Leto II Poštnina pavšalirana! V Ljubljani, dne 14. julija 1920. Siev. 29, GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE*. Izhaja vsako sredo in slane za vse leto K 42-—, za pol leta K 21*—, za četrt leta K 10*50, na mesec K 3'50; posamezna številka K 1*—. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljatve za „Ljudski Glas“ in K. D. Z. je fran-kirati in naslavljati: Ljubljana, poštni predal 168. — Tajništvo K. D. Z. se pa nahaja v Ljubljani, Kongresni trg št. 9. ljudsko občino! Za 1. Kako so nas drli? Dosedanje naše občine nikakor niso bile to. kar bi w> svoii naravi biti morale, namreč družabne organizacije vseh obči-nariev. ki bi upravljale vse skupne zadeve vseh občinariev ter branile in varovale koristi in pravice. Revež doslej v naših občinah ni dobil skoro nobene zaščite, če so mu io na občinski mogotci tu in tam vendarle naklionili. je bila to le nekaka miloščina. To ie tudi popolnoma umevno, če pomislimo. da v občini doslej ni prišlo do besede ljudstvo, amoak le bogati trgovci, krčmarji, gruntarii in škrici. Dosedanji občinski volivni red ie bil skrmican tako. da je bil v obraz vsakemu demokratične-mu naziraniu. Kakor znano, se ie volil doslej občinski odbor iz treh razredov. Če ie bilo v občini n. pr. 500 volivcev, je volilo v prvem razredu v najboljšem slučaju kakih 50 gospodov in najbogateiših grun-tanfev. v drugem razredu kakih 100 bogatih posestnikov, trgovcev, gostilničarjev in podobnih, v tretiem razredu pa ostalih 350 davkoplačevalcev. Med davkoplačevalce so pa prištevali ser veda le one. ki olačuicio direktne davke, na indirektne davke, ki so v mnogih slučajih še občutneiši nego direktni, se na ni oziral nihče Tako ie bila ogromna večina ljudstva sploh brez vsake volivne pravice za občine in zato seveda tudi brez vsake- ga voliva na gospodarstvo z občinskim imetjem. Nailenše ie bilo pa to. da ie volil vsak razred enalto veliko število občinskih odbornikov Petdeset naibogatejših mogotcev ie imelo tedai enako število občinskih odbornikov, kakor 350 baitariev in malih kmetov. Stomoetdeset bogatih ie imelo pa še enkrat toliko zastopnikov, kakor 350 ostalili davkoplačevalcev. Tako se ie torei volilo občinske odbore doslej, zato se ne moremo in ne smemo čuditi, če se 'e tudi temu primerno go-: spodarilo z občinskim imetiem. Bogati gruntarii. štacnarii in krčmarji so gospp-darili tako. kakor ie bilo niim v prid. za potrebe revnega Budstva se ni zmenil nihče. Župan se ni smatral za zastopnika- in varuha vseh občinariev. amoak za zastopnika onih. ki so ga izvolili, to ie za zastopnika peščice naibogateiših občinskih mogotcev. Ali ie bilo to revnemu In delavnemu iiudstvu v orid° Kdor le nekoliko pozna naloge, ki bi iih morala občina do veliav-mh zakonih izoolnievati. bo moral reči. da ne. Te razmere so bile Iiudstvu v strašno škodo, ker ie bilo okradeno in osleparjeno za nešteto pravic. Zlasti močno in hudo se ie pokazalo to med vioino. Po državnih in deželnih postavah so občine dolžne skrbeti za blagor vseh svoiih občinariev. dolžne so nadzirati cene živil, voditi zdravstveno nad- zorstvo. skrbeti za občinske reveže, snovati dobrodelne zavode itd. A kai so storile? Ničesar, niti tega ne. kar iim ie bilo po postavah naravnost zapovedano in zaukazana. Kako ie bilo no deželi? Tu te bila občinska uprava večiidel v rokah bogatih klerikalnih gruntariev. Niihova edina skrb ie bila. da so oproščali od voiaške službe sinove bogatih klerikalnih gruntariev. za revnega baitaria. ki ie imel konico stradajočih otrok, se ni zmenil nihče, on ie gnil zapuščen in pozablien v strelskih iarkih. Dalje ie bila niihova glavna skrb. da so obvarovali bogate gruntarie pred rekvizi-ciiami. zato so oa izvlekli malemu kmetu zadnii reo iz hleva. Podpisavali so pridno volna posolila, katera sedal seveda ne bodo pokrili iz lastnih obogatelih žepov, amoak iih ho morali poravnati revno iiudstvo. Vsak ve dalie. kako so pri nas skrbele občine za občinske reveže. Štirideset let ali na še več ie garal hlapec ali dekla pri klerikalnem gruntariu. ko ie postal nesposoben za delo in so ga snodili od hiše. ie moral beračiti od praga do praga, dokler ni poginil v kakem hlevu ali na na cesti. Enako ie bilo z revnimi vdovami in sirotami. In občine so bile po postavi dolžne skrbeti za občinske reveže. Znano ie dalie. kako so gospodarili klerikalni občinski mogotci z aprovizaci-iami. Bogatini so dobivali no znižani ceni LISTEK. Alb. Lajovic: Knjige, časopisi in čitanje. (Dalje.) Javno mnenje pa. s katerim moramo dandanes v vednem stiku, naidemo predvsem v časopisih. Časopisi so postali ‘laiobčutliiveiša resonančna deska vseh klasov govorienih v javnosti, da v resnici r)°Polnioma naslikalo takozvano »iavno •J'nenie«. čim boli se v državi uveljavila demokratičnost, tim večii pomen zadobiva -asopisie. pred par leti smo še v resnici ^tali časopise za zabavo, danes pa ie či-2nie časopisov ne samo dolžnost vsakega um na' temveč tudi niegova korist. Raz-Da se zopet samo ob sebi. da ne sme-vsega, kar nam nriooveduie lavno hire1116' ?leDo verovati, raditeea moramo i)r ' pH^ne-časonise čitati kritično, to se ti V * ne smcmo vsega za resnico ime-vati ^k tr^e' nc smen10 vsega odobra-kar hvalijo, temveč moramo vedno misliti na to. da ie tudi v naiueodneišem siučaiu gotov odstotek, ki ga., moramo odšteti, če hočemo dognati, kar ie pravičnega in resničnega. Višina odstotka pa ie od slučaia do siučaia drugačna, sedal večin včasih zopet maniša. temu članku moramo odtrgati 90%, onemu samo 1%: nikakor ni mogoče postaviti pravilo, ker so same izieme in zato ie dandanes čitanie Časopisov, pravilno čitanie namreč, prav tako velika umetnost, kakor ie umetnost oisati in urejevati dober časopis. Ali eno na ie gotovo: časopisov se tako dolgo ne naučimo čitati pravilno in črpati iz njih koristno, dokler nismo vsai malo pogledali v delavnico, kler se novine delalo. Zakal s tem spoznamo ne samo način, kako pridle' v časopise to. kar ie dobro In pravično, temveč tudi oni odstotek, ki ga mora izkušen in vešč bralec odštevati. V naslednjem hočem malo pogledati nreko mei naše države, omeniti hočem oar časnikov zapadnih držav, predvsem Francije in Angleške. Pred voisko bi skoro na prste sešteli vse naše inteligente. ki so se zanimali za inozemske časopise, ki so po- znali način inozemskega časnikarstva, sal smo imeli komai oar Budi. ki so študirali v tv.iini. predvsem v Parizu. Londonu in Ameriki. Oni redki oa. ki so doma vzeli tul časnik v roke. pa so si napravili vsakokrat sliko resničnega živlienia. ki se ztcali v vsaki številki velikega lista. Ves čas svetovne voine in tudi pred nio ni bilo holiše. smo bili navezani na avstrilsko in nemško časopisje. Nemško in avstriisko časooisie pa ie daleč za takozvano veliko žurnalistiko kakor ie navadna v Parizu in Londonu. Cela Avstriia in Nemčija zraven nista premogli lista, ki bi n. pr. prinašal razne novice ne same v besedah, temveč tudi v podobah, kakor ie to pariški »Malin« ali »Journal«. Obe centralni državi tudi nista imela lista, ki bi prinašal med tekstom ne samo slike vladariev. ministr.. temveč tudi slike groznih katastrof, zločincev. zveri itd. v onem dnevu, ko so se v resnici dogodile in bile imenitne, zato pa Uidi niso bili časniki centralnih držav pravi in točni izraz »avnega mnenia. s čimur pa. se moreio ponašati nariški in londonski listi V tei smeri ie zapadna , žurnalistika vsega dovoli, za reveža ni bilo nikdar ničesar v zalogi. Veliko ie še vprašanje, kako so gospodarili ti liudie tudi z denar-iem. in prihodnji občinski odbori, če bodo res izvoljeni iz liudstva samega, bodo imeli nalogo preiskati vsa ta gospodarstva in marsikateri pobožni klerikalni mogočnež bo še romal v zaoore. Tudi po mestih ni bilo mnogo bolje. Tu so gospodarili po večini liberalci, ki tudi nimaio nrav nobenega srca za revno ljudstvo. Občine so dolžne skrbeti za zdrava starrovania. Povsod delaio to. oo-gleite na v naša mesta ali v večie industrijske kraie?! Živina bogate liberalne gospode ima lepše hleve, nego revno ljudstvo svoin stanovania. In tako dalie. Ne bomo naštevali vsega. a že iz oovedanega bo vsakomur ia-sno. da so dosedanii občinski odbori skrbeli le za sebe in za svoio bogato žlahto. ravno ljudstvo lim ie bila deveta briga. Na občinske stroške so bogateli klerikalni in liberalni mogotci, liudstvo ie oa trpelo, stradalo, plačevalo davke in hodilo k vojakom. Kai nal ostane tako tudi v bodoče? Ne. stokrat ne. Dovoli dolgo ie hlapčevalo ljudstvo klerikalni in liberalni gosnodi. se-dai ie prišel dan obračuna in odrešenja. Do besede mora priti sedal revno liudstvo samo. ker edino iz liudstva samega more iziti tak občinski odbor, ki bo res tudi skrbel za liudske koristi. Ne maramo več ne klerikalne občine iu ne liberalne občine, ampak zahtevamo ljudsko občino! Kakšna oa nal bo ta občina? 2. Kakšno občino zahtevamo T Rekli smo že. da nočemo več ne liberalne in ne klerikalne občine, preveč žalostne izkušnie imamo z niimi. Kakšno občino na tedai zahtevamo? Odgovor ie kratek: zahtevamo ljudsko občino! Zahtevamo tako občino, kier bo imelo res vso besedo liudstvo samo. Kier bo res liudstvo odločevalo v občinskem vosooctarstvu. tako občino, ki se bo zavedala svoiih dolžnosti do liudstva. V bodoči občini ne sme več gospodariti in vladati le nar klerikalnih ali na liberalnih magnatov, ki niso imeli nobenega srca za •evno liudstvo. ampak so delali izključno le v svoi prid in v prid svoie bogate žlahte. Kakšna na ie liudska občina? Prv č mora biti demokratična, to se nravi, nri občinskem gospodarstvu mora soodločevati vse liudstvo. brez ižieme. Za mnogo orožneiša. kakor nri nas. Cilavni dnevni dogodki niso ootisnieni tam na zad-nio stran časopisa kakor nri nas do vče-rak temveč lih razvrščalo po veliavi in važnosti na različna mesta prvih strani. Novice tam mnogo boli uvažtiieio. kot pri naši zanadni žurnalistiki streme, da oosta-vi;o paivažnejši dogodek dneva na naii-boliše mesio v listu — važnost dogodka pa merilo ne-toliko oo resnični ceni. kakor pa no zanimivosti in intenzivnosti velike novice. po vplivu, ki ga naredi novica na či-tatelia in nieeovo pozornost in naisi ie cela zadeva za občo politično situaciio In splošen napredek naroda tudi popolnoma brez veljave. Pri zapadnih žurnalistih nimaio politične vesti monopola na orvi strani časopisa. kakor ie to pri nas navada. Na prvo stran tiskaio to. kar ima čitateli. ki mu ie list namenien. nalraiši. s tem ie čitateli zadovoljen in imetnik lista seveda tudi. O tem načinu uspešnega časnikarienia se j skoro prepričamo, ko bo na svetu zopet j popo'n mir in red. (Dalie prih.) I ' nami so časi. da bi še dalie trpeli, da bt | ; odločevala o usodi vse občine le peščica nnibogateiših. Če mora izpolnjevati vse liudstvo različne državlianske dolžnosti (hoditi k voiakom. plačevati direktne ter indirektne davke itd*), mora oriti vse to liudstvo tudi do besede ori iavnl upravi, zjasti ori občinski uoravi. Da izboiuiemo tako demokratično občino. mora predvsem izginiti dosedanii, nad vse krivični volivni red. ki ie daial vso oblast v roke par ducatom bogatašev, za tisoče revnega delavnega liudstva se oa ni zmenil. Zahtevamo, da se vpelie tak volivni red. oo katerem bo lahko volil in no lahko izvolien vsak polnoletni Občinar, brez ozira na spol. z drugimi besedami, mi zahtevamo, da se voelie za občine snlošna. enaka, tajna in direktna volivna pravica oo orooorčnem sistemu za oba soola. Voliti nai sme vsak občinar, ki biva vsa! 3 mesece stalno v občini, ne pa tako. kakor ie določeno v novem volivnem redu. da mora namreč volivec bivati stalno v občini vsai eno leto. kar ie naperjeno ravno proti revnemu liudstvu. ki naiboli potrebuje zaščite v občini. Po tei določbi Ledo oa prišli ob volivno pravico do malega vsi posli in delavci. Če se izvedelo te naše zahteve, bo volilo v resnici lahko vse liudstvo in bo s tem soodločevalo pri občinskem gospodarstvu. na drugi strani bodo pa lahko tudi izvolieni zastopniki iz vseh plasti liudstva. sai posli, dninarii. delavci, bai-^ani, mali obrtniki in mali kmetie še stokrat boli potrebuieio svoiih lastnih zastopnikov v občinskem zastopu, nego vsak drug sloi. Šele tedai. če res prideio lahko v občinski zaston zastopniki iz vseh plasti ob-činariev in ie voiivni red ureien tako. da ie zavarovana tudi mamišina (prooorčni sistem!), lahko rečemo, da soodločuie pri občinskem gospodarstvu vse liudstvo. lahko rečemo, da ie občina — demokratična. To na še ni vse. • Da bo občina res liudska. ne sme biti samo demokratična, ampak tudi socijalna. Kai se to pravi? Tudi odgovor na to vprašanje ie kratek: zavedati se mora svoiih socijalnih nalog ir izoolnievati iih mora. Ze v prvem poglavju smo rekli, da ie nailoga občine braniti skupne koristi obči-nariev. skrbeti za skunne potrebe in pomagati vsem občinariem v stiski in nadlogi Dosodai občine niso delale tega. V občinskih odborih so odločevali sami klerikalni in liberalni mogotci, ki niso potreboval: občinske pomoči. Pomagali so si lahko sami s svoiim bogastvom, zato se občina tudi ni nrav nič brigala za velike socitalne naloge, ki iih ie oo postavi dolžna vršiti. To se bo izvršilo šele tedai. če bo prišlo do besede v občinskih odborih tudi revno liudstvo. ki ima pravico do občinske podpore, ki lahko zahteva, da občina vrši svoie sociialno delo. sai ie ravno re-vež. ki si ne more sam pomagati, naibolt potreben občinske oodoore. Iz tega sledi popolnoma iasno. da bi moralo ravno revno liudstvo naneti vse sile. da dobi občinsko gospodarstvo v roke. Sociialne naloge občine obstoie predvsem v tem. da skrbi za zdrava in človeška stanovanja svoiih občinariev. da skrbi revnim občinariem v potrebi za brezplačno zdravniško pomoč, da skrbi za občinske vdove, sirote in ubožce. Občina tudi drugače lahko silno veliko dobrega stori za revno liudstvo. Ona lahko ustanavlja obče korisjne nanrave. n. pr vodovode, ceste, lastne aorovizaciie. pekarne, mes- nice. zida stanovanjske hiše. podpira zadružništvo itd. Vse to imenuiemio — sociialno delo občine. Važno ie tudi sodelovanie revnega liudstva pri določevaniu davkov, da se obdačiio predvsem oni. ki lahko plačajo, ne pa reveži. Vse te naloge vršiio občine oo drugih naprednih državah že davno in naša stranka, ki se res bon za liudske pravice, hoče. da iih vršiio tudi pri nas. ker le tedai bo imelo liudstvo od občine res kake koristi. Če torei hočemo odgovoriti na vprašanje- Kakšno občino zahtevamo? ie odgovor nrav kratek- zahtevamo, da ie občina demokratična in sociia'na. ker le tedai bo lahko vršila one velike naloge, ki bi 'iih vršiti morala. Z drugimi besedami bi lahko rekli: Zahtevamo sociialno - demokratično občino! Prekrižani računi. Vedno smo zaupali v trezno mišlje-nie in zdrav lazum našega zavednega revnega delavnega liudstva in nikdar se nismo še zmotili. Kakor vsem znano, ie preživela naša stranka v preteklih mesecih hudo krizo. Ker ie oo prevratu liudstvo kar drlo v našo stranko, ie seveda popolnoma razum-! liivo. da so se priteoli v nio tudi nekateri posamezniki, ki v nio niso spadali, ker so zasledovali s tem le svoie sebične cille. V niihovih srcih ni bilo ne socijalizma in ne demokratizma, ampak so videli pred se-boi le en čili. to ie. postati so hoteli mogočni generali. Več kot jasno ie. da tako zdrava in načelna ter krepko organizirana stranka, kakor ie to naša. ni mogla dolgo orati z niimi pod eno streho. Začeli so se prepiri, katere smo pa vedno iznova skušali oo; ravnati, ker smo dolgo upali in verovali v niihove čiste misli in noštene roke. A ti liudie. »levičarji« so se tedai nazivali niso mirovali, zlasti, ker so dobivali naiizdatneišo nodooro in potuho pri klerikalcih. Klerikalci so namreč dobri politiki. Mog&čen razvoi naše stranke iim ie daial vedno večii strah, zato iim ni ore-ostaialo več drugega, nego da poizkušalo razbiti naše vrste. Vse niihovo pobožno in katoliško časopisje ie začelo na nai-ostudneiši način blatiti naše zaslužne. v boiih za proletarske pravice osivele so-druve in 'na vse pretege hvaliti takozvane »levičarje«, ali z drugimi besedami mlade, nezrele in nerazsodne ter neodgovorne mladeniče, ki so hoteli oriti notom naše stranke do veliave in do korit. Stranka seveda kai takega ni mosd£ in ni smela trpeti, zato so ti mladeniči §** in okoraiženi po klerkalni denarni in rnor ralni nodnori ustanovili lastno »Delavsko socialistično stranko za Slovenijo.« Bili so polni velikih obliub.. niso s® sramovali nobenega, še tako umazanega sredstva, zato ni čudno, če so v onih t>r' vih tedmli res preslepili in zaoeliiali ceišen del delavstva, zlasti mlalševa. ^ smo ostali mirni., nismo se razburjali- K , smo verovali v zdrav razum našega n11 siva. In nismo se zmotili. {e Ti »levičarii«, ali kakor so se Pozn. a. ki so to klerikalci namenili naši stranki strašno nie same. Ob volitvah bo zade-i"1 ta zahrbtna stranka na mogočno mašo ^trnieno silo in tedai — gorie ii. Sedal zopet lahko brezskrbno zakličemo: Ven z volitvami! V boi s klerikalci! Živela zmaea enotnega socialno demokratičnega delavnega liudstva! Izšla je fttMna Unica Kmetsko delavske zveze. I. zvezek. Kaj hoče »Kmetsko delavska zveza"? Priredil: Jurij Skope c. jjj II. Izdala 0K e m°Čno izoopolniena in preurejena. v,n;^a: 1 1 c vkun. le vkup. uboga Ktt7 . 2* Ka| hoče KDZ?: 3. Osrednja ;; Okrožna KDZ.; 5. Krajevne orbite KDZ.; 6. Gospodarsko delo KDZ.; 7. Kako ustanovimo in vodimo KDZ.? V brošurici so priložena vsa pravila in navodila za delovanje KDZ.. naš program in vse. kar mora vedeti vsak naš član o KDZ. Imeti io mora zato vsak član in vsi odbori nai io .skupno naroče v čim največ izvodih Cena 2 kroni. Kdor naroči in plača takoj 10 izvodov, dobi enega povrhu. Posamezne izvode razpošiljamo le iz-temonta. CS32B Dopisi. Rogaška Slatina. Pri mas in v Rogatcu se ie vršil preteklo nedelio (4. t. m.) prav lep shod. na katerem ie poročal sodrug Prepeluh iz Liubliane. Ljudstvo ie z velikim zamima-r.iem sledilo izvajanjem govornika in ustanovili smo tudi Ki aievmo organizacijo K. D. Z., v kateri se bo združilo vse revno ljudstvo. Iz Bizeliskeea nam poročalo o krasnem shodu, na katerem se le osnovala podružnica K. D. Z. Daljši dopis nam ie obljubljen. Ljubno v Sav. dol. Naša podružnica K. D. Z. nailepše deluje, kar nikakor ne da spati nekaterim našim magnatom. Zlasti se razburja neki F. K-. ki ie velik »invalid«. Če ne bo miroval. mu posvetimo drugič prav gorko. Meščanska šola v Tržiču se razširi s šol. letom 1920./21. v dvorazredno. V prva razreda se spreiemaio učenci in učenke, ki so dovršili s povoljnim uspehom 5. šolsko leto. Po celem Gorenjskem se za meščansko šolo v Tržiču živo zanimajo in povprašujejo po dijaških stanovanjih, ki se v Tržiču prav lahko diobe z dobro, domačo hrano in, kar ie glavno, po primernih cenah. Vsem, Tei nameravajo dati svotje sinove in hčere v Tržič, pa so radi stano-vania v zadregi, bo ravnateljstvo rado pomagalo in preskrbelo primerna stanovanja. Osebno zapisovanje v I. in II. razred se vrši v četrtek dne 15. julija od 9.—12. in 14. septembra 1920 od 9.—12. Pismenemu priglasu pa ,nai se priloži izpričevalo in domovinski list. Pripomniti ie še. da se na šoli uči poleg obveznih predmetov neobvezno nemščina, gosli in klavir. Pouk v neobveznih predmetih ie brezplačen. Iz Kmetsko delavske zveze. Fran Erjavec: Za staro pravdo. V zalogi ie še nekai izvodov te krasne, zelo poljudno pisarne knjige, ki bi io moral imeti na svou mizi vsak naš član. Kdor io še nima. naj io takoj naroči. Nekaterim nanovo ustanovljenim podružnicam io bomo poslali v več izvodih sami in prosimo, da io razoredaio med ljudstvo. Cena ie le 6 K za izvod. Pravila podružnic K. D. Z. so veljavna in iih začnemo razpošiljati te dni vsem podružnicam. Vse podružnice naj potem nemudoma sestavijo dopis na okrajno glavarstvo, kakor ie priobčen na str. 24. brošurice »Kal hoče K. D. Z.«, priložilo nai temu dopisu pravila v 5 izvodih in od-pešlieio to okrajnim glavarstvom. S tem bo vsa zadeva rešena in če bi delal odslej še kak orožnik, župan, ali pa kak uradnik naimaniše sitnosti, nai se javi to takoj osredniemu tajništvu. Mi nismo nobena zarotniška banda, ampak društvo, ki se bori na podlagi veljavnih pravil za pravice ljudstva, zato se ne sme skriviti nobe-nemu niti las na glavi. : Osrednje tajništvo K. D. Z. Vse zaupnike iz Ptujskega okrata. ki se zanimajo za »Kmetsko del. zvezo« in iim ie na tem. da bi se ista razširila tudi po tem oderaju vabimo v nedeljo, dne 25. julija 1920 ob 9. url dopoldne na važen za-uoniški sestanek v Ptui v prostorih strokovnih organizacij v Prešernovi ulici št. 27 I„ da se porazgiovorimo, kako naj se začne z organizacijskim delom v tem okraiu. Pridite vsi. ki vam ie na tem, da se K. D. Z. razširi med liudstvom in prepreči vsako izkoriščanje kmetsko - delavnega ljudstva po kapitalističnih in meščanskih strankah. Osrednje tajništvo. SSS3 Po svetu. Mirovna konferenca. se ie kakor znano, polagoma kar sama razlezla in ie sedaj sploh ni več. Od časa do časa se še shajajo vodilni ministri posameznih ententinih držav in »rešuieio« vprašanja, ki so ostala še nerešena. Sedež teh sej prenašajo, kakor mačka mlade. Sedaj so se sešli v belgijskem mestu Snaa. kier se razgovariaio o izvršitvi mirovne pogodbe z NemčLio. Določili bodo natančno vsoto vojne odškodnine, določili bodo število nemške armade i. t. d. Med 'drugimi bo prišlo baje na vrsto tudi turško vprašanje. s katerim imajo pa velik križ, ker se Turki ne mislilo kar meni nič. tebi nič udati. Po vseh kraiih nekdanjega turškega cesarstva, ki jih imajo sedaj zasedene en-tentne čete. se vrše veliki upori, kar močno skrbi entento zlasti še zato. ker živi tudi v ententnih kolonitah na milijone mohamedancev in se zelo boje. da se ne bi zaneslo to uporniško gibanie tudi med mohamedance ententnih kolonij. Po ko-stani v osen! so poslali sedal Grke. ki so začeli proti Turkom v Mali Aziji pravo vojno iti so iih na par kraiih tudi že pošteno nabili. Kako se ho vse končalo, ie seveda še težko reči. Res, kedai bomo iineli še resničen mir. Komaj se konča ena volna. že izbruhne druga. Voiska med Poljaki in Rusi ie namreč skoro končana in sicer s popolnim porazom Poljakov. Rusi so prodrli daleč na Polisko in Poliaki, ki so se tako lahkomiselno spustili v boi. beračijo sedaj za mir. vendar se pa poliskomiska mirovna po-gaiania še niso pričela. Mir ie sedaj tudi v AlhanHl kjer so bili Lahi strašno tepeni. 7.000 Albancev ie vrglo iz Albaniie vso »zmagoslavno« laško armado. Zato pa postajajo Lahi tem nesramneiši v našem zasedenem Primoriu. kier strašno preganjalo naš narod. Vsak dan beremo o novih na-silstvih. a ententa se za vse to ne zmeni, enako tudi ne naša klerikalna vlada. Tudi Rutnuniia se bale pripravila na volno proti ruskim boljševikom. Gospodarsko delo K. D. Z. Gospodarskim odborom vseh krajev-I nih organizacii »Kmetsko delavske zve- ze« naznaiamo. da ima »Sloga« točasno v zalogi naslednic stvari: Cimet cel kg 90 K, cikorija knlinska do! ke K • en četrt kg K eno šestinko Kg K: cvebe K ^4; Čai Sou-chong K 114; češolie K 21.50; kava Santos la K 60: kava Rio la K 56: milo Marseille belo K 36: milo rumeno la K 40: olje Sova najfineie K 65; poper cel K 66; piment cel K 50: paradižniki v dozah po 1 kg in 2 in ool kg K 28: rozine la K 60: fige v vencih K 24: sveče stear. K 55; škrob rižev op K 47.50: Testenine la K 19: testenine Ha K 14: Žbičke cele K 180; rum 35-36 odstotni 1 1 K 39; slivovka 35-36 odstotna K 39: vžigalice 3-4 škt. K —.74; krema za čevlje črna velika duc. K 48; krema za čevlie rum. velika duc. K 49.50: krema za čevlie črna mala duc K 37; plavilo v steklenicah duc. K 40. Vsi gospodarski odbori se pozivajo, da poizvedo pri svoiih članih, katere stvari in v kaki množini bi člani radi imeli in da naznanilo to takoi notom osrednjega tajništva KDZ, (Ljubljana poštni predal št. 168), naši »Slogi«, ki bo potem sama pismeno stopila v stik z dotičnim gospodarskim odborom ter mu naznanila cene in vse drugo. mr- Hotele obdržati svojo lepoto T Hotele imeti kakor baržun mehko kožo! Hotele selntnih peg, mozoljev in ogrcev? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidan!! 1 lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijno-:: mlečno milo 16 K. :: Hotele imeti lepe, zdrave lase? Fellerjeva prava Elzaj Tannochina pomada? za rast las doseže bujne] lase! Zapreči prhaj, pre-71 rano osivenje! Zabrani plešo! 1 lonček 9 K, No. III 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v. :: :: in 3 K. :: :: Mutijo Vas kurja otesa? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škatljica 4 K., velika :: škatlja 6 K. :: :: Želite le kaj? Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda. 1 škatlja 7 K. Fellerjev usipalni prašek preti potenju. 1 škatlja 6 K. Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- in zobobol. 1 škatljica 4 K. Fellerjev Elza fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijajni steklenici 36 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 11 K. Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. .Omot in poštnina posebej a najoeneje. EUGEH V. FELLER, IJekarnar Stubica Donja Elza trg Nr. 834 (Hrvatska). Pripominjamo, da moreio naročevati to blago le one podružnice, ki so obračunale osred. tajništvu za pretekli mesec redno svoie prispevke in le za one člane, ki so plačali prispevke. Vsi gospodarski odbori se obenem pozivata. da sooroče potom srednjega taini-štva »Slogi« tudi pridelke, ki iih ii žele člani prodati (krompir, žito, fižol, vino itd.) Osrednje tajništvo KDZ S Iz naše države. R Belgrajska vlada se krha. to postaja vedno boli očitno. Zahrbtna, hinavska in nepoštena politika klerikalcev, ki iih vodi dr. Korošec, onemogočuic vsako pošteno delo. Pri nas res ne bo preje miru. da se bo to gnusno stranko popolnoma ubilo. Parlament zopet zboruje. Sedaj ie sprejel v prvem bramiu volivni zakon, približno tako. kot ga ie predložila vlada. Ženska volivna pravica le šla do zaslugi naših klerikalcev po vodi. Sedaj bodo začeli obravnavati mirovne pogodbe, ki so tih sklenili v Parizu. Naša stranka se iz protesta proti tem krivičnim pogodbam ne bo udeležila razprav. Ljubljanska vlada, ki sestoji iz samih najzagrizeneiših klerikalcev se še vedno noče pokoriti liudski volii in odstopiti. Kai čaka. da io bo liudstvo spodilo? Vinitev ujetnikov i/ SibirM.- Čez kakih 10 dni se vrne :z Sibiiht »eč Slovencev. ki se sedal nahaiaio že v Splitu, iz Vladivostoka so se odnehali meseca maja. Hrvatov in Slovencev le 1000 mož. Gospodarske vesti. Znižane carine. Carina na izvoz fižola se ie znižala od 100 na 20 dinarjev za 100 kg. carina na mast od 10 dinaniev na 3 dinarie za kilogram, carina za soljeno slanino in šunko od 5 dinarjev na 3 dinarje za kilogram. Dinar ie prekosil liro. Na borzi v Beogradu se ie dne 1. t. m. dobilo 100 lir za 95 dinarjev. Vrednost tujega denarja. Na zagrebški borzi ie imel 5. iuliia tui denar sledečo vrednost: 1 dolar 60 kron. 100 avstrijskih kron 45 jugoslovanskih kron. 100 nemških mark 189 K. 100 rumunskih lejev 170 kron. 100 italijanskih lir 410 K. 100 bolgarskih levov 150 K. 100 čehoslova-ških kron 160. 100 švicarskih frankov 1230 K. Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj kako tu ublažujejo bolečine in utrujajo telo masaže s Pellerjevim pravim Elza-fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 36 kron. Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se je Fellerjevih pravih Elza-krogljic; 6 škat-Ijic 18 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 358, Hrvatska. F. sprejema hranilno vlojce vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih wr 4% -®b Rentni davek plača drufttvo iz svojega. Obresti se kapitaliziralo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Pottofila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni men. gg- Mal, res tcMi tani zavit -m. Miši-podsane stenice-ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate mojo naj bolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10'—, za podgane In miši K 10’ - ; za ščurke K 10' - , a posebno močna vrsta K 20'— ; posebno močna tinktura za stenice K 10'— ; uničevalec molje K 10 — ; prašek za uši v obleki in perilu K <5'— in 10-—; proti mravljam K10 •— ; proti ušem pri perutnini K10"— ; prašek proti mrčesom K O-— in 12’—, proti ušem pri ljudeh K 5-— in 10'—; mazilo za uši pri živini K 6'— in IO —; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10 —f mazilo proti garjam K 10' Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Jiinker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3- Sodrugi! Zadružniki I Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico 18 Poštni čekovni račun št. 10.532. Telefon interurban št. 178. Kcnsumno društvo za Ljubljano in okolico hranilne vloge in jih obrestuje po - - čistih 4° o. - - sprejema v svojem hranilnem oddelku Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4l/2uo' Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad ■ 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. ■ , '= Vloge sprejemajo in izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki so: V Spodnji Šiški v Ljubljani; na Glinoah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul.. Sodna n)., Krakovski nasip; Rožna dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javormk; Borovnica; Radovljica, Kranjska gora; Mojstrana; Celje: Šoštanj; na Koroškem Guštanj, Prevalje, Mežica, Črna t> Črna II., Pliberk; Maribor; Litija; Št. Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe pri Iršič , Sv. Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Štore pri Celju; Fala nad Mariborom; Ruše nad Mariborom^ 11 ----- Rogaška Slatina; Radeče-Zidanmost. ~ ------------- Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah al' pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, ki ie Ljubljani, Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13. ^ Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložni denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.