge in v korist vsem članom. Na upanje se nc daje. Člani z dežele naj posetijo naše poslovalnice, kadar pridejo v Ljubljano. 3r Mlekarska zadruga na Vrhniki registrovana zadruga z omejeno zavezo ima avoj IZREDNI OBČNI ZBOR dne 11. novembra 1923 ob 3. uri popoldne v Rokodelskem domu ns Vrhniki. Sporedi 1. Sklepanje o najetju posojila. 2. Slučajnosti. 3. Predavanje o mlekarstvu. — Ker je občni zbor zelo važen, so vsi člani prav vljudno vabljeni. 6899 Strojarna Fran Tršarja NA VRHNIKI priporoča na drobno in debelo vsakovrstno usnje, zlasti gonilna in šivalna jermena. Prevzema kože v strojenje tudi na boks. — Cene kar najnižjel 6514 I nnn nncoctun JE NAPRODAJ; oddalje-LcJJU |JUoL5l»U no 20 min. od postaje Mokronog - Bistrica: njive, (ravniki, gozd, vinograd, pašnik in s celim gospodarskim poslopjem, s sado-nosnim vrlom. Posestvo je tik Mokronoga. Kupec nastopi lahko takoj. — Poizve se pri: ANTONU BULC, mesar in gostilničar, Mokronog. 6389 ne, ampak po izredno nizkih cenah dobite vse vrste sukna, hlačevin, žameta, barhenta, flancle, klota, platna, trikotaže, jopic, pletov, ogrinjalk, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseh velikostih (domač izdelek) in najrazličnejše drugo blago V NOVOOTVORJENI TRGOVINI »DANICA«, Majzelj & Rajšsij, LJUBLJANA Turjaški trg štev. 1 (bivša »Preskrbovalnica«), Samo dobro, solidno blago. :: Postrežba točna. 1W~ Cene konkurenčne. lstotam se otvori v kratkem oddelek za USNJE vseh vrst. — Vsak si naj ogledal Nikdo ni prisiljen kupiti. Na drobno I 6860 Na debelo! Kunstek & Pleterski LJUBLJANA — VODNIKOV TRG 5, Podružnica v NOVEM MESTU priporoča svojo veliko zalogo n cevi] otrebšcin na drobno in debelo. Gie. Ble. Transaflanflqne Francoska linija HnMiB In nalutlcbnellu vožnjo v Umerita |e te: Havre-Newyork samo 6 dal. Glavno rastopstvo za Jugoslavijo: Slovenska banka d. d. v Zpgrebu. Vozni listki In tozadevna pojasnila daje: iVAN KRAKER, za»lopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41. čevlj. pomočnika šft ni ln stanovanje v hiši. Fr. Dermastja, Dravlje 85. NAZNANJAM cenjenim odjemalcem, da sem vpeljal zraven špecerijskega še manufakturno hlap po konkurenčni ceni ter imam v Izberi: Stole, hl». cevino, barbent, klot, kamrike, cefirje, kotenino za čevljarje, cvilh, žimo, klobuke, srajce, hlače, suka-nec (cvirn). — Krojači in šivilje dobe 5% popusta! Se priporočam za obilen obisk ADOLF KERN, Kranj, Behsel. tvm JAK m %m G0SP0SVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA W šivalni stroji, tbs Izborila konstrukcija in elegantna izvršitev ij tovorno v Llncu. Usta. novljena i. 1N>7. Do lo je rnvnoknr večjo števt o strojev zn vsako obrt. Vezenje pouiuje bicz. pinčiio. P.salu stroji ADI..EH, Ceniki zastonj in irnnko. Koicsn ti piv.h lovnrn : Iliirliopp, Styi in, Wal>cruad iinno. tore e nn prvo koio. »mttMtmmmoMM II primešaj v ktmo, angleški krmilni pia-šek za živino, po pošti 5 zamotkov po 1 , kg za 80 D n. Glasom uka/a dež. vliitle v Ljubljani smejo prodajati Alastin lekarnarji, trgovci, krnmnr i, kmetijske m konsumne zadruge. — Dalje oa teh zahtevajte: hrano za dojenčke, zn otroke. Krepek zujutrek zn odrasle, daie bolnikom --------kri, rnoC, zdrav,e. Z njegovo upoiabo se prihrani mleka in sladkorja. To dokazuje n« I tisoče zahv.-lmh pisem. l'o pošti 5 zamotkov I po ', kg liO Din. mi kraste, liSa|e odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mezilo, ki je brez iluha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din. pri TRNKOCI, lekarna, Liulilaia, Slovenija 1. Slavonski sok prijetno učinkujoče sredstvo proti nadušl|ivem« Itnšlju, kataru v prsib in pljučih, hripavosti itd, PaJkraelke kapifice zdravilo proti želodčnim bolečinam, In Felbri-Fugo nenadkril;ivo sredstvo proti mrzlici in malariji, It dobiva — najmanj po 3 zavoje — edinole v le« kami pri »Zlatem orlu«, Mr. J. SVOBODA, PAKRAC, SLAVONIJA. Kolizej Oprema stanovanj drnžba z o. z. Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. (preje Brata Sever) prlporofia bogato izbiro pohištva od navadnega do najfinejšega, prevzame vsa naročila, tudi za celotno opremo stanovanj. Zaloga vseh vrst modrocev in drugih tapetniških del. Zobozdravnik-špecijallst Med. univ. dr. Ivan Dblak se je preselil t novo zgrajeno palačo »VZAJEMNE POSOJILNICE« poleg hotel« »Union«. — Ordiniri: od 8. 4o 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Krojači in krojačice! '2SSm^ delih, po meri' in po serijah normalnih mer, vsakovrstne krojne vzorce (muštre) za dame in gospode. KNAf-ELj Alojzij, stroK. učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Križevniška ulica št 2, I. nadstr. 6781 ftpwlj C trn j (Flachmaschine), še prav dobro vCVIjn 311 UJ ohranjen, naprodaj. - Naslov pove upravništvo »Domoljuba« pod štev. 6894. CIlIThn flnhi takoj 15—17 letna kmetska de-OIU£UU UUMI kle, vajena dela. Pismene po-Budbe na upravo »Domoljuba« pod: »Služba 6929«. Kostanjevega LESA KUPIMO vsako množino. - Ponudbe z navedbo cene za 100 kg Iranko naloženo na vagon je staviti na t v r d k o PATERNOST & REMIC, Ljubljana, Slomškova ulica 11. — Telefon 589 Iščem hlapca za župnišče. Star 15 do 17 let, lahko tudi starejši. Vajen vsakega kmetskega dela. Plača po dogovoru. Nastop lahko takoj. - Vpraša naj se pri upravi »Domoljuba«. — lstotam iprejmo tudi DEKLO. 6731 9nn krnn da" 'aill<0 vsa'< zas'u^' doma £UU M Ull v svojem kraju, kdor hoče moje Izdelke prodajati. Pošljite mi za pojasnilo znamko ca odgovor in svoj natančen naslov >— JOSIP BATIC, LITIJA. 6733 Vaipnrp za 8°darsl<0 obrt SPREJME pri pro-VdJCllLC 8ti hrani, stanovanju in perilu FRAN REPIC, »odar » Ljubljani. — SPREJMEM tudi pridnega J*- HLAPCA. -*5t 5673 SUHE ČEŠNJE u žganjekuho nudi SEVER in KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica itev. 12. 6783 Pncoctvn v 'iubli- predmestju (hiša, gospod. rUoColTU poslopje, vrt, njive in gozd) se »godno proda. - Vprašanja na upravo lista pod: »Ugodna lega«. - PRILIKA ZA AMERIKANCEt RADI SELITVE PRODAM 'WC, malo posestvo tričetrt ure hoda od farne cerkve Dol pri Hrastniku. Posestvo sestoji iz hiše, hleva, kleti; vse pod eno streho in zidano ter v dobrem stanju. Tekoči studenec tri korake od hiše. Njiv ia travnikov 3 orale, fozda 7 oralov. Ceaa 165 tisoč jugsl. kron. — Natančnejša pojasnila: MIHAEL DEŽELAK, Kri-Itandol it 40, poita Dol pri Hrastniku. 6626 Izurjene pletarje Sprejema proti dobri plači od komada PLETARNA v STRNIŠČU, Slovenija r. z. i o. — Stanovanje preskrbljeno. — Delo stalno. 6113 T meter domačega platna da TOVARNA ŠINKOVEC, Grosuplje ta 2 kg prediva — ali 14 kg godenega oziroma 20 kg surovega laniJča. ZA SLABOTNE OTROKE je najboljie sred-sivo ia mnogo izdatnejše od RIBJEOA OLJA Emulzija ribjega olja. Vsak leden sveže prirejena. - Zaloga domačih in tujih specialitet - Zajamčeno pristno Ribje olje. Nova lekarna R. RAMOR, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 36, 1 minuto od Glavnega kolodvora. :: Najpri-ročnejše za vse, ki hodijo v Ljubljano po zdravila. Bronaste zvonove 1 2 c vliva najceneje in z dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev Euonarna St. lifid nad Mublfsuo. HALO! HALO! JURCEK: Tine, kaj pa se tako kislo držiš? TINE: Oh, kako bi se ne! JURCEK: Kaj U je tako hudega? LINE: Moj mojster vse kmete nagovarja, naj kupijo usnje ta sejmu pri PERKOTU! JURCEK: Tine, in zato delaš tako kisel obraz? TINE: Jurček, če bi ti moral te podplate rezati, bi še kaj drugega napravil, ne samo kisel obraz. Celo noč namakam podplate, pa imam še žuljave roke. Le poglej, pa bodeš takoj drugega mnenja. JURCEK: Pa se mi res smiliš, kakšne roke Imaš. — TINE: Jurček, 1o ti je pa že usnje in moj mojster mi vedno pravi, da kdor hoče svojo družino dobro obuti, naj kopi usnje na sejmu v St Jerneju, Vel. Laščah, St. vidu p. Stični, v šmartnu pri Litiji, Radečah m Metliki na stolnici Franc Perko. Ržene rožičke, SKJSfc planinski mah itd. kupuje vedno drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ulica 1. CU dovito nizkih cenah kupite volneno blago ia ženske In sukno za moSke oblBke, tumor tudi vso drugo manufahturno robo v veletrgovini R. Btermechl, Celle. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjšala densr|a treba povsod stedltl ter li dolžnost vsakega, da se nclje v Celle In poskusi enkrat kupiti v veletrgovini H. stermeckl. Ceno češko perje! 1 kg sivega skublj. 65 Din, pol-belega 80 Din, belega 90 Din boljšega, 100 in 120 Din, puha 150 Din in 180 Din, najboljša vrsta 225 Din. Pošilja prosto carine proti povzetju od 300 Din višje prosto poštnine. Zamena ln vrnitev dovoljena. Vzorci zastonj. Dopisi le na Benedikt Sachsel, Lobez St, 159 pri Plznn, Češka. Poštni paketi iz češke v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dni. Pri nakupu zimskega blaga za ženske in moške obleke, zimske rute, ogrinjalke, plete, rjuhe, koče in odeje sc priporoča občeznana trgovina Janko Cešii f Ljubljana Llngarjeva ulica. Stritarjeva ulica. Cene zmerno nizke. Tovarna usnja /ILEKS PODVINEC & CIL, Radeče pri Zidanem mostu, opozarja p. n. odjemalca In Interesente, da Je tovarno vsled znatnega povečanja v stanu dobaviti vsako količino In vrsto .BELLARIA' boscalf, govejega in bar-vanega boksa, kakor tudi vse vrste Mignon Vaches-podplatov kakovost blaga je priznano prvovrstna I CENE ZMERNEI CENE ZMERNEI AKO SE HOČETE ZA ZIMO pnakrbeti z dobrini, trpežnim blagom za vrhnjo in »podajo obleko, obrnite te na obče znano trgovino F. IN I. GORICAR „PRI IVANKI" Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29 katera le ZNATNO ZNIŽALA CENE rtemu blagu. Nikdo naj ne ^ zamudi te ugodne prillkel ■ aniiMiiiiiiiaiiiMiiiiiiiiiiB Z Javili dražbi Z « pet zemljiških parcel ■ ■■ »d bivšo Treo-tovo opekarno na Brdu prI Vi/u. kat. občina Zfl. illli.. h Trtoar>>■>11111111 V" Poroč. prstani Double verižice Stenske ure Budilke 2e»ne ure Uhani Hajstcrejš« Irgovins ur. JlMr.lne Ir I subralte p# ČUDEN j UUBUAKA22, Prešernova! Nekdanja »ŠKOFOVA« vin.ka klet. Pred Škofijo 1 otvorjcna. - ločijo »e fina pnsInaVINAl Za simol Ne zamudite prilike 1 Velika izbira jesenskega in zimskega blaga, narejeni!) oblek, hlač, perila, kravat itd. pri znani stari tvritkl F. Češnovar LJubljana. Stari trg 16. Pozorl Razpošilja po po ti proti povzetju kupone za oblekel blago s kompletno podlogo po Din S30'-, SOO'-650' , 760"-. 790-- Zahtevajte vzorce! Stedite čas in (lenari -g&r da oeltko in maio! Priporočamo za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za Šivilje, krojače in Čevljhrje. —- Kdino pri: Jesip Pelelinc. Mlm. Si. Petra mi i 7. CEMENT PRIMA PORTLAND, iomačih in dalmatinskih tvornic po konkurenčnih cenah stalno na zalogi pri ;i Ljubljana, Int. telefon 366. I. PESTOTNIK in DRUG Dunajska cesla št. 33, »Balkan«. Miš), Httiit, tirin, ttirti iu »Mt Kolčen moia poginiti ako uporabila« inoja najbolj preUkutcna in eplo&no tavalieoa eroSatva kot: preti poljakim .n bitnim iniiiin Din.7-S0. sm po rilo in rjuhe. Zamenjavam platno za predivo. Sprejemam ▼ tkanj* laneno prejo. Tkalnica »KROSNA«, Ljubljana Zrlnjskega c. 6, nasproti ccrftv« Sv. Jožefa. Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 t lastni palači (vis & vis hotela „Union"). Telefon št. 57. Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000" Podrnžnice; Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Sibenite. Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost z Gospo- darsko banko d. d. v Novem Sadu. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. izdaja konzorcij »Domoljuba«, 1» .Odgovorni urednik Antoa Sotaik v Ljubljani. Titka Jugoslovanska ti»kan>»-