!
SLOVENSK
Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16'—, četrtletno din 9—, inozemstvo din 64'— Poštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
OSPODAR
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-13
Cene lnseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500—, »/» strani din 250—, «/i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'—
Novo bogoslovno učilisčc
V nedeljo, 22. maja, se je vršila v Mariboru slovesna blagoslovitev temeljnega kamna za zgradbo novega bogoslovnega učilišča. Ta temeljni kamen vzbuja v na šem duhu podobo onega temelja, ki pravi o njem sv. Pavel: »Drugega temelja nihče ne more položiti razen tega, ki je položen in ta je Jezus Kristus« (I. Kor 3, 12) »Jezus Kristus včeraj in danes, isti tudi na veke« (Hebr 13, 8). In človek! Goethe pravi: »Človeštvo napreduje, človek pa ostane vedno isti.« Isti ostane po svojem bistvu in njegovih sposobnostih, isti po moralni zavesti, ki je zasidrana v religiji. Osnovna resnica in osnovna izpoved vsake religije pa je vera v Boga. Leon XIII pravi v svoji okrožnici o človeški svobodi (20. junija 1888): »Bog je človeku najboljši in nezmotljivi učitelj, ki je vir in začetek vse resnice, njegov edinorojeni Sin, ki je pot, resnica in življenje, pa je prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na ta svet, čigar nauk morajo vsi poslušati.« Zato je vera, kakor lepo poudarja Leon XIII., prijazno-prijateljska zvezda za človeški razum. Bog kot vir vse resnice je oče znanosti. To je tista znanost, ki jo sv. Avguštin kot znanost božjih stvari imenuje modrost, dočim je znanost človeških stvari samo znanost. Ta prava, resnična modrost se bo učila v tej zgradbi, ki so ji v nedeljo bili blagoslovljeni temelji. Ni pa dovolj resnico spoznati in znati, marveč potrebno je resnico živeti. In prav temu namenu se v bogoslovnem učilišču posveča glavna pozornost. Tako se mladi gospodje usposobijo, da posredujejo ljudstvu tisto pravo znanost, ki kot resnična ljudska znanost podaje ljudstvu pravo pojmovanje o življenju in svetu, katero je predpogoj njegovega obstoja, samoobrambe in veljave na svetu. Tudi v tem smislu se na duhovniku izpolnjuje beseda sv. Pavla o duhovniku, »ki se jemlje izmed ljudi in se postavlja za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga« (Hebr 5, 1), ki je kakor vir resnice, tako tudi vir življenja za posameznika in za narod. Ni ga stanu, ki bi bil tako vzet iz ljudstva in postavljen za ljudstvo, kakor duhovniški stan. Zato pa upravičeno upamo, da se bo naše ljudstvo zavedalo svoje dolžnosti do zgradbe novega bogoslovnega učilišča.
Nafpomengiivetša slovesnost za nošo škofijo
Zadnjo nedeljo dopoldne se je vršila v Mariboru za vso lavantinsko škofijo ena najbolj pomenljivih slovesnosti — blagoslovitev temeljnega kamna za novo bo-goslovnico.
Na stavbišču novega bogoslovja pod Kalvarijo je bila postavljena posebna lopa z oltarjem in s sedeži za odlične goste, ki so se zbrali poleg tisočglave množice. Točno ob desetih je pričela sv. maša, katero je daroval ob asistenci stolnega kapitlja knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič. Po presv. daritvi je imel škof na zbrane nagovor, v katerem je posebno naglasil, da je gradnja novega doma za bogoslovje postala nujna in neizogibna potrebnost. Prav zavoljo te potrebnosti zaupa vladika v Boga, da njemu in vsej škofiji za dosego tega vzvišenega cilja svoje pomoči ne bo odrekel. »V zaupanju na božjo pomoč pod varstvom božjega Srca smo stavbo začeli; v zaupanju na božjo pomoč jo nadaljujemo; v zaupanju na božjo pomoč se nadejamo, da jo bomo srečno dovršili,« je zagotavljal Prevzvišeni vse navzoče in vso obširno škofijo.
Sreča ¥ nesreči
Zadnjo soboto popoldne in zvečer so divjali po vsej Dravski dolini siloviti nalivi. Deževno neurje je sprožilo neznaten zemeljski plaz na železniško progo in je šlo — hvala Bogu — le za srečo v nesreči.
Med postajama Sv. Lovrenc na Pohorju in Brezno, in sicer ravno nasproti Sv. Ož-baltu, se je vsul na progo zemeljski plaz nekaj minut prej, preden je privozil večerni koroški vlak, ki prihaja v Maribor ob 20.30.
Vsa sreča je bila, da je zasul progo plaz na bolj prostornem ter ravnem mestu, ker sicer bi bil ves vlak s tolikimi potniki zdrknil v Dravo, ki je tamkaj-radi falske-ga jeza zelo globoka.
Vlak se je zaletel v temi z vso silo v oviro tako, da se je lokomotiva čisto prevrnila s kolesjem navzgor. Za lokomotivo priklopljeni poštni voz je iztiril in ga je
Po škofovih besedah je prečital stolni prošt dr. M. Vraber spominsko listino, ki je bila vzidana v temeljni kamen.
Vzidana ter od zastopnikov duhovske, vojaške ter civilne oblasti podpisana listina pričenja v imenu presv. Trojice in omenja, da je bil temeljni kamen novemu bogoslovju blagoslovljen v 16. letu vladanja papeža Pija XI., v 4. letu vladanja kralja Petra II., ob 20 letnici Jugoslavije, v petem letu škofovanja dr. Tomažiča in kot jubilejni spomenik 700 letnice ustanovitve lavantinske škofije.
Sledili so globoko pomembni blagoslo-vitveni obredi, po katerih se je zahvalil škof vsem udeležencem slavnosti.
Slovesnost so zaključili govori odlični-kov: bana dr. Marka Natlačena, mestnega župana dr. Alojza Juvana in za zbor bogoslovnih profesorjev je govoril dr. Josip Hohnjec. V imenu bogoslovcev se je zahvalil bogoslovec Kotnik, godba Omladi-ne je zaigrala državno himno in s tem je bila tolikanj pomenljiva slovesnost zaključena.
vrglo na stran, dočim se je službeni železniški vagon prevrnil ob progi. Vsi osebni vagoni so ostali na tiru in se ni nobenemu potniku zgodilo nič posebno hudega — če izvzamemo trenutni strah.
Hude opekline od vroče pare in tudi druge telesne poškodbe je dobil kurjač Flis, katerega so koj prepeljali v mariborsko bolnišnico. Strojevodja Franc Homan je le lažje poškodovan.
O nesreči obveščena mariborska železniška delavnica je poslala takoj reševalni voz z zdravnikom in reševalnim osebjem* Poseben vlak je odpeljal popotnike v Maribor.
V nedeljo so progo pridno popravljali, vendar se je moral vršiti promet s prestopanjem, ker težke lokomotive niso mogli dvigniti, ampak so jo razložili na posa-menze dele in odpeljali.
Nafvečia faponsko-kitajska bilka končana
Največja bitka v japonsko-kitajski vojni je končala po ogromnih obojestranskih izgubah pri Sučovu v korist Japoncev. S to bitko je najbrž strt zadnji pomenljivej-ši odpor Kitajcev. Kitajski maršal Čan-kajšek je dal povelje, da se preseli kitajski glavni štab z Hankova v mesto Učang-šu in od tam nekam na zapad. Z zgoraj omenjeno zmago so razpršili Japonci po okolici Sučova in ob lunghajski železnici
45 kitajskih divizij s 600 do 700 tisoč vojaki. Med temi je deset divizij izbranih mož, katerim je bil poveljnik maršal Čan-kajšek. Premaganim Kitajcem je ostala samo ena železniška proga in še ta je neprestano ogrožena od japonskih letal. Zmagovalci imajo sedaj precej neovirano pot za prodiranje proti Kantonu, ki je najvažnejše kitajsko obmorsko in trgovsko mesto.
raznih držav
V NAŠI DRŽAVI

Pomenljiv glas je prišel pretekli mesec iz Nemčije, ki se tiče nemške narodne manjšine v Jugoslaviji. Objavilo ga je pod naslovom »Usoda nemških kmetov v Jugoslaviji« glavno službeno kmečko glasilo jnarodnosocialistične stranke (»National-soziallstische Landpost«). V članku razpravlja o naseljevanju nemških kmetov, čigar rezultat je sedanja nemška narodna manjšina v naši državi. Razlikuje trojno razdobje v zgodovini tega usodnega naseljevanja. Prvo se začenja v karolingi-ški dobi okoli leta 900 ter predstavlja časovno najprej in prostorno najdalje proti jugovzhodu potisnjeno postojanko alpinskega nemštva. To je zapadno krilo jugoslovanskega nemštva na Kranjskem in Štajerskem. Drugo razdobje se začenja 300 let pozneje; tok izseljencev sili v ozemlje, ki jim je bilo dano po pregnanju Turkov v kolonizacijo, ter ustvari v Bački, Baranji, Banatu, Slavoniji in Sremu nemško ljudsko skupino, ki je najmočnejša v naši državi. Tretji pritok nemških naseljencev je veljal Kočevju ter je ustvaril znano največjo naselbino nemškega življa v Sloveniji. mmčuo čc ctr-^vp. naselitev nemških kmetov (16.000 ljudi), ki se je zgodila leta 1878 ob Savi in Drini po okupaciji Bosne od strani nekdanje Av-stro-Ogrske.
Točnosti tega zgodovinskega orisa bi se dalo stvarno prigovarjati, za kar pa tukaj ni primerno mesto. Nekaj pa še vendar hočemo iz tega članka navesti, da svoje čitatelje obvestimo o mišljenju nemške na-rodnosocialistične stranke, odnosno da »stvarnost« nekaterih podatkov primerno osvetlimo. Člankar predvsem ceni pretirano visoko število nemške narodne manjšine v naši državi, pišoč, da se »more to število določiti« s tremi četrtinkami milijona. V resnici namreč zadostujeta dve četrtinki (nekako pol milijona). Clankar nadalje piše: »Na Kranjskem in na Spodnjem Štajerskem najdemo še danes strnjene nemške kmečke vasi.« Na Slovenskem Štajerskem bi take vasi zaman iskali, ker ji ni in jih tudi nikdar ni bilo. Ta trditev v celoti niti ne velja za Kočevsko. O mestih na slovenskem prostoru trdi člankar to-le: »Nemška so bila predvsem mesta: Ljubljana, Maribor, Ptuj in Celje.« Zgodovina spričuje, da nemštvo teh mest ni vzniklo iz nemške kolonizacije, marveč je bilo posledica ponemčevanja in nemšku-tarjenja. Bili so tudi v Nemčiji časi, ko je inteligenca se nekako sramovala nemščine ter govorila francosko; to velja celo za dvor pruskih knezov in kraljev v dobi razsvetljenstva. Ali je vsled tega Nemčija prenehala biti nemška? Zanimiva je tudi naslednja člankar jeva trditev: »Nemški reformatorji so bili, ki so v začetku 16. stoletja ustvarili prve knjige v slovenskem jeziku, ki so jih dali natisniti v Wurttembergu.« Po tej trditvi so bili Primož Trubar in drugi slovenski pisatelji te dobe tudi Nemci!!
Člankar svoja izvajanja tako zaključuje: »Obisk jugoslovanskega ministrskega predsednika, ki se je nedavno vršil, je obnovil in utrdil prijateljske zveze med obe-
ma državama. Nemški kmet v Jugoslaviji more torej z zaupanjem zopet gledati v bodočnost, dobro vedoč, da stoji pod varstvom dveh narodov, ki sta pozabila vse, kar ju je ločilo, ter si podala roke za skupno delo v interesu evropskega miru. Takega miru pa si nihče bolj ne želi kot nemški kmet v Jugoslaviji, čigar usode ne bomo nikdar pozabili.« Ravnajoč se po načelu vzajemnosti tudi mi ne bom® nikdar pozabili slovenskega kmeta na Koroškem, ki je sedaj v veliko-nemški državi. Za oba dva velja isto načelo narodnokulturnega varstva i:i gospodarskega napredka.
Prodaja blaga po zelo .J
nizkih cenah. Podružnica Stermecki prej Urchova trgovina Celje, Glavni trg 17.
Papežev odposlanec za evliaristični kongres v Budimpešti se peljal skozi Slovenijo. Papežev zastopnik za budimpeštanski evharistični kongres, kardinal Pacelli, je zapustil Rim 21. maja v posebnem salonskem vagonu in se je peljal čez Benetke— Trst—Ljubljano do mažarske meje, kjer ga je čakal posebni vlak, ki je predstavnika sv. očeta pripeljal v Budimpešto dne 23. maja. Na naši obmejni postaji na Rakeku je kardinala in njegovo spremstvo pozdravil g. ban dr. Natlačen in mu je izročil izraze spoštovanja in pozdrave predsednika vlade in zunanjega ministra dr. M. Stojadinoviča. Kardinal se je zahvalil za tako prisrčne pozdrave na jugoslovanski državni meji ter se je zanimal za prilike v državi in v dravski banovini. Zastopnik papeža je povabil bana in dva ljubljanska stolna kanonika v svoj vagon. Ban dr. Natlačen je ostal pri kardinalu
vso vožnjo do Ljubljane.
*
V DRUGIH DRŽAVAH
Otvoritev bolgarskega parlamenta s pre-stolnim govorom. Kralj Boris je otvoril v nedeljo na svečan način s prestolnim nagovorom 24. redno zasedanje bolgarskega sobranja ali skupščine.
Obvezno delo za srednješolce na Mažar-skem. O novi Imredyjevi vladi na Mažar-skem smo poročali v zadnji številki. Nova vlada hoče po nemškem načinu uvesti obvezno telesno delo, kateremu bodo podvrženi zaenkrat samo srednješolci. Ti bodo morali po končani šoli za najmanj tri mesece v delovna taborišča, kjer bodo na razpolago za pomoč pri cestnih, poljskih in kanalizacijskih delih. Absolvente srednjih šol bodo uporabljali tudi pri melioracijskih delih (izboljševalnih delih). Na vseučilišče bodo v bodoče sprejemali samo takšne srednješolce, ki so dovršili te-
čaj obveznega telesnega dela. Tudi v uradniške službe se bodo sprejemali samo takšni kandidati, ki so že zadostili obveznemu delu.
Zastoj in prekin v pogajanjih med Italijo in Francijo. Naš list je že poročal, kako so se nadaljevala koj po odhodu Hitlerja iz Rima in Italije pogajanja za sporazum med Italijo in Francijo. Francoski ministrski predsednik Daladier je odločno na stališču, da se obe velesili pobotata in da prizna Francija italijanski imperij. V ta pogajanja, ki so se res lepo razvijala in obetala popoln uspeh, je posegla vmes boljševiška roka iz Moskve. Mussolini je naglasil v svojem govoru v Genovi pred 350.000 zbranimi fašisti, da nikakor ne bo trpel, da bi se vgnezdil komunizem ob Sredozemskem morju in da v Španiji mora zmagati general Franco. S to z~ago bo odvrnjena boljševiška nevarnost od Sredozemlja. Po tej izjavi Mussolinija je na-hujskala Moskva močno skupino francoskih politikov, h katerim spadajo predvsem kolonialni minister Mandel, pravosodni minister Reynaud, predsednik poslanike zbornice Heriot, vodilna uradnika v zunanjem ministrstvu Leger in Massigli ter tiskovni šef Commert, da so nastopili pri pogajanjih med Italijo in Francijo z zahtevo, da morajo italijanski prostovoljci zapustiti Španijo prej, nego bi Francija zopet zaprla pireneisko mejo za dovoz francoskega orožja v rdečo Španijo. Iz Moskve podžgani francoski levičarski politiki dobro vedo, da v ta francoski pogoj Mussolini ne bo vgriznil in mora priti do prekinitve razgovorov med francoskim zastopnikom in italijanskim zunanjim ministrom grofom Ciano. Moskva je izdala geslo, da je treba sedaj v zadnjem trenutku podpreti špansko rdečo Barcelono in onemogočiti razgovore med Rimom in Parizom. Le najboljši volji francoskega ministrskega predsednika Daladierja gre zahvala, da so se začeta pogajanja po odhodu Hitleria iz Italije sploh še nadaljevala. — Dne 18. maja je vprašal zastopnik Francije v Rimu, če ga bo zunanij minister grof Ciano ta dan sprejel. Francozu je bilo sporočeno, da ne more Italiia tako dolgo nadaljevati pogajanj, dokler ne bo nehala Francija zalagati rdečih v Španiji z orožjem in s strelivom. S to izjavo je prišlo do prekinitve pogajanj med obema velesilama. V Parizu nikakor niso računali, da bo nastop Italije tako odločen. Špansko vprašanje je stopilo sedaj v ospredje celotnega zanimanja v Evropi. Pričakovati je, da bo v tem zelo nevarnem položaju prevzela Anglija vlogo posredovanja.
Francoska obramba. Francoski ministrski predsednik Daladier je dal predsedniku republike v podpis ukaz, s katerim se imenuje dosedanji inšpektor kolonialne armade Biihler za načelnika generalnega štaba kolonialnih čet, ki bo v kratkem ustanovljen. Francija bo imela kmalu štiri generalne štabe: za letalstvo, pehoto, mornarico in kolonialno armado. Francoska kolonialna armada bo v Indokini pri prihodnjem rekrutiranju pomnožena z 20.000 domačini in s 50.000 domačimi rekruti v francoski Nigeriji v Afriki. Četudi je jasno, da bo francoska kolonialna armada služila predvsem za obrambo kolonij, je vendar na drugi strani samo po sebi umevno, da bo stalno sodelovanje kolonialnega ministra in načelnika generalnega štaba kolonialne vojske z ostalimi vojaškimi
ministri in načelniki ostalih generalnih štabov imelo za posledico tudi ožje sodelovanje obeh francoskih armad, domače in kolonialne, in to tako v dobi vojaških priprav v miru kakor v vojni. Vse to dokazuje, da posveča Francija v zadnjem času izredno pozornost vprašanju uspešnosti svoje narodne obrambe.
Brazilijanska vlada za obrambo države. Kakt-r smo že poročali, je doživela Brazilija v zadnjem času dve vstaji, kateri je predsednik Vargas srečno zatrl. Da bi
bila Brazilija za prihodnjost bolje zavarovana napram prekucuhom, je že podpisan zakon, ki uvaja smrtno kazen za vse zločine proti varnosti države, posebno pa za vse, ki pripravljajo državne udare s pomočjo iz tujine. Novi zakon vsebuje tudi ostre določbe proti vsem strankam ah skupinam, ki bi prejemale podpore tujih držav ali organizacij. Okrog 600 doslej aretiranih upornikov so že prepeljali na neki otok, čigar ime in lego držijo v strogi tajnosti.
N0¥ic€ iz špansMe drlavllonske v mm
Podmorni poštni promet
Kakor znano, so nacionalisti na suhem s predorom do morja ločili Valencijo od Barcelone in so sploh razdelili preostanek rdeče Španije v dva dela. Rdeča vlada je uvedla v zadnjem času med Valencijo in Barcelono poštni promet s pomočjo podmornic. Za rdečo podmorniško pošto so izdane posebne znamke.
Nacionalisti so zavzeli zopet velik kos rdečega ozemlja
Po petdnevnih bojih so zavzele Franco-ve čete 1240 kv. kilometrov sovražnega ozemlja med Teruelom in sredozemsko obalo. S to zmago so očistili nacionalisti od rdečih pas severovzhodno od Teruela in so zavzeli ves levi breg reke Alfambre. Nadaljnja nacionalistična ofenziva bo šJa ali vzdolž Sierre de Gudar ali zapadno od Albocacera proti jugu. V obeh smereh je fronta dolga 110 km.
Iftpon§M®-ffif@!§3ía woiits
Bitka za Sučov
Parkrat smo že poročali, da so poslali Japonci s severa in juga v boj za zasedbo važnega železniškega križišča Sučov (na našem zemljevidu je označena ta postojanka z imenom »Suchaufu«) dve ojačeni in najbolj moderno opremljeni armadi. S padcem Sučova je zapečatena tudi usoda železniške proge Lunghaj, za koje posest je padlo že na tisoče in tisoče najboljših kitajskih in japonskih vojakov.
Kitajcem, ki branijo Sučov, poveljuje sam maršal Čankajšek, ker dobro ve, da se bodo morali Kitajci po padcu Sučova in z zavzetjem proge Lunghaj umakniti dalje v notranjost in si bodo morali izbrati za nadaljnjo obrambo čisto novo in še neutrjeno bojno črto. Po poročilih od 18. maja so se bližale japonske čete Sučovu v širokem loku z vzhoda. Proti tej japonski armadi se je borilo omenjenega dne sto tisoč Kitajcev, katere so poleg japonske pehote ter topništva neprestano napadala številna japonska bombna in lovska letala.
Tudi druga japonska armada je stopila 18. maja v boj s Kitajci na jugozapadnem bojišču, 16 km daleč od Sučova. Čeprav je bil večji del japonske armade 18. maja
Zavzetje Corbalana
Največji uspeh na teruelski fronti je zavzetje važnega mesta Corbalan po nacionalistih. Corbalan so rdeči zelo utrdili in so bili prepričani, da se bodo ob utrjenih vrhovih 1262, 1281 in 1253 m razbili vsi še tako ljuti napadi nacionalnih čet. Francovi oddelki so se borili štiri dni, preden jim je padel v roke Corbalan in z njim cesta iz Teruela v Albocacer. S to zmago je zapečatena tudi usoda sovražne postojanke pri Villa-franca del Cid. Koliko važnost so pripisovali rdeči Corbalanu, je razvidno iz dejstva, da je branitelj Madrida, general Miaja, poslal rdečim v Corbalan na pomoč divizijo rdeče milice iz Madrida. V tej diviziji so bili anarhisti in delavci, katere so smatrali za najboljše vojake v rdeči armadi. Od vse omenjene divizije je preostalo po štiridnevnih bojih samo še peščica, ki so prišli živi v ujetništvo.
MIUTSCWAM6
UAN6H5IAN6r^ r >
jZŽszfJ •
ENTófN^

S "	w
oddaljen od mesta Sučov 40—60 km, so bili vojaški krogi že prepričani, da bo padel Sučov po par dneh. Japoncem kljub vsem napadom ni uspelo, da bi bili uničili glavni del kitajske vojske, ki se je umi-
Po katoliškem svetu
Novi nuncij. Prejšnji zastopnik papeža v naši državi, nuncij Pellegrinetti, je postal kardinal. Na izpraznjeno mesto beo-gradskega nuncija je bil od papeža imenovan nuncij v ameriški državi Chile. G. Hektor Felice — tako mu je ime — ni tu-
jec v naši državi. Star 39 let (rojen leta 1881 v Segni v Italiji) je bil leta 1920 imenovan za tajnika novoustanovljene nunciature v Beogradu. Ko je leta 1922 odšel nuncij Cherubini, je g. Felice vodil posle nunciature. Leta 1924 je bil pre-
RADI 'PREZIDAVE
PRODAlA ŠE CENEJŠE
mmieckl
kala pred pritiskajočim sovražnikom v popolnem redu.
Sučov se je upiral navalu japonskih armad od dveh strani do 19. maja predpol-dne. Ta dan so vdrli v mesto prvi japonski oddelki in je pričelo najsrditejše klanje na nož po posameznih ulicah in cestah. Ko so vdrli Japonci v mesto, so našli same razvaline, ker so razstrelili Kitajci pred njihovim prihodom vse važnejše zgradbe in naprave.
stavljen kot auditor k nunciaturi v Lis-bono (v Portugiški), leta 1927 pa je bil imenovan za nuncija v državi Chile ter posvecén za škofa z naslovom nadškofa v KorintU. G. Felice se je v naši državi popolnoma priučil srbo-hrvatskemu jeziku ter dobro pozna naše razmere. Pozdravljajoč njegovo imenovanje za nuncija v naši državi, želimo, da bi spoštovanje in priljubljenost, ki ga je bil deležen pred 15 leti, se obnovilo in povečalo ter mu tako olajšalo izvrševanje težkih dolžnosti na novem odgovornosti polnem mestu.
Brez križa. Meseca maja je preteklo leto dni, kar je bila gimnazija v Šibeniku (v Dalmaciji) nameščena v novi zgradbi. Ta obletnica sama po sebi ni zanimiva ter bi tudi ne bila vredna omembe, ako bi ne bil v teku leta odpravil neki nedostatek, ki žali versko čustvo katoliškega ljudstva. Gre namreč za križe, ki so v navadnih razmerah obešeni po stenah učnih sob. Ko pa se je v lanskem maju naselila šibeni-ška gimnazija v novem poslopju, niso bili na zahtevo framasonskih gospodov nameščeni križi po učnih sobah. Čeprav se je ljudstvo nad tem zgražalo in se še vedno zgraža, vendar ti gospodje niso ukrenili, da bi se razpela obesila na šolskih stenah. Spričo tega obžalovanja vrednega dejstva piše »Katolik«, glasilo Katoliške akcije \ Šibeniku, med drugim to-le: »Jugomaso-nerija zna zediniti naše narodne in verske sovražnike v skupno falango, ki se z združenimi močmi bori zoper katoliško cerkev. Primer naših verskih znamenj, ki jih ni v prostorih šibeniške gimnazije, je značilen in bolno vpliva na nas. Užaljeni smo in zapostavljeni. Osramočene so naše verske svetinje. Očitno je stremljenje, da se vzgoji naša mladina brez in proti Kristusu. Za to govorijo razna znamenja, med njimi zlasti to, da leži na mM dijaške čitalnice tudi framasonsko glasilo «Krug», ki izhaja v Beogradu. To je tudi politično glasilo, kljub temu pa ga šolska oblast sili v roke mladini. Glavno je, da ta list ruši vse, kar je Hrvatom in katoličanom sveto.« Končno pripominjamo, da
je bilo notranje ministrstvo primorano, da ustavi z odlokom dne 7. maja izhajanje tega lista.
Junaštvo duhovnikov. V mestu New* Yorku (v Zedinjenih državah) se je nedavno zgodila eksplozija, ki je povzročila, da se je zrušila vsa zgradba. Takoj po tej nesreči je prihitel, kakor poroča vatikanski list »L'Osservatore Romano«, na pomoč župnik Marijine cerkve in njegov kaplan, kmalu na to pa še sedem drugih duhovnikov. Niti za trenutek niso pomišljali, marveč so se vrgli v dim in ogenj, da rešijo nesrečnike, ki so obležali in stokali pod razvalinami. Nekateri so bili že tako slabi, da niso mogli več klicati na pomoč.
Specijalist za kožne in spolne bolezni
UNIV. MED. DR. VLADIMIR MILAVEC
vodja dermatološkega oddelka splošne bolnišnice () Maribor, Gosposka ulica 36 (palača ban. hranilnice) a P!®"- ordinira od 11-12 in od 13-15,,
Duhovniki so z nadčloveškim naporom in s preziranjem lastne smrtne nevarnosti rešili mnoge v zadnjem hipu, preden so zgoreli. Tistim pa, ki so bili v smrtni nevarnosti, so podelili sv. zakramente. Junaška požrtvovalnost teh katoliških duhovnikov je našla priznanje in zahvalo tudi pri drugovercih.
Nesreče
Hude ure na naši severni meji. V soboto, 21. maja, so se razgrnili težki oblaki, ki so več dni oklepali s svojo kopreno Ko-bansko in Pohorje. Nekaj dni je rosilo in namakalo suho, žejno zemljo. V soboto popoldne se je prelomil oblak. Vsi potoki, ki teko v Sv. Ožbaldu po Cemenički grabi, Šturmovi grabi, na potu k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, Selniška Volmeierjeva dolina, Bistriški dol, Škofov dol, vsi mali žuboreči potočki so narastli v hudournike ki so trgali zemljo, prožili plazove — to niso bili hudourniki, ampak deroče reke. Ljudje so plakali, ko so gledali, kako jim voda odnaša plodno zemljo. Po neurju je bilo videti na polju fižol, krompir, v zemljo vsejano seme je ležalo in plavalo v jarkih. Mostovi so poškodovani. Voda je preplavila polja in travnike in nanosila nanj polno peska, kamenja in gramoza. Les, hlodi, kurivo, kar so z muko in te žavo spravljali s hribov v dolino, je voda skoraj vse odplavila. Nemogoče je bilo reševati plavajoči les. Vsak poskus reševanja bi lahko imel za posledico nesrečo Mostovi so bili zadelani z lesom. Ljudje so z nadčloveškimi napori reševali, kjer je bilo mogoče, in čistili strugo. V veliki nevarnosti je bil državni most pri Štur-mu, čez katerega vodi banovinska cesta. Le malo je tudi manjkalo, da ni odneslo najmočnejši Volmajerjev veliki brod. — Huda je bila preizkušnja v minulem letu, a težja bo še letos; v zaupanju gleda narod v našo oblast, trdno prepričan, da najde tod razumevanje in pomoč.
Velik požar na Teznu pri Mariboru, Zadnjo nedeljo ob pol enajstih ponoči je izbruhnil na Teznem pri Mariboru velik požar v tovarni »Teksta«, v kateri izdelujejo čipke. Požarna nesreča je najhujše poškodovala oddelek, ki hrani stroje. Škoda znaša 300.000 din.
Nesreča pri spravljanju drv. Pri spravljanju drv se je na Pohorju hudo ponesrečil Ivan Lešnik, 41 letni posestniški sin iz Vrhovdola pri Limbušu. Padel je pod težko naložen voz. Kolesa so mu zdrobila desno roko, poškodbe ima na glavi in na znotraj. V nezavestnem stanju so ga oddali
v	mariborsko bolnišnico.
Splavar utonil v Dravi. V Donji Dubra-
vi	pri Varaždinu je utonil v Dravi Tone Hiti, 25 letni splavar iz Vuzenice.
Otrok umrl na opeklinah. V hiši viničar-fc Franca Wolfa v Sp. Jakobskem dolu v plov. goricah se je zgodila nesreča, ki je
zahtevala mlado smrtno žrtev. Dveletna hčerka je bila par trenutkov sama v kuhinji. Otrok je prevrnil s štedilnika lonec vrelega mleka po sebi in se je tako hudo opekel, da je umrl vsled opeklin.
IJsodepoIn padec. Andrej Pšeničnik, 31 let stari zidar, je padel v Laznici pri Limbušu v mariborski okolici 7 m globoko z ogrodja. Pri padcu si je zlomil desno roko in levo nogo ter si je pretresel možgane. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Avtomobil se prevrnil v potok. Pri Z g. Bistrici je padel tovorni avto podjetnika Jožefa Peternela na poti k žagi grofa Attemsa v Slov. Bistrici. 7 m globoko v potok. Trije potniki, ki so se vozili z avtomobilom, so dobili le lažje poškodbe. Škoda na avtomobilu znaša 20.000 din.
Kamen poškodoval posestnika. Matija žerak, 31 letni posestnik iz Vodol pri Že-talah, je peljal težak kamen. Nesreča je hotela, da je voznik spodrsnil na polzki cesti in kamen je hudo poškodoval Žera-ku levo nogo.
Pri podiranju hiše smrtno ponesrečil. Na Turnem pri Slivnici v daljni celjski okolici so podirali pri posetniku Martinu Mastna-ku staro hišo. Zidovje in trami so se zrušili predčasno in so pokopali 29 letnega delavca Jakoba Križnika. Omenjeni je dobil hude poškodbe na glavi, raztrgalo mu je čreva in zlomilo levo nogo. V obupnem stanju so ga oddali v celjsko bolnišnico, kjer je takoj po prevozu umrl.
Nesreča, mariborskega trgovskega potnika pri Zagrebu. Na cesti med Klanjcem in Zaprešičem se je pripetila huda avtomobilska nesreča. Trgovski potnik tvrd-ke »Zlatorog« v Mariboru, Josir» Cepin, po rodu od Sv. Petra pri Šmarju, je na nekem ovinku zadel s svojim avtomobilom v avtomobil trgovca Drofenika. Trčenje je bilo tako silno, da se je avtomobil popolnoma razbil, pa tudi Drofenikov avto je močno poškodovan. Cepin je dobil notranje poškodbe in pretres možganov. Ranjen je bil tudi na glavi. Nezavestnega so prepeljali v zagrebško bolnišnico.
Za birmo!
pri orarju in draguljarju
J.Janko, Maribor
lurčičeva ulica 8 Najceneje! Ze od din 35—, Vbo z garancijo!
Smrtna nesreča stare dekle. Dovč Fr., posestnik iz ljubljanske okolice, je peljal proti domu voz stelje. Na Ježici pri Ljubljani se je zlomilo na vozu kolo. Voz se je prevrnil, gospodar in obe dekli sta padli z voza. Micka Nahtigar, 63 letna dekla, ki je služila pri Dovču že 38 let, je zadela pri padcu ob cementni rob ograje, si je razbila lobanjo in nalomila tilnik ter je umrla med prenosom domov.
Do smrti povožen od avtomobila. V vasi Vopovlje na banovinski cesti Kranj-Kam-nik je avto smrtno povozil Antona Ahči-na, 46 letnega posestnika iz Vopovelj. Avtomobil, ki je povzročil smrtno nesrečo, je last beogradskega trgovca.
šolarka utonila. Angela Urbane, 11 letna šolarka iz Stare Fužine pri Bohinju, se je vračala iz šole čez opuščeni most. Na sredi mosta je deklica omahnila, padla v vodo in utonila.
Razne novice
VSEM CENJENIM NAROČNIKOM, katerim je pošla naročnina, smo v današnji številki priložili položnico ter jih prosimo, da potom nje kmalu poravnajo naročnino za »Slovenskega gospodarja«, da jim ne bo treba ustavljati pošiljanje lista. — »Slovenski gospodar« stane na leto 32 din, za pol leta 16 din in za četrt leta
9 din.	Uprava.
+
Lonec starih srebrnikov izkopan. V Mariboru že dalje časa prekopava jo radi preureditve Glavni trg. Ko so kopali 19. maja jarek za plinovod nasproti Osetovi hiši, je zadel delavec s krampom ob lonec, iz katerega so se vsuli srebrni novci. Na mesto najdbe poklicani strokovnjak je ugotovil, da gre pri najdbi za 270 komadov graških pfenigov, katere je dal kovati vojvoda Friderik Lepi, ki je vladal v naših deželah krog leta 1308. Dva novca sta oglejska pfeniga, katere je dal kovati patriarh Gregor Montelongo. Izkopani denar je iz zelo tankega srebra in ne tehta posamezen komad niti 10 gramov. Svoj čas so veljali graški pfenigi kot močno plačilno sredstvo. Sedaj najdeni denar je skril pod zemljo pred nepoklicano roko kak judovski trgovec, ker je spadal kraj najdbe med judovski del mesta. Zgodovinsko zanimivo najdbo je prevzel mestni muzej.
Slana voda v studencu. V Dragučovi pri Sv. Marjeti ob Pesnici ima posest g. Lisjak, lastnik restavracije »Union« v Mariboru. G. Lisjak je vrtal na svoji posesti že skoro leto dni studenec, ki je dosegel zadnje dni globino 160 m. V tej globočini je šele pritekla voda, ki pa je bila zelo slana. V teku enega dneva priteče komaj dva litra vode. Ko so skuhali to količino vode, je preostalo v posodi četrt kilograma soli. Ta slana voda je dokaz, da se skrivajo v globinah pod Pesnico razna rudna bogastva, katera bo treba odkriti in dvigniti.
Podružnicam ZAKš na štajerskem! V svrho organiziranja okrožja naj vse podružnice ZAKš na štajerskem nemudoma javijo naslove svojih odborov, predvsem naslove predsednika in tajnika, na splošno informativno kmetijsko pisarno: Maribor, Aleksandrova cesta 6.
Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto 15. septembra, šola je dveletna ter ima internat za 60 gojencev in 103 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let
25. maj 1938
»LrUVÜiJNSIU UOSFÜUAK
Stran 5
ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 din mesečno. Prošnje za sprejem (banoviriski kolek za 10 din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo šole.
Nalagajte svoje prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru!	S46
Banovinska kmetijska šola v Sv. Juriju ob juž.
žel. Na tej kmetijski šoli prične novo šolsko leto 15. septembra, šola je enoletna in traja do dne 31. avgusta 1939. Združena je z internatom za 36 gojencev ter poseduje 144 ha obsežno poss-stvo z vsemi kmetijskimi panogami. Prošnje za sprejem (banovinski kolek za 10 din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo.
Leta 1932 se je začelo obračati na bolje. Doba gospodarskega zboljšanja traja štiri in pol leta, gospodarska kriza pa dva in pol leta. Konjunk-turni val torej traja sedem let. Gospodarsko valovanje je navadno zelo redno, vendar pa nastopa od časa do časa zaradi velikih svetovnih dogodkov, predvsem vojne motnje. Leta 1932 se je začelo obračati na bolje, a izboljšanja nismo mogli čutiti tako hitro. Vendar so zadnja leta industrijske panoge napredovale ter se prilagodile potrebam konzumentov in sodobnim zahtevam. Te bodo pokazala na letošnjem pomladnem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija tudi naša industrijska podjetja: kovinska, tekstilna, papirniška, živilska, mehanična itd.
Kdor hoče biti poceni oblečen, naj kupuje ostanke pri Stermecki, Celje. Pišite takoj po cenik!
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Vodja specialist za kirurgijo dr. černič. 964
Obžalovanja vredni slučaji
Dober plen žeparja. Trgovski potnik Iv. Sobatič iz Mostarja se je pripeljal v Maribor, da bi na živilskem trgu kupil sadje. Žepar mu je z izredno drznostjo prerezal zadnji hlačni žep in mu je izmaknil neopa-ženo listnico z 2450 din in z raznimi dokumenti.
Krvav napad na stanodajalca. V Št. Juriju ob Ščavnici je prišlo zadnje dni v hiši posestnika K. Grahornika do krvavega dejanja. Skozi eno leto je dajal Grahornik sobo svojega stanovanja v najem dninar-
ju Jerneju Kmetic. Ker je pa prejel Kmetic zadnje dni sodno odpoved stanovanja, se je tako razburil, da je prizadjal stanodajalcu s kuhinjskim nožem smrtnonevar-ne zabodljaje. Zabodenega Grahornika so prepeljali v resnem stanju v mariborsko bolnišnico.
Vlomilska smola. V Slov. Konjicah je bilo v noči vlomljeno v kmečko hranilnico in posojilnico. Storilci so vdrli z dvorišča v notranjost in so vlomili v blagajno, katera je pa bila prazna. Denar so vzeli iz blagajne podnevi in so ga prenesli na drugo mesto, na katerega dobro izvežbani lopovi niso zadeli.
Vlom v hišo. Pri Sv. Barbari v Halozah je bil izvršen vlom v hišo gospe Berte Sla-vatičeve. Vlomilci so napravili škode za več tisoč dinarjev.
V bolnišnico s smrtnonevarno poškodbo. Janez Arnejčič, 29 letni viničarski sin, se je vračal na večer proti svojemu domu v Veliki Okič. Na povratku ga je napadel neznanec z nožem in ga zabodel v levo ramo tako, da mu je ranil pljuča. Smrtnonevarno zabodenega so prepeljali v bolnišnico v Ptuj.
Nezaželjen obisk. V Sedlašeku pri Pod-jlehniku v Halozah je dobila nezaželjen obisk hi^a posestnika in mesarja Franca Podgoršek iz Brega pri Ptuju. Neznanec je odnesel lastniku trsno škropilnico in lovsko puško s strelivom.
Izjalovljen vlom v cerkev. V župno cerkev v Trbovljah sta se splazila dva delo-mržna postopača, da bi opravila v noči svoj tatinski posel. Občinski čuvaj je opazil, da nekdo v noči sveti po cerkvi in je poklical cerkovnika. Moža sta se podala v cerkev in iznenadila lopova. Eden je še pravočasno pobegnil skozi1 vrata, drugi pa se je pustil mirno odvesti v občinski zapor. Mlada potepuha sta po izjavi prijetega doma iz okolice Slovenjega Gradca in Šoštanja.
Trije vlomi v Ljubljani. V Ljubljani na Tyrševi cesti je bilo vlomljeno v pisarno avtomobilske tvrdke inž. Gustav Tonnies.
V K»-) V;,-■.■»•
Sargov
KALO D ONT
proti zobnemu kamnu
Vlomilec je ukradel blagajno, v kateri je bilo 2900 din gotovine, razni papirji in tri menice za 32.000 din. Vlomilca, ki je nesel blagajno v vreči na hrbtu, je presenetil trošarinski paznik, ki se je mudil na ogledu mrtve železniške proge, ki je spajala med vojno vojaško skladišče na Po-savju in 'tovorni kolodvor v Dravljah, a je popolnoma opuščena. Lopov je odvrgel vrečo z blagajno in pobegnil. — V Židovski ulici stanujočemu zobotehniku Karlu Kosu je sunil nočni vlomilec 8000 din in zlatnine v skupni vrednosti za 10.000 din. Vlomilec bi skorai bil prijet, pa se je naredil pijanega, legel za vrata in dva gospoda, ki sta prišla ponoči domov v do-tično hišo, sta mu odprla celo vrata, da je mogel na presto. Izjavil je, da radi pijanosti ne ve, kako je prišel v hišo ... — Trgovskega potnika Mirka P., ki stanuje v Gledališki ulici, je v njegovi odsotnosti
■as
že 345 krat skočil z letala
10 km v treh minutah je »preletel« neki francoski letalec. Skočil je iz letala v višini 10.700 metrov ter odprl padalo šele 90 metrov nad zemljo. Tolike hladnokrvnosti je zmožen seveda samo človek, ki je takega padanja zelo dobro vajen. Letalec, oziroma padalec James Williams, sedanji svetovni prvak v padanju, je svojega posla gotovo vajen, saj je skočil že 345 krat iz letala. Za svoj skok je bil tudi primerno opremljen: na obrazu je imel masko, da mu pad ne bi vzel sape; na rokavu je imel pritrjene razne naprave, ki so mu točno kazale, v kateri višini se nahaja, časnikarjem je povedal, da se je za svoj skok pripravljal že dve leti, da je med
Januš Goleč:
onarefeva^c
Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe
»
Jurij je bil kot praktičen ponarejevalec istptako za to, da se izseli tak mojstjr kot je RuprJk, kam na Dravsko polje v njegovo bližino, kjer bosta večkrat skupaj in si bo izpopolnil Potočnik svoje znanje. Kmetje prav radi sprejemajo gospode, kateri se razumejo na izdelavo denarja, jim strežejo ter jih skrbno zakrivajo.
Mojster Rupnik v Starošiiicah Za resnično Rupnikovo bivališče in delavnico je izbral Jurij dravskopoljsko vas Starošince, kjer je znal, da bo dobrodošel pri marsikaterem posestniku, pri katerem bo potrkal.
Rupnik je dobil v Starošincah hitro zatočišče. Njegov stanodajalec je zapeljal Rupnikovo prtljago v omenjeno vas, da bi bil mojster tamkaj nemoten.
Starošinčanu ni zaupal skraja ne Jurij in ne Rupnik, da je sprejel pod svojo streho ponarejevalca. Mojster je trdil, da dela malodane noč in dan na
čisto novi iznajdbi, katero bo pustil kmalu patentirati. Javnost bo presenetil z novim načinom tiska brez črk. Za hitro izpopolnitev malenkosti na iznajdbi rabi ročno tiskarsko »prešo«, katera stane 7500 din in jo je že kupil v Mariboru.
Novi Rupnikov gospodar je bil toliko prijazen, da si je izposodil denar za »prešo« pri sosedu, plačal za iznajditelja slroj in ga je pripeljal iz Maribora na svoj dom.
Po preselitvi v Starošince se je mudil Jurij pri Rupniku 14 dni stalno.
Mojstru so opremili na podstrešju kolikor toliko udobno itanovanje in so mu spravili tjakaj v zaboj shranjeno prtljago. Jurij je čistil- Rupniku celih 14 dni cinkaste plošče in kupljeni tiskarski stroj, ker je bil poprej že več let v rabi neke mariborske tiskarne. Po dogotovitvi odkazanega mu dela se je podal na ženin dom. V dnevih bivanja pri ženi se je njegovo tovariško razmerje do starošinskega kmeta in mojstra docela spremenilo in krenilo za dalje časa v nasprotno smer.
Razdor med mojstroma
Po le začasnem odhodu Jurija je moral zavohati stanodajalec, k?'«:-1"" tička hrani in prikriva v pod-
okr Jel neznanec. Zginilo mu je več bri-Jjantnih gumbov in biserov za 6360 din.
Izpred sodišča
Obsodba požigalca. V Razvanju pri Mariboru so preživeli pred dvema letoma v strahu in trepetu 17 požigov. Končno so le prijeli požigalca iz naslade v osebi 221et-nega brezposelnega ključavničarskega pomočnika Franca Lubajnšeka iz Razvanj. Aretirani je priznal osem požigov na razpravi v Mariboru 19. maja 1938. Po sodno-zdravniškem mnenju je zagrešil obtoženi požige v nekoliko skaljeni zavesti z zmanjšano odgovornostjo. — Na podlagi tega zdravniškega mnenja je bil Lubajnšek obsojen na dve leti strogega zapora. Po prestani kazni bo požigalec iz naslade pod trajnim policijskim nadzorstvom.
Obsojena tata čebelnih panjev. Od nekdaj že velja tatvina čebel med priprostim narodom kot nekaj posebno sramotnega in je tudi bolj redka. Čebelna tata sta dajala zadnje dni odgovor pred mariborskim malim senatom. Zaradi tatvine čebelnih p-iijev sta bila obsojena 48 letni Vinko Crmečnjak iz Stanetincev in 48 letni viničar Peter Kos iz Jastrebcev. Obtožnica je navajala, da sta izmaknila imenovana Francu Lahu v Središču" ob Dravi tri panje čebel, Karlu Klobučarju v Središču šest panjev, Martinu Kolariču v Obrežu pri Središču pa dva panja. Crmečinjak je bil obsojen na deset mesecev strogega zapora, Kos pa na šest mesecev.
Obsojen tat gasilskih cevi. Pred kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je dajal odgovor Franc Peršak, 39 letni monter z Jesenic, ker je kradel gasilske cevi. Peršak je odnesel cevi petim gasilskim domovom v bivši Avstriji vzdolž naše meje od Št. Ilja v Slov. goricah do Remšnika na Kozjaku. Pri vsakem tatinskem izletu preko meje je prinesel s še neizsledenirn tovarišem 40—50 m gasilskih cevi, katere je prodajal pod ceno raznim gas. društvom po Dravskem polju. Na
HRANILNICAM IN POSOJILNICAM!
Vse potrebne tiskovine za uradno poslovanje dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Priporočamo vam tudi nabavo lastnih hranilnih knjižic. Natisnemo vam vsako, tudi majhno naklado.
Zaradi točnega poslovanja s kmečkimi dolžniki si kupite brošuro, ki ima vse zadnje spremembe in dopolnitve ter avtentična tolmačenja.
Pisarniške potrebščine vam nudimo po ugodnih cenah.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor, Ptuj.
ta način so bila razna avstrijska gasilska društva oškodovana za 15.000 din. Peršak je bil obsojen na sedem mesecev strogega zapora.
*
Strahovite poplave Mure
Vsled večdnevnih nalivov po Gornjem in Srednjem štajerskem je narasla Mura tako, kakor je ne pomnijo od strahovite poplave v letu 1916. Izredno narasla reka je prestopila bregove v noči na ponedeljek in povzročila silovito poplavo po vsej Apački kotlini, po Murskem polju in po Slovenski krajini do Sobote. V Gor. Radgoni in po Apački kotlini se je mogel v ponedeljek, 23. maja, dopoldne vršiti promet samo v čolnih. Od nenadne povodnji so bili ljudje v ponedeljek v prizadetih krajih obupani, ker gre škoda v težke milijone. Na srečo so nalivi nehali v nedeljo in je bilo že v ponedeljek podano upanje, da bo Mura začela padati in da se poplava ne bo širila.
Slovenska ftraiina
Soboško okrožno sodišče
Poročali smo že, da dobi Sobota s 1. junijem novo okrožno sodišče.
Prostori
Soboška občina je pripravila za novo okrožno sodišče grad gTofa Szaparya, v katerem so bili občinski uradi in so stanovali razni zasebniki. Vsi ti morajo zapustiti grad, v katerem bo začelo poslovati okrožno sodišče in državno tožilstvo. Začasna težava z novim uradom Je le ta' ker ima Szaparyjev grad premalo prostora za one, ki morajo radi preiskave biti v zaporih. Obsojenci novega okrožnega sodišča bodo morali prestajati svojo kazen v mariborski jetniš-nici, dokler soboška mestna občina ne bo pozidala nove sodne palače. Opremo novega sodišča, in državnega tožilstva je naročilo pravosodno ministrstvo v mariborski kaznilnici.
Osebje
Za predsednika novega okrožnega sodišča V Soboti je imenovan dr. Franc žiher, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru. Za sodnike pri tem sodišču pa so imenovani: dr. Joeip Tombak, bvši sodnik okrožnega sodišča v Mariboru, Kra-mer Emil, bivši sodnik okrožnega sodišča v Mariboru, Metod Komotar, sodnik okrajnega sodišča v Soboti, Stanko Moškon, sodnik okrajnega sodišča v Soboti, Viktor Prohinar, sodnik okrajnega sodišča v Novem mestu, in Odon Planin-šek, sodnik okrajnega sodišča v Kozjem.
Za sodnijske pripravnike pri okrožnem sodišču so z dekretom pravosodnega ministra imenovani sledeči diplomirani pravniki: Danilo Dob-čnik iz Maribora, Karel Tassotti iz Ljubljane, dr. Drago Tribnik iz Maribora in Hubert Repovš /z Ljubljane.
Za kanclista 10. 3kupine sta imenovana k temu sodišču Ljubo Ferenc, zvaničnik 3. razreda, sedaj pri okrajnem sodišču v št. Lenartu, in Anton Videčnik, zvaničnik 2. razreda pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Dalje so prestavljeni k novemu okrožnemu sodišču v Soboti: Josip Kooijan, pisarniški predstojnik 9. skupine pri okrajnem sodišču v Mariboru, Matija šemen, kanclist 10. skupine pri okrajnem sodišču v Marenbergu, in Janez Aba-dič, kanclist 10. skupine pri okrajnem sodišču v Radovljici.
Potrebno število dnevničarjev in služiteljev bo imenovalo predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani.
strešni sobi. Starošinčan ter mojster sta postala zaupna. Rupnik je zvedel od gospodarja celotno Jurijevo preteklost in prejel svarilo, naj se čuva tega človeka. Potočnik je vihrav, nezanesljiv in bo izble-betal vse, kakor hitro mu bo za petami oblast.
Po drugi strani se je skušal gostitelj sam vriniti na ono mesto, katerega je zavzemal doslej pri mojstru Jurij.
Ravno pri denarju se zlasajo tolikokrat najboljši prijatelji. V Rupniku je bilo v primeroma kratkem času zabrisano vse zaupanje do Potočnika, ki ga je hotel najbrž samo izrabiti, da bi si izpopolnil prakso in potem — zbogom mojster!
Jurij se je vrnil po preteku nekaj dni od svoje žene v Starošince. Brez nadaljnjega se je napotil v Rupnikovo podstrešno sobico, katera ni bila zaklenjena. Ogledal se je po ponarejevalnici ter se prepričal, kako je mojster vse lepo pospravil po mizi, vendar ne bo zdoma, ker je pustil ključ v vratih. Pod posteljo sta bila dva nepokrita zaboja. Manjšega je Jurij dvignil z lahkoto in ga je postavil na mizo. V njem so bili celi šopi popolnoma izdelanih naših stotakov, ameriških petakov, desetakov, pet-desetakov ter italijanskih stotakov. Razložil je po-tvorbe po mizi in jih ocenjeval strokovnjaško. Za-
topljenega v zmožnosti mojstra je zmotil vstop hišnega gospodarja. Ta je pogledal prav začudeno, kako si prav za prav drzne nepoklican v ponarejevalnico. Jurij je prijatelja radostno pozdravil in se mu je hotel opravičiti, ker je vstopil brez dovoljenja. Presneto se je urezal s svojim nastopom! Starošinčan ga je nahrulil, mu očital v ječi prestano kazen in mu je naravnost prepovedal, da bi se smel potikati re-stant krog voglov njegove poštene hiše in kar vlam-ljati na podstrešje!
Opsovani je onemel v očigled nerazumljivemu ogorčenju dobrega znanca, s katerim sta se poznala izza ljudske šole. Šele na gospodarjev:
»Marš, poberi se, pritepenec!« se je predramil Potočnik iz začudenja in sta zvalovila po njem trma ter odpor. Sedel je za mizo, motril na videz brezbrižno že poprej razložene potvorbe in se delal, kakor bi sploh ne čul laježa razkačenega lastnika hiše, v katero si je drznil nepoklican.
S stopnic na podstrešje so odmevale krepke stopinje. V izbi se je pojavil sam mojster. Ne da bi stegnil roko v pozdrav, se je zakadil v Jurija s psovkami.
(Dalje prihodnjič)
padanjem čisto mirno dihal skozi svojo masko, dobro pazil na kazalo višinometra, moral zbrati vso svojo voljo, da se ni onesvestil in mirno odprl padalo, ko je bil že 90 metrov nad zemljo, ker njegov ruski tekmec v skakanju, oziroma padanju, ga je odprl že pri 200 metrih.
Kje največ pojedo in popijejo ?
Največ kruha pojedo Francozi, kjer so izračunali, da pride na osebo na leto 223 kg kruha. V drugih deželah pride komaj 80 kg kruha na glavo vsako leto. Največ kave popijejo v Ameriki, kjer pride na osebo nad 5 kg kave letno. Največ piva popijejo Angleži, namreč 65 litrov na glavo. Pri Nemcih pride na glavo vsako leto povprečno 58 litrov piva.
Polana. Občinski odbor je na seji dne 14. maja imenoval za častnega člana občine preč. g. Ran-taša Antona, župnega upravitelja, ki si je v 14 letih pri nas pridobil nevenljivih zaslug za vsestranski napredek, kakor pri cerkvi, tako pri občini. K imenovanju našemu priljubljenemu gospodu iskreno čestitamo in želimo, da zaslužene sadove, katere so med nas posejali, med nami mnogo-mnogo let uživajo!
Sv. Sebeščan. Po dolgem čakanju dobimo vendar tudi pri nas vodnjak. Banovina ima v načrtu studenec na našem hribu, in sicer je prora-čunan za 25 metrov globočine. Upamo, da v taki globini že pridemo do vode. Proračun znaša okrog 22.000 din. Studenec nam je nujno potreben, saj na našem bregu, kjer je 20 hiš, ni dobre pitne vode. Edini studenec je v župnišču. Prosimo bansko upravo, da bi kmalu začela z delom, na vsak način pa vsaj med počitnicami. Hvaležni smo banski upravi in se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da dobimo prepotreben studenec. Studenec se bo izkopal na cesti pri šoli.
Sv. Sebeščan. Za naš farni dom so nam do sedaj darovali v dinarjeh: žokš Štefan 100, žokš Ivan 100, Bencak Štefan 100, Celeč Rozika 70,
Celeč Agneška 70, Celeč Franc-Petrijanov 60, Celeč Marija 50, Celeč Karel 50, Zelko Mihael 50, njegova žena 50, Grof Jožef 50, Pintarič Marija in sestra 75 in neimenovan evangeličan 25. Skupno 850 din. Ta žrtev naših delavcev iz inozemstva je res hvalevredna! Bog vam plačaj! Bomo molili za vas. Drugi pošljite tudi kmalu. Prosimo!
Mač!—Kakor smo zvedeli, bo kmalu prišla komisija, da pregleda na naši šoli prostore, če bi se dala napraviti še ena učilnica. Vsak napredek nas veseli, pa vendar moramo resnici na ljubo zavzeti cdklonilno stališče. Imamo tri razrede s približno 150 otroci in dve primerni učilnici. V eni učilnici se vrši pouk popoldne, kar ni nič neobičajnega, saj imamo dosti šol, kjer so otroci v učilnica! ves dan kar natrpani. Mačkovska šola je itak beteg naše občine in zdaj še delati nepotrebne stroške, se nam pa res ne zdi primerno. In je vseeno, če bi stroške nosila občina ali banovina. Tisti denar se naj porabi za odplačilo dolga, ki ga je še vedno okrog 200.000 din. S takimi nenujnimi zadevami počakajmo bcljših časov in ne večajmo že itak visokega občinskega proračuna. Kaj ne, da imamo prav!
Pobrežje pri Mariboru. Prosvetno društvo je v nedeljo, 22. maja, prvič nastopilo pri Devici Mariji v Brezju. Ob pol treh so bile v domači cerkvi večernice. Po večernicah je bila prireditev. S ponosom lahko rečemo, da na Pobrežju še ni bilo društva, ki bi v tako kratkem času, to je v dobi enega meseca, pritegnilo toliko ljudi, kakor naše Prosvetno društvo. Vsa prireditev je pokazala, da je katoliško prosvetno gibanje na Pobrežju zajelo večino ljudi, da je danes naj-mončejše in da si bo znalo to prvo mesto tudi ohraniti.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Dekliški krožek priredi na praznik, 26. maja, ob treh v graščinski dvorani pri Negovi igro »Spokornica«, v treh dejanjih. Domačini in prijatelji mladinskega gibanja vljudno vabljeni!
Sv. Miklavž na Dravskem polju. V nedeljo, 15. maja, je obhajalo Prosvetno društvo svoj prosvetni dan. Ob mnogoštevilni udeležbi naših vrlih vaščanov in prijateljev se je vršila ob 15 v šoli prisrčna slavnost. Predsednik Slavko Dro-fenik je v uvodnem govoru podal smernice za bodoče delo društva. G. ravnatelj Prijatelj iz Maribora je prav lepo govoril o pomenu in namenu prosvetnega društva, šolski upravitelj Hinko Ferk je kot knjižničar društva govoril o pomenu knjižnice, ki jo naj mladina pridno izkorišča. Vsi, katerim je pri srcu res pravo prosvetno delo in prava vzgoja mladine, čisto veselje in zabava, ste vabljeni v naše prosvetno društvo!
Kače. Fantovski odsek vprizori na praznik, 26. maja, ob treh na šolskem odru v Racah dramo »Lovski tat«. Pridite polnoštevilno!
Prosvetni in mladinski tabor v Braslovčah dne 12. junija. Ob priliki proslave 50 letnice obstoja Prosvetnega društva v Braslovčah bo nastop savinjskega okrožja in dekliških krožkov pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Mihe Kreka. Na predvečer bo baklada in goreli bodo kresovi. V nedeljo ob 9 slavnostni sprevod udeležencev od križišča banovinskih cest v Parižljah do cerkve. Tam bo ob 10 blagoslov nove društvene zastave1 in pred cerkvijo pridiga in sv. maša z ljudskim petjem ob spremljevanju konjiške god'?«. Nato bo zborovanje z govori. Ob 14 slovesne večernice. Ob 15 nastop savinjskega okrožja, dekliških krožkov in podzvezne orodne vrste. Med sporedom govor.
Št. Ilj pri Velenju. Dekliški krožek priredi za materinski dan 29. maja ganljivo igro »Dve materi«, s petjem. Kjerkoli se je predstavljala ta lepa igra, povsod je ganila občinstvo do solz. Začetek točno ob treh. šentiljska dekleta vljudno vabijo, zato pridite!
Lokrovec pri Celju. V nedeljo, 15. maja, so vprizorili člani Prosvetnega društva »Slomšek« v Celju pod kozolcem g. Jezernika v Lokrovcu narodno igro »Krivoprisežnik«. Dekliški krožek nam je ob tej priliki zapel nekaj lepih narodnih pesmi. Prireditev je zelo dobro uspela.
Ponikva ob juž. žel. »Ljudski oder« iz Maribora priredi v nedeljo, 29. maja, majniški izlet na Ponikvo. Po ogledu Slomšekovega rojstnega doma na Slomu prizorijo izletniki ob treh v novi šoli veselo igro v treh dejanjih »Tisoč vozlov« ali »Zamotana snubitev«. Ker je čisti dobiček namenjen za gradnjo društvenega »Slomšekovega doma« na Ponikvi, vabimo naše dobrotnike in zlasti mladino, ki želi videti nastop priznanih mariborskih igralcev. Iskreno vabljeni!
Ponikva ob juž. žel. Fantovski odsek in dekliški krožek se prav pridno pripravljata za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. Pravijo, da korajža velja in pa; dobra volja, pa se vse napravi. Zato mora na Petrovo v Ljubljano vsa naša mladina, a organizacije nam nalagajo dolžnost, da se na Ljubljano temeljito pripravimo. Le tako naprej!
Naši rajni
Sv. Janez na Suhem pri Marenbergu. Na god cv. Janeza Napomučana je umrl cerkovnik pri Sv. Janezu, Franc Tomažič, ravr. v času, ko so bile v cerkvi sv. maše. Bil je tukaj cerkovnik 31 let in je dočakal starost 85 let. "*->j počiva v miru — "alujočim naše sožalje!
„Kako svetlo bela je tvoja jopica, in . .. kako dehtiš po svežosti in čistosti . . ." „„Čemu toliko hvale? Hoja mamica me je navadila, da perem vse samo z dobrim terpen-rinovim milom Zlatorog. Čudovito čistilno moč ima in koko izdatno je! Z njim oprano perilo je belo kot sneg, mehko-valjno in poduhtevo po gozdnem vzduhu.""
TERPENTINOVO MllG
Sv. Kupert v Slov. goricah. Dne 15. maja smo pokopali pri nas Janeza Tuš iz Sp. Voličine. Umrl je v življenjski dobi 37 let po kratki in mučni bolezni. Zapušča ženo Matildo, roj. Sti-per, s šestimi nepreskrbljenimi otroci v starosti od 2 do 11 let. Bil je skrben oče svojim otrokom, blag mož svoji žalujoči ženi ter tudi dober, vesten in skrben delavec. Njegov lepi pogreb je bil v nedeljo. Bog povrni vsem, ki so prišli kropit in pomolit za njegovo dušo! Rajnemu naj sveti večna luč — zapuščeni in žalujoči vdovi z otro-čiči pa naše sožalje!
Zg. Polskava. Pokopan je bil v nedeljo, dne
15.	maja, ob ogromni udeležbi župljanov skrben mož, zgleden oče in gospodar, občinski odbornik Ivan Š t e r n , posestnik v Kočnem. Ob grobu se je poslovil od njega g. župnik s prisrčnimi besedami. Domači pevski cerkveni zbor, čigar iskren prijatelj in podpornik je bil rajni, pa mu je zapel žalostinko v slovo. Pokojni je dosegel starost 57 let; bil je mož krščanskih načel, neomajen kot hrast. »Slovenski gospodar« zahaja v njegovo hišo že nad 25 let. Naj počiva v miru! žalujočim sinovom in hčerki naše iskreno sožalje!
Stoperce. V cvetu življenja nas je zapustil Franček G o r j u p , star 27 let. Umrl je dne
16.	maja. Kako globoko nas je zadela njegova prerana smrt, se je videlo na njegovi zadnji poti. Gasilska četa se je kot svojemu članu ob odprtem grobu poklonila. Pretresljive besede mu je govoril v slovo predsednik gasilske čete g. Vac-lav Vrobič. Pevci so mu zapeli žalostinko. Rajni naj počiva v miru — žalujočim pa izrekamo naše sožalje!
Dopisi
Razbor pri Slovenjem Gradcu. Bilo je lepo majniško jutro, ko se je naš mladi Ivan Pačnik iz ugledne šašilnove hiše podal na lep prijazen kraj k Sv. Mihaelu nad Mozarjem po svojo za-
konsko tovarišico. Poroka je bila 16. maja s pridno in zvesto Marijino družbenko Terezijo Mikek. Na ženinovem domu so gostje nabrali za novo mariborsko bogoslovje 115 din. Mlademu
Henleui, vodja ftu«letakih Nemcev.
Cabanellas, 66 letni nacionalistični španski gene-
Iral, Je umrl v Malagl. Cabanellas Je bil predsednik obrambnega odbora .Francovega vrhovnega i	' poveljstva.
Imredy, novi mažarski ministrski predsednik.
fllfflllllllllllllllllllllllllllllllllllllM^ IN VI ŠE ČAKATE?
Eiio dopisnico Vam je treba napisati in že pride »Naš dom« na ogled k Vam. Ali pa, če ste po opravkih v Mariboru, zglasite se v naši upravi, da Vam damo list na ogled.
Nikar ne odlašajte! Kdor je list naročil na ogled, mu je tako ugajal, da ga ni vrnil, pač pa poslal 20 din za naročnino.
Pišite na upravo: »Naš dom«, Maribor, Koroška cesta 5. Illlllll!!l!ll!l!llllllllllllll!lllllllll!llllil!lllll!l^
mačini so medtem vozili vodo v sodih na pogorišče deset minut daleč. Zgoreli sta vimičariji g. Kurija iz Varjan ter g. Frasa — njegov viničar Grdja, ki že 45 let opravlja službo viničarja, je dobil pri gašenju polno opeklin na rokah — ter štiri gospodarska poslopja posestnikov Lovreca, Brotšnajderja in Rajha. Ena sami šibica je bila vzrok tolikim solzam obupa in strahu, ena sama šibica, vržena v listnjak, je napravila v par minutah iz 16 ljudii — malih posestnikov in vini-čarjev — brezdomce ...
Sv. Marjeta niže Ptuja. Tukajšnja gasilska četa priredi za 10 letnico obstoja pri gasilskem domu v Gorišnici v nedeljo, 29. maja, ob treh blagoslovitev gasilskega avtomobila, nakar sledi tombola in zabava, čisti dobiček je namenjen za plačilo gasilskega avtomobila.
Poljčane. Ker se bodo v doglednem času vršila meriitvena dela za regulacijo Dravinje, zato morajo lastniki zemljišč posekati tam vse vejevje, prav tako tudi ob vseh pritokih. Vsekakor naj se to delo izvrši takoj po seneni košnji. Kmetovalci, če hočete sami sebi dobro, potem pač ne boste ovirali takih del, temveč kjerkoli in karkoli morete, storite, da se delo pospeši! Kajti dokler bomo imieli močvirnate in ob vsakem količkajšnjem deževju poplavljene travnike, ni misliti na napredek pri živini. Plemenska živina iz takih krajev nima cene. Zavezance kuluka opozarjamo, da storijo svojo dolžnost, da ne bodo imeli sitnosti. Vsak naj se javi pri občinskem odborniku kot nadzorniku občinskih cest, da mu isti odkaže delo. Najprimernejši čas za to je sedaj, dokler še ni dela na polju. Živinski in kra-marski sejem v Poljčanah bo v ponedeljek, dne 30. maja.
Sv. Andraž nad Polzelo. Tridesetletnico obstoja dekliške Marijine družbe smo tukaj proslavili s
K. Wood, novi angleški letalski minister.
paru želimo polno blagoslova in mnogo srečnih let! — Darovalcem povrni Bog in živeli posnemovalci !
Marenberr. Po stari navadi se je tudi letos god sv. Janeza Nepomučana na Suhem obhajal zelo slovesno. Bilo je najlepše vreme, cerkev je bila lepo okrašena, fantje so postavili pred cerkvijo visok mlaj s slovensko zastavo na vrhu. Duhovnikov je bilo sederfi, pridigo pri slovesnem sv. opravilu je imel frančiškanski gvardijan iz Maribora g. p. Gabrijel.
Fala. Odbor društva Rdečega križa Fala-Sel-nica priredi v nedeljo, 19. junija, v Fali dobrodelno tombolo z izredno lepimi dobitki. Prva tombola 1500 din v gotovini. Vsega 12 tombol in 400 drugih dobitkov. Vljudno prosimo vsa okoliška društva, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev in jih vabimo, da prihite 1- nam poskusit svcjo srečo in se med nami razvedrijo, ker bo po tomboli gozdna zabava. S tem boiip podprli našo revno šolsko deeo, ker je čisti dpnos tombole namenjen za zimsko šolsko kuhinjo, ki jo upravlja odbor Rdečega križa in je v prošli zimi izdala skoraj 15.000 poreij obedov.
Sv. Ana v Slov. goricah. »V šoli se je moralo nekaj zgoditi.« Tak je naslov članka v »Domovini« z dne 5. maja, v katerem se ponovno ob-rekuje začasni šolski upravitelj kot povzročitelj, da je krajevni šolski odbor prepovedal uporabo šolskih prostorov sokolskemu naraščaju, da je tudi knjigi sovražen itd. Resnici na ljubo, da se ne bo delala drugim krivica ter gotovi ljudje zavijali oči, izjavljam o tej zadevi naslednje: Kot predsednik krajevnega šolskega odbora sem prepovedal šolskemu naraščaju uporabo šolskih prostorov iz tehtnih razlogov. Vaje sokolskega naraščaja so se vršile brez potrebnega nadzorstva. Tako se je dogodilo, da so se pobile šipe, kvarile in raznašale šolske stvari itd. Zgodilo se je, da je neka mati ob 23 šla po svojega sinčka, ki je bil pri telovadbi. Ker pa so bili navzoči fantiči, stari okrog 14 let, in ni bilo nobenega nadzorstva pri tej telovadbi, so naraščajniki mater, ki je hotela, da gre njen sin z njo domov, potisnili skozi vrata, ista zaklenili, upihnili luč in
nadaljevali vajo v temi. Take stvari, o katerih so starši sami poročali pri meni, so bile vzrok in tudi dolžnost krajevnega šolskega odbora, ki mora gledati, da šola res služi vzgojnim namenom in da v njej morala ne trpi, da se je izdal odlok o prepovedi uporabe šolskih prostorov so-kolski četi. Ce g. dopisnik ne bo nehal s sličnimi napadi, bc-n prisiljen govoriti o nekaterih stvareh, ki bodo zanimale javnost in bodo nekomu zelo neljube. Ce mu res gre za resnico, naj se ne skriva za brezimnosyo, marveč naj se podpiše. — špindler Jože, predsednik.
Sv. Anton v Slov. goricah. V soboto, 14. maja, po dveh popoldne nam je otožni glas zvona naznanil, da nekje gori. Kmalu je bila vsa vas na nogah in čuli so se obupni klici: »Na Cenkovi gori!« črn, gost dim se je kmalu umaknil žare-čim plamenom, ki so lizali izsušene slamnate strehe. V desetih minutah so stali pred nami samo še goli zidovi in goreče tramovje. To je ona pere*" točka podeželja: slamnate strehe in pomanjkanje vode v naših krajih. Saj so prišli na pomoč gasilci iz Sv. Lenarta in Sv. Trojice, a morali so se vrniti, ker je zmanjkalo vode. Do-
V francoskem mestu Orleans so proslavljali v zadnjem času narodno junakinjo »devico Orleansko«.
tridnevnimi duhovnimi vajami (12., 13. in dne 14. maja), katere je vodil misijonar g. Matija Ccntala j z Ljubljane. Vse tri dni so se dekleta duhovnih vaj pridno udeleževala. Bile so to prve duhovne vaje za nas v naši župniji in tako lepe, da nam bodo ostale vedno v globoko hvaležnem spominu. Dolžni smo izreči zahvalo v prvi vrsti g. župnemu upravitelju Al. Potrču, ki nam je te duhovne vaje oskrbel, in pa g. vodji duhovnih vaj. Naj bi se versko življenje dvignilo in ojačilo!
femartno ob Paki. V petek, 20. maja, se je poslovil od nas priljubljeni dušni pastir in duhovni vodja g. kaplan Peitler Alojzij. Našim katoliškim organizacijam je daroval ob slovesu 500 din, za kar naj mu Bog stotero poplača! Na novem službenem mestu v Slivnici pri Mariboru mu želimo obilo božjega blagoslova, sreče in zadovoljstva! č. g. kaplan, Bog Vas živi in na svidenje! — Nasprotniki naših katoliških organizacij se zadnje čase vidno udejstvujejo s svojimi »lepimi« dejanji, lažnivimi govoricami in obrekovanji. V noči na ponedeljek so strgali z zidu Kmetijske zadruge lepak za mladinski tabor v Ljubljani, ki jih je moral silno bosti v oči. Tem nepridipravom najlepša hvala za njihov trud! — Na seji neke tukajšnje »napredne« organizacije so obravnavali kot prvo in najbrže edino točko dnevnega reda: Delo fantovskega odseka in de-kliškega krožka, čudite se in strmite! Za za ključek. pa so soglasno sklenili: Z lažjo po njih! Gospodje! Pregovor pravi: Laž ima kratke noge. Tako tudi vaše lažnive govorice ne bodo škodovale našim članom in članicam, ker pač ljudstvo samo najbolje ve, kako resnicoljubni ste!
GOSPODINJE!
Navodila za vkuhavanje dobite v raznih strokovnih knjigah. Pišite po ponudbo. — Papir in vse druge potrebščine dobite po ugodni ceni pri nas. Radi bi Vam postregli. Oglasite se pismeno ali osebno v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru ali Ptuju.
Najlepša hvala tudi za vaše prekrasne priimke, kot je n. pr. »lepi tajnik«. Bog plačaj in Bog vas živi!
Celje. Legija koroških borcev in Majstrovi borci pododbora v Celju pozivata svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže sv. maše, ki bo za naše padle tovariše-eoborce, umrle v bojih za osvobojenje Koroške in severne meje. Sv. maša bo 28. maja ob 9 v župni cerkvi sv. Danijela.
Hamborn-Marxloch. 15. maja smo praznovali 25 letnico društva sv. Barbare na prav slovesen način. Ob 6 smo imeli slovesno sv. mašo s slovenskim petjem, pri kateri smo pristopili polno številno k mizi Gospodovi, ob 14 pa slovesne ve-černice, katere je imel g. rektor Hulsmann. Po večernicah smo se zbrali v društvenem domu, kjer se je izvedel zanimiv spored. Obiskalo nas je 13 društev, predsedstvo zveze in predstavništvo kr. konzulata z g. konzulom D. Pantičem na čelu. G. generalni konzul nam je orisal po-men 25 letnice in nam podaril 50 mark, društvo sv. Barbare iz Meerbecka in Bratovščina pa 20 mark. Vsem se društvo najsrčneje zahvaljuje!
Meš^tc&r reiefari
Kresovi JNS. Na zborovanju mlade JNS v Slovenjem Gradcu so pripravili posebne kresove, čudim pa se. kako to, da so ti kresovi goreli že kar podnevi in sem mogel občudovati samo dim. Zdi se mi, da je pri JNS sploh vse samo dim, tudi vsaka njihova obljuba, da se bodo kdaj poboljšali. Nekateri pa pravijo, da so jim kresove zažgali drugi. Tega pa JNS ni vredna, da bi ji še kdo kresove žgal!
Julka, Julka, kaj si strila! V nekem kraju imam znanko Julko. Zelo zanimiva ženska. Ali se je učila v.Konjicah, kjer so tudi svoj čas znane dame vlivale vodo kar skozi okna na ulico? Pa strašansko veliko zalogo jajc mora imeti doma, ker jih je veliko skozi okno pometala. Julka, Julka, kaj si strila, misliš, da boš kaj za to dobila? Priporočam pa vsem, ki tam mimo hodite, da se hiše izognete, da vam zopet kaj na glavo ne prileti, morda kar celi Roj samih gnilih jajc. Pri JNS je namreč vse gnilo; še kure nesejo samo gnila jajca.
Ta teden še ni šel. Vsak teden je napoved, da gre Maečk v Beograd. 'Ta teden še ni šel. če bo še kdaj kako tako zinil, kakor zadnjič, ga bodo pa peljali. Jaz bi mu tega ne privoščil. Kdo bo pa potem Hrvate krotil, ko hočejo vsi kar naprej?
Novi tihotapci. Na Hrvaškem so se pojavili novi tihotapci, tako pravi vodstvo Mačkove stranke, ki tihotapijo v narod novo politiko. Sumijo da je glavni tihotapec sam mladi Vladko Radič, sin Stipice. če bomo še malo čakali, ne bo več tihotapcev, pač pa bodo glasnotapci, ker jim že preseda sedaj v vročini — zapečkarska politika V Splitu se je že začelo.
Agenti s skrivljenim križem. Po Sloveniji in po Hrvaški so se pojavili ljudje, ki imajo skriv-ljen križ, nikdar niso bili sposobni, da bi imeli raven križ in tudi sedaj pravijo, da je bolje živeti pod skrivljenim križem kakor pod ravnim Dajmo jim križe poravnati, da ne bodo več tako pukljasti!
Bojazljiva Evropa. En sam ubogi Piščanec, ki ima slučajno nemško ime Henlein, ji dela take strahove. Včasih se človek niti zmaja ni bal
sicer bi zmaji še sedaj živeli na svetu, pa se sedaj vsa Evropa tega Piščanca boji!
Nemčija je dobila kolonije. Ker nič več ni slišati glede kolonij, jih je Nemčija gotovo že dobila.
Spet petrolej smrdi! Anglija ima hudo vojsko z nevidnim sovražnikom, ki ji skuša zdaj tu, zdaj tam odvzeti studence smrdljivega petroleja. Tam v Meksiki, od koder imamo mi svoje meksikajnarje, je imela Anglija petrolejske vrelce. Nekdo pa ji je sedaj te skalil. Ta vojska ni samo nenapovedana, ampak tudi nevidna, ker ne vidiš sovražnika, ne veš, kdo je.
Pametne besede. Nemški maršal je prišel v Linz in je rekel, da Nemci niso zato osvojili Avstrije, da bi Avstrijcem postelje postiljali, da bi lahko Avstrijci sladko spali, ampak da bodo enkrat začeli delati! Tako je prav, delati je treba, postiljali so si pa sami, kakor so si hoteli!
Ali imate dober nos? Jaz mislim, da ga imam, tako nekako čudno mi smrdi po smodniku.
O kakovosti modre galice
Katera galica je boljša, domača, to je »Sonce«, ali tuja, n. pr. italiiajmska ? Tako modrujejo včasih naši vinogradniki, zdaj, ko si nabavljajo modro galico za škropljenje vinogradov. Mnogo vinogradnikov je, ki se trdovratno držijo gotove znamke, češ ta je najboljša, ker dela hudo črne roke in se tudi bolj pozna na trtah, ko poškropim vinograd. Zares taki so nekateri vinogradniki, ki zahtevajo tujo galico, pa četudi jo plačajo mnogo dražje.
V takih okoliščnah se morajo včasih posluževati nekateri trgovci z galico prave zvijače. Zgodilo se je lani v Halozah, da je starokoipiten vin-ščak zahteval v trgovini gotovo galico tujega izvora. Trgovec je pa imel na prodaj samo domače blago. Kako tedaj ustreči sitnežu? Trgovec pravi: »Možakar, danes nimam te galice na zalogi, pridite čez par dni, ko jo dobim.« Trgovec pa, pod streho poišče nekaj starih vreč z napisom inozemske galice ter presuje domačo v nje. Vinogradnik pride čez par dni in je bil sila zadovoljen, da je dobil inozemsko galico. Cena je bila seveda ista. Trgovec pravi vinogradniku, naj pride čez čas povedat, kakšen uspeh bo imel s to galico.
Po škropljenju pride vinogradnik k trgovcu ob neki priliki ter pove, da je bil z galico prav zadovoljen in pravi: »Saj sem vam povedal, galica, ki ste mi jo prodali, je veliko boljša od sosedove, ki je uporabljal domačo. Le pridite pogledat!« Trgovec se mu pa nasmeje ter odvrne: »Kaj, boljša je bila ta galica: Možakar, vi ste škropili z domačo, kakor sosed, ampaJk vi ste bolj zadeli, ker ste pravočasno škropili in znate tudi škropivo boljše pripraviti kakor sosed.« Možakar je bil razočaran.
Takih in sličnih dogodivščin bi se dalo še več napisati. Gotovo pa je, da je trditev nekaterih vinogradnikov, da je inozemska galica boljša od domače, brez vsake podlage. Tu prihaja v poštev samo rezultat uradne analize, koliko bakrenega sulfata vsebuje ta ali ona modra galica. In če vsebuje domača palica »Sonce« glasom uradne analize 99.62% čistote, potem je s tem dovolj povedano, da je galica »Sonce« enake kakovosti kakor inozemska galica.
Nadvojvoda Albreht Habsburški je poročil ma-žarsko učiteljico Katarino Bocskay.
Motorni železniški voz, ki vozi z brzino 193 km na uro. V vagonu jc sto »edežev za popotnike.
JBjrazUijamski predsednik Vargaa Je zatrl v zadnjem času dva upora.
20
Reimmichlova povest podomačena — Z dovoljenjem založbe
»Kar bom mogel, bom rad storil,« mu je obljubil pater Dominik.
»Rad bi dvema osebama, ki sta v hudi stiski, pomagal, ali za nič na svetu ne bi smeh izvedeti, da sem jaz tisti, ki jima kaj dam. Ce bi le zaslutili, da sem jaz tisti, bi se mi ves načrt izjalovil. Mislil sem si, da bi bilo najbolje, ko bi šla vsa pomoč skozi vaše roke. Tako bi vsa reč ne bila nič sumljiva.«
»Za kateri osebi pa gre?«
»Za neko gospo Trebnik, vdovo po gozdarju, in njeno hčer. Stanujeta tu blizu, na Šentpetrski cesti štev. ...«
»Slučajno ju poznam,« se je pater nasmehnil. »Gospodična je zelo pobožna in pogostoma prihaja v našo cerkev. Ni še dolgo, ko sem moral mater, ki jo tare hud protin, sprevideti.«
»Oooh, poznate ju? — Tedaj vas še bolj prosim, da me ne izdate in z besedo ne poveste, da sem bil pri vas.«
»Bodite brez skrbi, gospod učitelj! Če mi kdo kaj zaupa, sem dolžen pred svojo vestjo, da hranim to zase. — Ali preden tako reč prevzamem, moram vedeti, zakaj je tako skrivanje potrebno.«
Habakuk je nekoliko premišljeval, potem je rekel:
»Seveda — vam, svojemu nekdanjemu spovedniku, lahko vse povem, seveda, samo vam, da me boste razumeli... Mislim, da nič takega nisem storil da bi me moralo biti sram.«
Zdaj je jel pripovedovati in je povedal patru vso zgodbo svojega življenja od začetka^ ko so ga našli pa do današnjega dne, ko je srečal nekdanjo svojo nevesto.
Pater ga je pazljivo poslušal in delj, ko je poslušal, bolj ga je povest zanimala. Na kraju je priznal:
»Gospod učitelj, hude reči ste preživeli in dobro ste se držali. Zato vam plačilo ne bo ušlo ... Toda oprostite, ali bi res ne bilo mogoče, da se s svojo nekdanjo nevesto lepo pomenite?«
»Ni mogoče! Še misliti ne morem na to! O tem rajši ne govoriva,« se je Habakuk razvnel. »Četudi sem vam vso zgodbo povedal, občutiti tega le ne morete tako kakor jaz. Srečanje z Milko bi bilo prehudo zame. Toda pomagati ji moram in ji hočem. Smili se mi, čudno se mi smili.«
»Kako si mislite, da bi ji pomagali?«
»Čisto navadno. Vsak mesec bi po pošti poslal vam, gospod pater, večji znesek denarja, vi bi ga pa dali njej ali materi. Danes vam pustim dve sto dinarjev za ta namen; toliko lahko pogrešim.«
»Prav! Veliko dobro delo je to. — Da sta ženski podpore potrebni in vredni, to vam jaz pričam. Hči ne more nikamor, da bi mogla kaj zaslužiti, ker mora biti pri materi, da ji streže ... Zame je stvar sicer nekoliko sitna. Saj veste, gospod učitelj, da frančiškani ne smemo imeti z denarjem kaj opraviti; ali za ta primer, upam, mi bo pater gvardijan dovolil.«
»Bog vam povrni! — Zelo sem vam hvaležen. Le to vas še enkrat prosim: na noben način ne smeta izvedeti...«
»Bodite brez skrbi!« mu je pater odrezal besedo »Bom vse tako uredil, da na vas niti pomislili ne bosta.«
Pomenila sta se še o tem in onem, potem se je Habakuk poslovil.
Nekaj dni pozneje je pater Dominik obiskal Treb-nikovo gospo in ji je dal onih dve sto dinarjev, ki jih je pustil Habakuk, in je rekel, da je denar iz neke flobrodelne zbirke. Ženski sta bili obe iznenadeni; z Veseljem sta sprejeli dar in nista našli dovolj besed, da bi se prav zahvalili.
Sest tednov pozneje je poslal Habakuk šest sto dinarjev, ¡ki jih je pater zopet zanesel k sirotama. Kar ustrašili sta se in sta na vsak način hoteli ve-
deti, kdo je tisti, ki jima je daroval toliko denarja. Pater se je smehljal in je dejal:
»Levica noče vedeti, kaj daje desnica. — Večkrat mi da kdo kak denar za dober namen pa nikakor noče, da bi se izvedelo, kdo je in od kod. Zadnje čase mi nekdo redno pošilja večje zneske, ali noče, da bi se denar drobil na mnoge potrebne, ampak želi, naj ga dobi ena družina, da se tej vsaj res pozna. Komu ta denar dam, to je moja reč. Zahvaliti se vama dobrotniku ni treba, le moliti morata prav mnogo zanj.«
Ko je zopet nekaj tednov minulo, je prišlo sedem sto dinarjev, potem zopet šest sto dinarjev, nekoč celo osem sto dinarjev. Milka in mati sta jeli verovati, da prihaja denar od bogatega M..., ki je že leto dni bolehal in je zadnje mesece večkrat klical pobožnega patra Dominika zaradi duhovne tolažbe. Prosili sta patra, naj jima vsaj dovoli, da napišeta pismo, da se z njim zahvalita neznanemu dobrotniku, in naj pater dobrotniku to pismo izroči. Tedaj se je pater zasmejal in je rekel:
»Ta dobrotnik je čudak. Če bi dobil takole zahvalno pismo, bi se znalo zgoditi, da ne da nič več. Sicer pa sem mu jaz že vse povedal, kako je z vama, in on hoče, da dajem podporo vama. — Zahvalil se bom že jaz za vaju; kaj več pa ne kaže.«
Ni pomagalo nič, ženski sta se morah vdati. Podpora jima je pa tudi prav prišla; lahko sta si privoščili tečnejšo hrano in popravili ponošeno obleko.
Pater Dominik, ki je menil, da ima Habakuk Bog ve kako lepo plačo, še slutil ni, da je ta skoraj ves svoj denar pošiljal za nekdanjo svojo nevesto in da mu navadno ni ostalo več ko kakih sto dinarjev.
Odkar je Habakuk videl Milko tako ubogo in odkar je zvedel, v kaki revščini živi, ga je prevzelo sočutje in' venomer je moral nanjo misliti. Videl je njeno podobo podne in še ponoči v sanjah; včasih se mu je zdela vsa mladostna, včasih zopet bleda, uboga, sestradana. Tedaj ga je naravnost nekaj sililo, da ji da, kar največ ji more.
Njemu je šlo bolj in bolj trdo. Poleti, ko ni bilo šole, je živel večinoma od gob in črnic, pozimi pa včasih tedne in tedne ni okusil nič drugega kakor repico in kruh. Ljudje so mu sicer prinesli masla, kako jajce ali klobaso, če jim je kako pisanje sestavil, ali to so bili le redki prazniki sredi pustih postnih dni.
Prav mu je zdaj prišlo, da se je nekoliko kro-jačije izučil, kajti zdaj si je obleko lahko sam popravljal. Znal si je staro obleko tako obrniti, da je bila videti kakor nova.
Ali vse to pomanjkanje ga ni potrlo; še veselilo ga je, ker je trpel za Milko, da bi bilo njej dobro in lepo. Na kako srečanje ali na združitev z njo ni več mislil; tolažila pa ga je vera, ker si je dejal, da bosta v nebesih kdaj srečno združena.
Da bi se kakim neumnim marnjem izognil, rajši denarja ni oddajal na domači pošti. Kadar je imel denar za patra Dominika pripravljen, je stopil v dolino, ker je že vedel, kdaj jo Luka maha s konjičem tod mimo, in je dal vso reč temu, naj jo odda na Bistrici ali v Tržiču.
Luka je radovedno spraševal, kaj je frančiškanu treba toliko denarja. Habakuk mu je odvrnil, da pater ne potrebuje denarja zase, ampak k njemu prihajajo toliki, ki so v stiski in potrebni pomoči, tudi mnogo ubogih misijonarjev je, ki se obračajo nanj; on, Habakuk, pošilja patru,, kar mu ostane; saj sam nima družine in tudi skrbeti nima za nikogar, zato hoče pomagati, kjer je stiska najhujša, in upa, da si bo s tem nabral zasluženje za večnost.
Taka beseda je bila Luku močno po volji; še bolj je zaradi tega spoštoval svojega rejenka in še počaščen je bil, da sme pri takem dobrem in bogoljub-nem delu pomagati.
(Dalje sledi)
Čudno drevo
Najbolj čudno drevo na svetu je menda ono, ki ga imenujejo znanstveno »Kigelia pinna-La«. Po slovensko bi ga imenovali »klobasar«. To je srednje visoko drevo, ki pa svoje veje zelo na široko razteza. Doma je to čudno drevo v južni Afriki, a so ga udomačili tudi po drugih gorkejših krajih, kakor n. pr. v Floridi v Ameriki. Meseca junija ima liste lepo temno-rdeče-rjave. Meseca oktobra pa dozore njegovi sadeži, ki so 30 do 50 cm dolgi ter so podobni klobasam, ki vise na pec-Ijih. Te klobase so na zunaj skoraj na las po-dobn jetrnim klobasam, škoda je le, da tudi po okusu te klobase niso podobne jetrnim, marveč so celo neužitne. Zamorci južne Afrike temu drevesu izkazujejo posebne časti, ker ima tako čudne sadeže.
Drcbna žarnica za 3000 sveč
V nekem londonskem znanstvenem laboratoriju je neki holandski in-ženjer izumil novo žarnico, ki utegne povzročiti pravi prevrat v raz-svetljevalni tehniki. Pri tem izumu gre za svetilno telo v velikosti vžigalice, ki pa daje svetlobo pravega žarometa. Svetilka, ki deluje z ži-vosrebrno paro, je V 3.74 cm dolgi in 6 mm debeli kremenčevi cevi. Cev je treba hladiti Z vodo, da se ne stali. Svetilo daje svetlobe za tri tisoč sveč. Tucat takšnih svetilk bi lahko razsvetlilo ogromen prostor. To izredno močno svetlobo je mogoče opazovati samo skozi debelo, temno barvano steklo.
3901 metre globoka luknja
Najglobljo luknjo v zemljo je izvrtala družba Continental Oil Company v Kaliforniji, ki je iskala na nekem tamkajšnjem petrolejskem polju novih izvirov. Ta luknja gre do globine 3904 metre. Dosedanji rekord so imeli tudi Američani, in sicer z nekim petrolejskim vrelcem v Teksasu, ki je šel v globino 3899 metrov.
Kmečka trgovina
Špekulacija s pšenico — nauk, da takšno podpiranje kmeta ni pravilno
Slovenski meščan in delavec sta v velikih skrbeh, pa tudi slovenski kmet čuti že neprijetne posledice, ker cena našemu žitu raste od dne do dne, z njo vred pa se draži tudi kruh. še dne 9. marca je bila pri nas uradna nakupna cena za pšenico 160 din za 100 kg, 9. marca je pritisnila špekulacija ter se je dvignila cena na trgu na 180 din, dne 18. maja se je pa prodajala že po 260 do 280 din. To je popolnoma nenaraven skok, povzročila pa ga je grda špekulacija. S pšenico se pri nas ne more prosto trgovati. »Prizad«, katerega je vlada ustanovila, da bi z njim pomagala našemu kmetu ter dvignila ceno poljskim pridelkom, je dobil monopol za izvoz in trgovanje s pšenico. Dočim se je prodajala pšenica v inozemstvu po 120 do 125 din, je »Prizad« dvignil pri nas ceno na 160 din. Toliko je plačeval kmetom in trgovcem za pšenico, izvažal jo je pa po inozemski tržni ceni, torej po 120 din, tako da je »Prizad« izgubil pri vsakih 100 kg čistih 40 din. Izguba je vsekakor ogromna ter gre v milijone in milijone. Vsa država je morala prispevati ter plačevati za to izgubo, da so lahko vojvodinski in sremski kmetje prodajali pšenico dražje, kakor pa jo je kupovalo inozemstvo. S tem načinom je država silno podprla banaško kmetijstvo, ki je postalo že kar objestno. Ko bo kmetje in judovski prekupčevalci videli, da je pri nas že toliko pšenice izvožene v inozemstvo, da je nastopilo pomanjkanje na trgu, pa so začeli zadrževati prodajo in tako se je morala cena dvigati. Ti špekulanti so računali, da bodo na ta način zaslužili 70 milijonov dinarjev, katere jim bodo zopet plačali oni kraji, ki imajo pšenice premalo, med temi v prvi vrsti Slovenija, ki mora letno uvoziti iz Banata 6000 vagonov pšenice in moke. Vojvodinskemu kmetu se ne godi slabo in vendar ga je država krepko podprla ter mu omogočila prodajo pšenice po najvišji ceni.
Naenkrat pa je nastopil prevrat. Vlada je imela 19. maja sejo, na kateri so sklepali o prostem uvozu pšenice v državo. Tega ukrepa so se špekulanti silno prestrašili in 20. maja so že vrgli na trg velike količine pšenice po nižji ceni, kljub temu pa ni bilo kupcev, ker vsi pričakujejo, da bodo špekulanti morali ceno pšenici še bolj potisniti navzdol, ker sicer bo vlada svoj sklep uveljavila. Tako je vlada hitro napravila konec špekulaciji na račun malega človeka.
Živina
Cene so prav različne. Na nekaterih sejmih so bile prav nizke, na drugih so se pa zopet dvignile nad dosedanje. Trenutno v živinski trgovini še ni normalnega položaja, ker vpliva na eni strani na ceno veliko pomanjkanje krme, ki je zlasti v nekaterih krajih zelo hudo, na drugi strani pa tudi precej veliko povpraševanje po živini, poleg tega pa se kmetje zavedajo, da so začeli mesarji v mestih dražiti meso, pa temu primerno držijo sedaj tudi živino, da od podražitve ne bo imel vedno dobiček samo mesar, ampak bo nekaj odpadlo tudi na živinorejca. — Na zadnjih sejmih je bil položaj sledeč: Teharje: voli 4.50—5.50, krave za zakol 4—5, klobasarice 2.50—3.50, telice 4—5. — Krško: voli 5—6, 4—5 lin 3—4 din, telice 4.50—6, 3—4.50 in 3.50—4.50, Ikrave 3—5, 2.50—3 in 2—3 din, teleta 6—7 in ¡4.50—6 din. — Brcžice: voli 3—5, krave 2—4, Hunci 3—4.50, teleta 5—6 din. — Položaj na (hrvaških sejmih: Podobno kakor na slovenskih je |x>ložaj tudi na hrvaških sejmih. Cene živine so ha Hrvaškem čvrste. Voli se prodajajo po 5 do 5.50 in po 4—5 din, krave 3.50—4 din, teleta ji—7.50 din. Po komadu je cena živine na Hrvaškem: krava 1000—4500 din, bik 1500—4000 din.
Svinje
Po svinjah je veliko povpraševanje, zlasti se dobro prodajajo plemenske svinje, mali prašički in pa svinje za prekajeno meso (pršutarji). Cene so se dvignile ter se očvrstile. Na zadnjem mariborskem sejmu so bili mladi prašički, 5—6 tednov stari, po 85—120 din (prejšnji teden še po 65—100 din), 7—9 tednov 120—140 din, 3—4 ¡mesece 150—210 din, 5—7 mesecev 300—390, B—10 mesecev 420—490 din, eno leto 710—820, l kg žive teže 6.50—7.75 din, 1 kg mrtve teže 6.50—11.25 din. Kupčija je bila nenavadno živahna. — Na ptujskem sejmu so bile cene: pršu-
tarji 7.75—8, plemenske svinje 7.25—7.50 din, pujski 6—12 tednov 80—140 din komad. — V Posavju so se prodajali mladi prašički po 60 do 70 din komad, špeharji 8—11 din, pršutarji 6 do 10 din. — Močno so porastle cene svinjam na Hrvaškem. Na sejmu v Križevcih, ki je eden največjih svinjskih sejmov v državi, so se prodajali pršutarji povprečno po 8.50—8.75 din, plemenske svinje pa po 11 din. Debele špeharske svinje so obdržale ceno po 8 din, le cena odoj-kov je nekoliko padla. V splošnem se pričakuje, da bodo svinje svojo visoko ceno obdržale, ker bo izvoz v inozemstvo tudi prihodnjo jesen in zimo zelo živahen.
Sirove kože, ovčja volna in med
Goveje sirove kože so po 10—14 din, telečje 12—15 din, svinjske 8—12 din za 1 kg. — Neoprana ovčja volna se prodaja po 24—26 din,
oprana pa po 32—36 din. — čisti čebelni med se prodaja po 16—22 din za 1 kg.
Seno in slama
živinska krma se še ni pocenila. Krme je vedno manj ter je obdržala svojo visoko ceno, dasi so se zaradi zadnjega deževja travniki nekoliko popravili ter se obeta sedaj nekaj boljša košnja, kakor je bilo prvotno pričakovati. Seno se prodaja po 70—80 din, slama pa po 30—50 din.
Izvozne premije za bukov les
pripravlja baje naša država, kakor jih ima Romunija. Romunija je uvedla premije na bukov les, ki znašajo 5—15% od vrednosti. O tem predlogu je že razpravljal strokovni odbor za les. Istočasno je odbor sprejel tudi sklep, da bi bilo treba omejiti sekanje bukovega lesa zaradi trenutne neugodne konjunkture v inozemstvo, to je zaradi nizkih cen. Slovenija ima precej bukovi-ne, pa bi znale te izvozne premije trgovino z bukovim lesom poiiviti.
Razgovori z našteli narečnim
Vprašanja in odgovori
Odvetnik zahteva 771 din za dela izven pravde. Josip B. v B. Ne moremo Vam povedati; ali je zahtevana nagrada primerna, ker so Vaši podatki pomanjkljivi. Nagrada za sestavo protitožbe je odvisna od vrednosti spornega predmeta. Za pogovore gre odvetniku za prve pol ure pri vrednosti spornega predmeta do 5000 din nagrada 40 din, za vsako začeto nadaljnjo poluro 20 din; za pregled v Zemljiški krogi 40 din, za sestavo preprostega opomina pri navedeni vrednosti 10 din. — Ako ste podpisali kako izjavo, da boste plačali znesek 771 din, Vam pritožba ne bi nič pomagala, ker ne boste mogli dokazati, da ste bili k podpisu prisiljeni. Grožnja s tožbo še ni taka sila, vsled katere bi bil podpis neveljaven. — Ako niste obljubili plačila določenega zneska, morete predlagati odmero odvetnikove nagrade in stroškov potom sodišča.
Sekanje lesa ob stari, sedaj sporni meji. K. H. K. Ako ste Vi — vštevši Vaše lastninske prednike — že 30 let javno, brez prošnje in sile določeno parcelo hasnovali (sekali les) do gotove meje, se Vam ni bati zatrjevanja od strani soseda, da teče meja en meter bolj notri na Vaši strani, niti ne njegovih groženj s tožbo. V eventuelni pravdi ugovarjajte, da ste parcelo nele kupili, marveč tudi hasnovali v določenih mejah, odnosno jih priposestvovali; ssve morate vse to dokazati.
Posestvo prodano na dražbi vzlic plačilu dolga. Večletni naročnik. Nekaj dni pred dražbenim narokom ste zahtevajočemu upniku izplačali terjatev, pri čemur Vam je obljubil, da bo še! na sodišče in »dražbo odpovedal«. Slednjega pa ni storil, vsled česar Vam je bilo posestvo na dražbi prodano, ker ste se na upnika zanesli in sami niste ničesar ukrenili. — Ako Vam je bilo posestvo prodano res le po krivdi navedenega upnika, Vam mora povrniti škodo, ki jo vsled te proda,— trpite. Vaša navedba, da je bilo posestvo vredno 70.000 din, prodano pa da je bilo le za 18.000 din, se nam ne zdi verjetna, ker znaša najmanjši ponudek dve tretjini, odnosno polovico cenilne vrednosti. Kako da zahtevajoči upnik nima nikakega premoženjg.? Saj je vendar dobil denar od Vas. — Bojimo se, da je bila na Vašem posestvu najbrž vknjižena zastavna pravica še za terjatev kakega drugega upnika, ki se je dražbenemu postopanju pridružil, vsled česar bi se bila dražba opravila, čeprav bi bil prvo-navedeni upnik predlagal ustavitev izvršbe glede svoje terjatve. — Ako prvi upn.:k res nima nobenega premoženja več, bi Vaša škcda ostala žal neporavnana, ker nimate drugega leka nego le odškodninsko tožbo zoper tega upnika.
Promet z žganjem iz samorodnih drož. J. Gro-belnik. V »Kmečkem delu« ste čitali, da se žganje, skuhano iz drož samorodnic, ne sme prodajati ter da se kaznuje z zaoorom ali v denarju, kdor bi ga prodajal. Vprašate, kaj naj z žganjem storite in ali je prepovedana tudi eventualna zamenjava s stvarmi, ki jih potrebujete v svojem gospodarstvu. — Dotičnega članka niste prav čitali, odnosno razumeli. Prepovedano je le, prodajati žganje, ki je skuhano iz drož samorodnic, pod golim imenom in označbo »droženka«. Prepovedana je torej le ta nepopolna označba. Ni pa po vinskem zakonu prepovedano, proda-
jati zadevno žganje pod označb o, da je »drožen-ka od drož samorodnic«. Vsaj izrecne prepovedi ni in sodišča doslej prodaje navedenga žganja pod pravim popolnim imenom niso kaznovala. — V kolikor pa je v zakonu prepovedano dajati v promet (zakon ne govori samo o prodaji) žganje pod netočnim imenom, pa je prepovedana s tem tudi zamenjava, pa čeprav s stvarmi, ki jih potrebujete v svojem gospodarstvu.
Vsebina »delavskih pogodb« z Nemt^j. Aleks. Krajnec. Radi pomanjkanja prostora Vam ne moremo navesti natančnejše vsebine. V glavnem je določena delovna doba. način izplačanja mezde, prehrana, oskrba v bolezni, vzroki predčasnega prestanka pogodbe; naj Vam delovodja pokaže pismeno pogodbo, v kateri imate tudi V srbohrvaškem jeziku navedene vse važnejše določbe. Denar po najnovejšem lahko pošiljate v domovino (poleg desetih mark mesečno), in sicer klirinške marke.
šolarka poslana radi škrlatinke v bolnišnico — kdo plača oskrbne stroške. A. Dolenc. Čeprav je oblast poslala Vašo hčerko v bolnišnico, morate oskrbne stroške plačati Vi kot oče. Lahko pa vložite prošnjo za oprostitev (celotno ali delno) plačila, kolkovano z desetdinarskim banovinskim kolkom, pri upravi bolnišnice, naslovljeno na bansko upravo, ker je slednja pristojna za odločbo, ker plačate letno nad 100 din neposrednih davkov. Občina Vam pa mora izstaviti potrdilo, da plačila stroškov ne zmorete (ker morate skrbeti za šest otrok, imate druge izdatke, eventu-elne dolgove in podobno). Občina lahko vodi izvršbo, ako, odnosno ko je zadevna njena odločba pravomočna. Kake posebne izvršilne pristojbine ne obstojajo, seve bi pa trebalo plačati ev. potne stroške, stroške cenitve, hrambe in podobno, katerih nam ni mogoče vedeti vnaprej številčno.
Pešpot skozi sadonosnik ter gonja živine. A,
Stajnko. Skozi Vaš sadonosnik pelje pešpot, sosed pa goni po njej tudi živino ter vozi po njej z vozom ter s samokolnico. Vprašate, ali ima to pravico. — Ako ima sosed le služnostno pravico pešpoti skozi Vaš sadonosnik, tedaj ne sme voziti ne samokolnice ne voza in tudi ne goniti živine. To pravico bi si bil pridobil, ako bi jo bil že 30 let izvrševal javno, brez prošnje in brez sile. Ako pa je še m toliko let izvrševal, mu lahko s tako zvano negatorijsko tožbo prepove-ste goniti živino ter voziti z vozom in samokolnico.
Knjige o domačem zdravljenju. Isti. Radi bi vedeli, kakšne knjige obstojajo o domačem zdravljenju, spisane od zdravnikov, in kje bi jih mogli kupiti. — Mohorjeva družba je izdala »Knjigo o zdravju«, spisano od dr. Breclja (stane za člane vez. 39 din, broš. 30 din); »Kako si ohranimo ljubo zdravje« od dr. Vedenika, tri male zvezke, broš. po 3 din; nadalje Kneippovo knjigo »Domači zdravnik«. V Cirilovi tiskarni v Mariboru dobite še tudi tri zvezke »Zdravje in bolezen v domači hiši«, ki stanejo skupno 42 din.
Posojilo za gradnjo vlničarije. T. Fekonja. Posojila dajejo sicer razni denarni zavodi (v Mariboru skoraj vsi), a le proti hipoteki na prvem mestu, do višine polovice vrednosti zastavljenih nepremičnin in proti vrnitvi v dveh do treh letih,
Možnost dviga v hranilnici naložene dedšcine. B. Držanič. Vaša sestra je svojo dedšCLno 20.000 din naložila v hranilnico. Ta denar, ki je njeno edino premoženje, sedaj potrebuje. Vprašate, ali ga je hranilnica na zahtevo dolžna izplačati. — Ako omenjena hranilnica ni zaprosila za zaščito, tedaj bi bila dolžna po eventuelni predpisani lodpovedi vlogo izplačati, če pa ji je dovoljena zaščita, tedaj je ne morete prisiliti, da bi izplačala več, nego je v izplačilnem načrtu predpisano. Ker pa se polagoma vrača likvidnost naših denarnih zavodov, je utemeljeno upanje, da bo zamogla hranilnica v doglednem času vlogo izplačati. Morda se prodajalec zadovolji s hranilno knjigo ali s prepisom?
Plačilo bolnišničnih stroškov za napadenega sina. M. Gašper. Vaš polnoletni sin ej bil napaden in ranjen, moral je biti deset dni v bolnišnici, napadalec je bil sicer obsojen na plačilo zadevnih stroškov, a se jih ni moglo od njega izterjati, všled česar sedaj občina terja plačilo od Vas. — V podrejeni vrsti bi bolnišnica, čeprav je ibil napadalec obsojen na plačilo, res smela od ,Vas terjati navedeno plačilo, ako Vaš sin ničesar nima in tudii napadalec ne. Napravite pa prošnjo na upravo bolnišnice, naj Vas plačila oprosti, ker imate zadolženo posestvo in (najbrž) ne zmorete plačila. Seve bi imeli Vi v primeru plačila pravico zahtevati od napadalca povračilo, ko bo imel kaj rubljive imovine.
Dovoljenje za razdelitev gozda. A. Stajnko. Od gozda, ki meri tri in četrt orala, ste odkupili dva orala. Vprašate, ali morate imeti za razmejitev gozda kako dovoljenje in kdo mora to dovoljenje preskrbeti ter od koga. — Zakon o gozdih določa, da se smejo gozdi zasebnikov deliti samo z dovolitvijo oblastev, in sicer daje tako dovolitev za gozde, ki ne presegajo površine 500 ha, ban. Ni predpisano, kdo mora prositi za dovoljenje, ali kupec ali prodajalec, vsekakor pa bo to dolžan storiti prodajalec. Za razmejičenje ni treba posebnega dovolila, marveč Vam ga oskrbi geo-rneter, bodisi državni, pri čemur pa morate čakati dotlej, da bo opravil uradni obhod, bodisi Kasebni.	v 9
Plačilo zaslužka z odstopljenima terjatvama. A. B. I. Delali ste štiri in pol leta na stričevem posestvu, ki Vam je za to »dal« 25.000 din, kateri znesek je imel terjati od dveh svojih dolžnikov. Ta dolžnika se branita plačati več kot polovico, češ, da sta zaščitena in da Vi lahko še svojega očeta dobite »doto«. — Ako ste terjatvi od strica prevzeli namesto plačila Vaše terjatve, tedaj Vam stric, odnosno njegovi dediči jamčijo za eventuelno izpadlo polovico; ako pa ste terjatvi prevzeli le v svrho plačila, je Vaša terjatev zoper strica plačana le v toliko, v kolikor boste od cediranih dolžnikov faktično izterjali, ostanek pa lahko terjate od stricove zapuščine, odnosno dedičev. Po našem mnenju Vaše, odnosno Vaše-
ga očeta gmotno stanje ne prihaja v poštev, marveč le gmotno stanje cedenta-strica. — Posamezne obrestne terjatve zastarajo v treh letih. Zastaranje se prekine, ako dolžnik pred potekom treh let prizna obrestni dolg ali obljubi dotične obresti plačati; v tem primeru, kakor tudi v primeru, ako dolžnik obljubi plačilo po preteku triletne zastaralne dobe, tedaj dotične obresti terjate lahko skozi nadaljnja tri leta, ker se smatra, da se je dolžnik odpovedal ugovoru zastaranja. — Ako sta dolžnika obresti sžma pripisovala h glavnici, je v tem- vsekakor zazreti priznanje dotičnega obrestnega dolga.
Brezplačni obrtni pouk. A. Vidic P. Vprašate, kje je kaka obrtna šola ali zavod, kamor bi brezplačno sprejeli Vašega sina v uk. — Take šole (ki bi brezplačno sprejemale v uk) ali zavoda pri nas ni. Mojstra si morate sami poiskati. Vajeniška doma v Mariboru in Ljubljani ter Rokodelski dom v Ljubljani sprejemajo sicer vajence na hrano in stanovanje, ne pa v uk in ne brezplačno. Pač pa banska uprava v Ljubljani na prošnjo plačuje poedinim vajencem oskrbo v katerem izmed navedenih domov. Obrnite se torej na bansko upravo.
Ali smrt upnika vpliva na zapadlost terjatve. J. G. L. P. Vaša tašča je posodila posestniku 1250 din ter se je z njim dogovorila, da ji bo po sojilo vračal v letnih obrokih, od katerih bi zadnja dva dospela v plačilo koncem leta 1938 in 1939. Tašča je umrla, navedeno terjatev testirala Vam, imeli ste stroške ob njeni smrti, vsled česar vprašate, ali bi smeli gornjo terjatev takoj izterjati od doljnika. — žal omenjene okolnosti ne vplivajo na zapadlost obrokov, marveč morate čakati na iztek rokov, katere je dovolila tašča.
Ali terjatev obresti zastara v treh letih. A. Drofenik. Posamezne obrestne terjatve res zastarajo s potekom treh let po njih zapadlosti. Ako dolžnik obrestno terjatev prizna, odnosno obljubi dotične obresti plačati ali vsaj prosi za odlog, in to preden je potekel triletni zastaralni rok, tedaj je zastaranje prekinjeno in začne teči od dneva obljube znova. Ker niste navedli, kak je bil dogovor glede obresti, kdaj, so zapadle v plačilo (vsako leto?), ali in kdaj je upnik priznal ali obljubil plačati že zapadle, ali zastarane obresti, Vam žal ne moremo povedati, ali je Vaš obračun pravilen. — Ako dolžnik gri plačilu posameznih zneskov (4000 in 1000 kron) ter pri prodaji svinje in jabolk ni navedel, lcaj naj se s tem poplača, tedaj ste smeli vsakokrat poračunati najprej zaostale obresti, potem šele del glavnice. — Ako je dolžnik zaščiten kmet in niste Vi v Slabšem gmotnem položaju nego on, Vam v primeru, ako na opomine ne bo hotel plačati, ne svetujemo tožbe, ker bi takrat gotovo ugovarjal zaščito; najprej mu morate izročiti obračun in novo obveznico, in če potem v 15 dnevnem roku ne bo plačal zapadlih obrokov, bo tožba uspešna in bo moral plačati vse obroke naenkrat v 15 dneh.
Prodajal jih je brkat Turčin. Bil je zelo hud. Če so jokali, je zaklel in jih ošvrkal s pasjim bičem. Za pasom sta mu tičali dve nabiti pištoli in dolg handžar.
Mašim malčkom
Tlatjažek ni dolgo čakal. Prišel je dolg možakar, v oguljeni obleki in z zamazanim fesom na glavi, ga pretipal in premeril od nog do glave. Potem sta se s prodajalcem dolgo pričkala, končno pa sta le udarila in možak mu je £ kislim obrazom odštel pest denarjr. Nato je prijel Matjaž-ka za vrat in ga prav trdo posadil na svojega osliča. Dolgo sta hodila.
(Dalje prihodnjič)
MIMII	M™.».^^' MIH.
Večerna molitev
Matjažek
Junaškega Slovenca povest v slikah
Potem so prišli v veliko obmorsko mesto. Neštete množice so se drenjale po ozkih ulicah. Vsi so zadovoljno opazovali naropane dečke in se veselo režali. Mimo-
grede je videl Matjažek tudi morje in nešteto ladij.
V tem mestu so odvedli dečke na »čar-šijo« (trg), jih razstavili in jih začeli prodajati. Prihajali so ljudje, jih otipavali in obračali. Dolga vrsta dečkov se je polagoma redčila. Vsakdo, ki so ga prodali, se je poslovil s presunljivim jokom.
Majda moli večerno molitev. Nagajivi bratec pa jo med molitvijo ves čas čuka za lase. Majda nekaj časa vse mirno potrpi, nazadnje pa jo mine potrpežljivost. Jezno skoči pokonci in zakliče: »Ljubi Bog, prosim te, počakaj malo. da bratca natepem, potem bom pa molila dalje!«
Skrivalnica
Poslednje vesti
Novice iz drugih držav
Veličasten sprejem papeževega zastopnika v Budimpešti. Spredaj poročamo, kako je zastopnika papeža na budimpeštanskem evharističnem svetovnem kongresu, kardinala in državnega tajnika Pacellija, sprejel na naši postaji na Rakeku ban dr. Marko Natlačen z zastopnikoma ljubljanskega škofa. Kardinal se je pripeljal v ponedeljek, 23. maja, zjutraj na mažarsko ozemlje, kjer so bile vse postaje do prestolice v cvetju ter v papeževih in mažarskih zasavah. Nad vse velčasten je bil sprejem v Budimpešti. Posebni vlak je privozl ob pol enajstih predpoldne v ponedeljek na južno postajo. Pred dvorno čakalnico so čakali na visokega gosta regent Hor-thy z mažarskim kardinalom Szeredyjem, z vsemi člani vlade in z raznimi drugimi najvišjimi zastopniki oblasti in ustanov. Po prvih izmenjanih pozdravih s Horthyjem in drugimi odličniki je izkazala zastopniku papeža častna četa vse časti. Nato se je podal kardinal na trg pred kolodvorom, od koder se je razvil slovesen sprevod dvornih avtomobilov v kraljevi dvorec, kjer bo bival kardinal ves čas trajanja kongresa. Budimpešta je bila ob sprejemu vsa v zastavah. Koder se je premikal sprevod, je stalo v špalirju več stotisoč ljudi, ki so navdušeno nazdravljali zastopniku sv. očeta.
Miren potek občinskih volitev po čehoslovaških mestih. Zadnjo nedeljo so bile za češkoslovaška mesta občinske volitve, za katere so vzbudili sudetski Nemci pod vodstvom Konrada Henleina največje razburjenje in zanimanje. Henlein se je mudil pred volitvami v Londonu in pri Hitlerju v Berchtesgadenu, kjer je bil poseben posvet, katerega so se udeležili poleg Henleina in Hitlerja še nemški zunanji mijndster Ribbentrop, maršal Goring, vrhovni poveljnik nemške oborožene sile general von Keitel, vrhovni poveljnik nemške pehote general Brauchitsch in še nekatere druge odločilne osebnosti. Znano je tudi, da je zbrala Nemčija ob češkoslovaški meji štiri (divizije. Češkoslovaška je pozvala pod orožje samo dva letnika rezervistov, ki bi naj varovali red in mir v državi za časa volitev. Na posredovanje Anglije se je napetost, ki je že bila dosegla v soboto, 21. maja, višek, polegla in bo prišlo do popolnega pomirjenja, ker hoče ponuditi češkoslovaška vlada sudetskim Nemcem upravno avtonomijo in številčno sorazmerno udeležbo pri vodstvu države. Volitve so bile razen v Pragi še v 176 občinah. Največji uspeh beležijo češkoslovaški narodni socialisti, kojih glasovi so porasli za 15—20%. Male stranke so doživele poraz. Najbolj so nazadovali socialni de-mokratje, in sicer ponekod za 50%. Henlein je računal s sto odstotki za nemške stranke oddanimi glasovi, a je dobil samo
Še o poplavah Izpopolnitev že objavljenega poročila Spredaj poročamo o poplavi hudournikov na levem bregu Drave in v onih krajih štajerske in Slovenske krajine, skozi katere teče Mura, ki se je dvignila zadnjo nedeljo že pri Grazu v Nemčiji za 4.20 m nad navadno stanje. Poplava Mure je zahtevala v Gornji Radgoni smrtno žrtev. Gotfrid Stadler, 28 letni dninar, je skušal v nedeljo predpoldne doseči v čolnu, v katerem so bile štiri osebe, svoje stanovanje v Gornji Radgoni. Čoln se je prevrnil. Tri osebe so se rešile, Stadler je utonil.
Pogled na Gornjo Radgono in nemško Radgono je bil žalosten, ker sta bila oba kraja v va-lovju. Dostop na kolodvor je bil nemogoč, železniška proga v Nemčijo je bila čisto pod vodo.
Popolnoma je poplavila Mura zdravilišče Slatina Radenci in je škoda ogromna. Na Murskem polju je uničila povodenj vso divjačino. Mura je odnesla vse polno mrtvih zajcev.
Povodenj ni prizanesla niti Ljutomeru in okolici. Naselja od Ljutomera proti Muri so bila eno samo jezero, iz katerega so štrlela drevesa in strehe hiš. Voda je začela padati v ponedeljek, 23. maja, predpoldne. škoda, katero je povzročila Mura, je še nepregledana in jo bo mogoče preceniti šele po temeljitem ogledu.
Nadaljnje poplave Ista nesreča poplave, kakor levi breg Drave, je zadela tudi nekatere kraje ob desnem bregu. Najbolj so trpele Ruše v noči na nedeljo, in sicer radi dveh ruških potokov, ki sta se razbes-nela že na Pohorju in sta prihrumela v kraj kot silovita hudournika. Voda je vdrla v nekaterih
ruških hišah ne samo v kleti, ampak tudi v stanovanja in hleve. Domačini in gasilci iz Ruš ter od drugod so bili vso noč na nedeljo z vso požrtvovalnostjo na delu, da so preprečili še večji razmah nesreče.
Enaka nevarnost kakor Ruše je zadela tudi Slovensko Bistrico. Tudi tam so besneli hudourniki s Pohorja in so napolnili kleti ter nižja stanovanja. Po okolici Slovenske Bistrice so veliko trpela polja ter travniki. Grofu Attemsu so odplavili hudourniki 200 metrov za odvoz pripravljenih drv.
Z vso naglico narasla Savinja je napravila ogromno škodo, ker je odnesla cele zaloge za prodajo in za splave pripravljenega lesa. Valovje je odtrgalo tudi nekaj splavov, ki so se razbili med potjo in je odnesla voda deske ter različen tesan les bogznaj kam.
Silno neurje je 21. maja povzročilo tudi v Dravinjski in Ložniški dolini velikansko poplavo, ki je nastala drugi dan, 22. maja. Obe dolini sta bili docela pod vodo. Posebno potok Ložnica, ki priteče s Pohorja, je napravil velikansko škodo. Najbolj so prizadeti kraji:' Zgornja in Spodnja Ložnica, Mostečno in Pečke, kjer se izteka Ložnica v Dravinjo. Tu nastane ob poplavi celo jezero, ker voda nima odtoka, ker je struga silno vijugasta. Lani so bili ti kraji šestkrat poplavljeni in je po cel teden stala voda po travnikih in njivah. Letos pa je zopet uničena krma. Kmetovalci smo obupani. Povprašujemo se med seboj, kaj bomo letos z našo živino, ki je še vedno vsled slabe lanske krme zelo shujšana. Kje bomo dobili denar za davke? Oblast bi morala obrniti pozornost v regulacijo potoka Ložnice, za katero se naša Vodna zadruga s sedežem v Slovenski Bistrici zavzema že nekaj let.
Domače novice
Smrtna žrtev strele. Med nevihto v soboto, 21. maja, je udarila strela pri Sv. Jakobu v Slov. goricah v drevo, pod katerim je vedril 35 letni viničar Jožef Semič. Semič je dobil vsled udara električne sile tako hude opekline, da jim je podlegel kmalu po nesreči.
Nevarno poškodovana v pretepu. V krčmi pri Sv. Lovrencu na Pohorju je došlo zadnjo nedeljo do pretepa. 25 letni Ivan Muravec je dobil osem in 32 letni Janez Milavec pa štiri zabod-ljaje. Imenovana ranjenca so oddali v bolnišnico, tretji pa je romal pod ključ.
železniške vozne olajšave za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. Prometni minister je dovolil četrtinsko vožnjo članom Zveze fantovskih odsekov za udeležbo na mednarodnem mladinskem taboru, ki bo od 26. do 29. junija v Ljubljani. Za vse ostale udeležence je odobrena polovična voznina.
Obsodba radi vitanjskega umora. V Trnovem gozdu v Paki pri Vitanju je bil 17. februarja umorjen gozdni graščinski čuvaj Franc Grabnar. Pod sumom umora so zaprli 19 letnega posestniškega sina Jožefa Laznika iz Kamenika in učitelja Ivana Zagažen iz Rakovca pri Vitanju. Na razpravi v Celju 23. maja je bel Laznik Jože obsojen na 12 let, Zagažen je bil oproščen suma umora in navajanja k umoru, obsojen pa je bil radi nemorale na šest mesecev strogega zapora.
Društvene vesti
Kamnica pri Mariboru. Kot priprava na velike slavnosti v Ljubljani bo prireditev »Slom-šekovega fantovskega okrožja« v nedeljo, 12. junija, v Kamnici. Namen te prireditve je, da mladina pokaže sadove svojega dela in da ponovno izpove svojo ljubezen do Boga, Cerkve in naroda. Vabimo vse, ki ljubijo mladino! Vabljene tudi narodne noše! Prosvetna društva iz mariborske okolice naj ta dan organizirajo društveni izlet vsega članstva v Kamnico.
Prosvetni tabor v Sv. Juriju ob juž. žel. Na bnkoštni ponedeljek se vrši pri nas velik prosvetni tabor, na katerega ste od blizu in daleč vsi iskreno vabljeni! Po dolgih devetih letih bo zopet naša mladina pokazala, koliko je je in kaj zmore. Pokazala bo, da je naša skupnost ne-zrušljiva in naša moč nezlomljiva. Po devetih letih stopa pomnožena in utrjena zopet na dan, da manifestira za slovenstvo in vero svojih očetov. Zato pa ta dan vsi v Sv. Jurij!
Trbovlje. Velik prosvetni tabor bo na binkošt-no nedelja pod pokroviteljstvom ministra dr,. M. Kreka. Dopoldne bo sprevod od kolodvora k slovesni sv. maši z ljudskim petjem, nato pa bo prosvetno zborovanje. Popoldne bo velik telovadni nastop treh fantovskih okrožij. Ob slabem vremenu se vrši v obširnih prostorih Društvenega doma. Pričakujemo velike udeležbe.
Naši rajni
Limbuš pri Mariboru. V torek, 17. maja, dopoldne so zvonovi žalostno zapeli in naznanili tužno vest, da je umrl v 45. letu Jožef š 1 a m -h e r g e r , šofer mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru. že marca ga je bolezen priklenila na bolniško posteljo. Dan pred smrtjo so ga po lastni želji prepeljali iz bolnišnice domov, kjer je izdihnil svojo blago dušo. Kako je bil rajni priljubljen pri vseh, je pokazal njegov pogreb, ki je bil v četrtek, 19. maja, na limbuško pokopališče. Ljudje so trumoma prihiteli od blizu in daleč, da mu izkažejo zadnjo čast. Posebno čast so mu izkazali njegovi stanovski tovariši, ki so nosili njegove zemeljske ostanke k večnemu počitku. Ob grobu se je v ganljivih besedah poslovil od rajnega g. župnik Andrej Bračič. Govoril je še njegov stanovski tovariš in zastopnik Maj-strovih borcev, katerih član je bil rajni. Pokojni je zapustil ženo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. Bog mu daj večni mir — žalujočim pa izrekamo naše sožalje!
Sv. Anton v Slov. goricah. Po dolgi zimi je prišla v deželo cvetoča pomlad, a v lepem maj-niku smrt pri nas kar naprej kosi. Dne 22. maja smo pokopali 52 letnega uda Apostolstva mož Martina F r a s , kmeta iz Cagone. Jetika ga je spravila v grob. Vso zimo je biil priklenjen na bolniško posteljo, tudi v bolnišnici je iskal pomoči, a ves trud je bil zaman. Zapustil je ženo in sedemletno hčerko. Dobremu gospodarju želimo, da bi ga Bog vzel med svoje — žalujočim domačm pa izrekamo naše sožalje!
Dopisi
Sv. Jurij ob ščavnici. Romarska procesija k Mariji Bistrički gre 31. maja ob eni popoldne od podružnice Sv. Duha na Star gori, Vrnemo se 4. junija.
Biš. Prostovoljna gasilska četa priredi na bin-koštni ponedeljek popoldne na vrtu gostilne Horvat pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah tombolo z dve sto lepimi dobitki. Karte po 2 din.
Slov. Bistrica. Podružnica ZAKŠ za sodni okr. Slov. Bistrica vabi vse absolvente na skupni članski sestanek v nedeljo, 29. maja, ob pol desetih v gostilno »Naš dom«.
Sv. Jurij ob juž. žel. Vsak dan se najde v časopisju polno beležk o najrazličnejših jubilejih. Vendar takega ne dočaka kdo zlahka, kot Jožef Cmok v Lokarjah v Sv. Juriju ob juž. žel. Pred kratkim je obhajal 50 letnico, odkar skrbno vrši službo cerkvenega ključarja pri Mariji na Bo-tričnici. Pri svojih 78 letih je še vedno krepak in še vedno rad zapoje: »Včasih je luštno blo.« Pred leti je obhajal zlato poroko, tiho in skromno kot človek, ki z zadovoljstvom gleda na delo svojega življenja. Njegov sin Franc ie bil prvi načelnik »Orla« v Sv. Juriju. Kot dolgoletnemu naročniku »Slov. gospodarja« mu želimo zdravja in vse najboljše še do nadaljnih jubilejev!
Trbovlje. Samopomoč — zavarovanje goveje žvine so ustanovili za okoliš trboveljske občine posestniki, kakor so sklenili na občnem zboru kmetijske podružnice. V zavarovanje je prijavljenih 600 glav goveje živine, pristopajo pa še vedno novi. Te vrste zavarovanje stavlja na pre-skušnjo zavednost in vzajemnost žvinorejcev. Je pa lepa pomoč v času nesreče. Zato želimo, da vzdrži preskušnjo in se ohrani za napredek našega kmetijstva.
Prodam en čevljarski stroj, eno moško obleko, en gumiplašč. Vodušek, Maribor, Majstrova 16.
Ostanke iz raznih tovarn kupite jako poceni »Pri starinarju«, Maribor, Koroška 6: svila, belo, rjavo platno, cvirncajg, oblekce od 12 din, moške in ženske srajce, predpasniki, hlače, blago za rjuhe.	897
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 29. maja 1938 ob 8. uri dopoldne v pisarni posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1937. 3. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu drugi občni zbor, ki veljavno sW«t>a ne glede na Število navzočih članov.	894
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Hlapca, pridnega, poštenega, nekadilca, iščem. Dobratinšek, Podgorje, Sv. Jurij ob južni železnici.	873
872
Dobra gospodinja išče službo v župnišču.
Mesarski vajenec se takoj sprejme. Mesarija in gostilna Zupan, Dogoše, Maribor._SG4
Dva hlapca in ena dekla se takoj sprejmejo. Plača 25 do 30 šilingov. Rupp-Mühle, Halbenrain, Österreich.	S65
Dam 14 letnega fanta za pastirja.
880
Ofer za kmečko delo se sprejme: Kožaki 39. 887
Sprejmem kmečkega fanta za vrtno delo. Lo-vrenčič Anton, Zrkovska 37, Pobrežje, Maribor.	890
Pridna dekla z dežele se sprejme. Mandl, Spod. Radvanje 8 pri Mariboru.	891
Rabim delavce za izdelovanje opeke za poljsko peč. Zglasiti se pri: Ivan Golob, Bistrica 10 pri Limbušu.	_886
Tričlansko delovno moč, sposobna opravljati posestvo, sprejmem. Dohodek zadosten, za poštenost zahtevam jamstvo. Nastop takoj. Pojasnila osebno. »Verhovšek«, Loče pri Polj-čanah.	896
Pekovskega vajenca sprejme takoj pekarna Strou-hal, Sv. Jurij ob Taboru. Hrana in stanovanje v hiši.	895
Dekle za vse sprejme VVarsberg-, Šmartno ob Paki. Plača 150.	893
POSESTVA:
V najem odda Kegu Ivan s 1. junijem ali_ takoj rodovitno posestvo ob banovinski cesti, obstoječe iz 15 oralov obdelane zemlje. Vprašati pri upraviteljici černejšek Frančiška v Leviču 8, Laporje pri Slovenski Bistrici.	884
Prodam posestvo, obsegajoče 23 johov, in mlin. Redi se pet govedi. Vse v priložnem položaju. Naslov: Urbančič, Loka pri žusmu. 888
Prodam lepo urejeno, arondirano posestvo, 30 oralov, z goricami, pri Jeruzalemu. Poslopja skoraj nova. Anton Makovec, Grlava, pošta Križevci.	868
Prodam posestvo v zmernem bregu Verpete št. 18, župnija Frarikolovo. Meri 21 ha, skoro polovica gozd, lep sadovnjak, stanovanje potrebno popravila, do državne ceste tričetrt ure, se gradi lepa cesta. Cena 40.000 din. Marija Bo-rovnik, p. d. Lesjačka, Selce 5, pošta Nova cerkev-Socka.	866
Zaradi preselitve po zelo nizki ceni naprodaj hiša na Ptujski gori. Tri sobe, dve kuhinji, tri kleti, okrog enega orala zemlje, to je sam vrt. Mesečni dohodek 340 din. Cena 32.000 din, 10.000 din hipoteke. Vprašati: Erbus, trgovina, Maribor, Aleksandrova 16.	834
RAZNO:
Knjige, povesti in romane prodam po zelo nizki ceni. Ferarič Anton, Zg. Sv. Kungota. 892
»Alfo« proda Obran, Maribor, Loška 15.
882
.Sika za pleme, poldrugo leto star, marijadvor-ske pasme, ima na prodaj Mihael Kovačič, Sv. Peter pri Mariboru.	869
Kupim gepl v dobrem stanju. Polanec, Ložane 6, Sv. Marjeta ob Pesnici.	_889
Bika, dve leti starega, leoincovanega, marija-
dvorske pasme, prodam. Vprašati: Ozebek, Zg. Sv. Kungota.	870
Nov kontrabas prodam. Fras Erik, Slivnica pri Mariboru.	874
Moštna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	595
Prodam en vinski sod 14501 po 0.50 din, eno slamoreznico za 350 din, eno mlatil niea za 300 din, oba stroja sposobna na geplski ali motorni pogon. Sprejme se takoj kovaški učenec. Topoiovec, kovaški mojster, Podlehnik pri Ptuju.	867
Posteljne odeje, močno prešite (domač izdelek), z belo vato od 70 din naprej, zglavniki od 30 din naprej, tuhne, izgotovljeno posteljno perilo (kapne od 68 din naprej), koče, slamarice, maurace, posteljno platno, inleti, klote in svilo za odeje, zavese, perje in puh po najnižjih cenah. A. Stuhec, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5.
Radi izpraznitve prostora mojega nekdanjega kamnoseškega podejtja prodam še vse ostale nagrobne kamne iz črnega švedskega granita, Carrara-marmorja itd. za vsako le količkaj sprejemljivo Cfno. J. F, Peyer, Maribor, Kersnikova ulica 7.	862
MOSTIN mostna esenca za izdelovanje zdrave in jako dobre domače pijače. Steklenica za 150 litrov 20 din. Razpošiljamo tudi po pošti. Drogerija Kane, Maribor.	493
Spomlad! Leto! — Ostanki iz mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 2 m, in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m prima oxfordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvila za bluze in obleke v izbrani lepi sestavi. Paket serija H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine prosto samo 130 din. Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega suk-na za moško obleko, damski kostum, oziroma plašč, in sicer: Z/l—130.—, Z/2—160— in Z/3—250.— din zadnji dober kamgarn, isti v modri in črni barvi 275.— din. Cela podloga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120.—. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Trgovcem popust! Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Pri dveh ali več paketih primeren popust.	653
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Dobrni, r. z. z n. z., se bo vršil dne 6. junija t. 1. ob 8. uri dopoldne v uradnih prostorih Hranilnice in posojilnice. Dnevni red: 1. Ci-tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajni predlogi.	877
Izjava. Podpisani žitnik Valentin, posestnik, Sv. Marko, preklicujem in obžalujem žaljivke, ki sem jih izrekel dne 7. maja 1938 zoper Štra-felo Ožbalda, posestnika, Sv. Marko, kot neresnične. Valentin žitnik.	885
PT Z A BIRMO
ročno delane sandale od 16 din naprej, bele nogavice lastnega izdelka od 2.50 din naprej, Žida-ne trake, vence, pajčolane najceneje pri »Luna«, samo Glavni trg 24.	881
Trgovci — setmarll!
Mili ~.........~................................
molitvenike, rožne vence, križe, svečnike, slike itd. po zelo znižanih cenam vam nudi
TISKARNA SV. CIRILA, Maribor, Kralja Petra trg 6.
Zahtevajte cenik!
BBBIBBBBBI9BBIIMIIBI1BHI
Vsi hmeljarji, ki so lansko leto gnojili svoje nasade s
ČILSKIH SOLITROn
tem najboljšim dušik vsebujočim umetnim gnojilom, so dosegli znatno večji pridelek kakor tudi mnogo boljšo kakovost hmelja. Pa tudi rja pognojenega hmelja ni napadala. Zato se vsakemu hmeljarju priporoča, da takoj okrog vsake hmeljeve sadike posiplje eno žlico čilskega solitra, da se rastlina popravi in nadomesti to, v kolikor je v rasti zaostala; pozneje pa spet po potrebi eno žlico.
Dobi se v prvorazredni kvaliteti in po povolnjh cenah v Mariboru pri Kmetijski družbi, v Braslovčah v trgovini M. Kra-šovic, v Žalcu pri J. Krašovic in Ivan Vi-zovišek ter v Celju pri Kmetijski družbL
883
Vinogradniki?
Prispela je modra galica
MONTECATINI 98-99%
Dobite jo pri staroznani tvrdki A. SENCAR in sin, PTUJ
875
kakor tudi italijansko žveplo in najfinejšo ,Majunga' rafijo
Ne pozabite škropiti z žvepleno-apneno brozgo znamke „ZVEZDA" "OT
Hranilnico Dravske banovine Maribor
Centrala: liaribor
27
Podružnica: Celic
nasproti pošte, prej lužnošfa-iersha Hranilnica.
v lastni novi palači na ogln Gosposhe-Slovenske ulice.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. ciLJUUlJiJUonannnnnrTnririni ii ii n n n ir
-imnrmnnnnc
MOŠKE obleke iz trpežne hlačevinc
FANTOVSKE
dol£e hlače, močne vzorčaste
MOŠKE BOLJŠE obleke, polvolneno sukno
MOŠKE hlače močno in solidno izdelan«
FANTOVSKE
obleke s kratkimi hlačami
DEŽNI PLAŠČ
iz nepremočljive tkanine
RAZNO:
Birmanska darila: ure, zlatnina, srebrnina. Pi-noza Alojz, urar, Ptuj, pri poŠti.	830
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	461
Staro železo in dele strojev kupujem po najvišjih cenah. Imam v zalogi veliko izbiro že-lezja za gospodarske potrebe in dele strojev. Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbacho-va ulica 14.	876
Ljudska posojilnlcavCelju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice "Tp®
Pri naročilu napišite velikost in ceno. — Priporočamo se za naročila!
Tiskarna sv. Cirila Maribor - Ptuj.
Prameni oEilic.
IV I 338/37—30
Dne 27. junija 1938 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba
nepremičnin:
zemljiška knjiga: Rudeči breg vi. štev. 44, 42
cenilna vrednost: din 315.996.20 vrednost pritiklin: din 1400.—, ki je že
zgoraj upoštevana najmanjši ponudek: din 210.665.25 vadij: din 31.599. ,2
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 7. maja 1938.
2500 din potrebujete, da
zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. — Dopise: »Anosc, Maribor, Orožnova 6. Priložite znamko! 731
Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po 20 dinarjev. Drogerija I. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19. 548
Fozor! Pozor!
Za češčenje preštetega Ite.V njega Telesa je izšol nov molitvenik
vzajemna
zavarovalnica v ljubljani
„Pridite, molimo!"
ki obsega poleg običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skupne molitvene ure Zelo priročna knjiga stane samo Din 16'— z rdečo obrezo in Din 20'— z zlato obrezo.
Knjiga se naroča pri Tiskarni sv. Cirila « Mariboru.
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE
ffraplircfte toplice
starodavno, znamenito, radioaktivno zdravilišče s toplo vodo in blatom zdravi sigurno in uspešno razne bolezni. Terapija po najnovejšem raziskovanju rheume. Toplice v hiši, izvrstna kuhinja, novo zgrajen termalni bazen na prostem, brezplačni povratek z železnico itd. V pred- in pose-zoni razni popusti in znižane pavšalne kure. Prospekte razpošilja in vprašanja rešuje kopališka uprava.	657
ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Za mesec junij
vam nudimo sledeče kipe:
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
Srce	Jezusovo
cm	20 30 32 35 40
Din	20.- 65.- 35.- 37.- 40,- 48,- 55.-
cm	40 45 55 65 90 100
Din	65,- 75.- 100.- 300-- 310.- 1720.- 2150.-
Srce	Jezusovo z razpetimi rokami
cm	22 25 30 40
Din	55,- 80.- 100,- 90,- 130,- 120.- 280.-
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in
hiš nad 4000 članov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem
0023000200020100010102010002010202010002020102025323235348485348535323010202480001010202020100000202000001010000000201000107010201010201320202000123532301020148230202020000010201000100020201020002010200100609050602010202010608050804060708100406
Za sv. birmo—spominki!
Botrice in botri, napravite veselje svojim varovancem za sv. birmo in jim kupite lep molitvenik in rožni venec!
Cena molitvenikov
Angelček: rdeča obreza 5 din*, zlata 8 din, vatirano 11 din, usnje 20 din, beli koščeni 10 din*, 13 din, rjavi koščeni 10 in
13	din, beli biserni 23 din
Sveta pomlad: rdeča obreza 6 din, zlata 10 din*, vatirano 12 din, usnje 27 din, beli koščeni 12, 16* in 20 din, rjavi koščeni 12,16* in 20 din, beli biserni 27 din življenje mojega življenja: rdeča obreza 8 din*, zlata 13 din*, vatirano 20 din, usnje 30 din, beli koščeni 16, 20 in 27 din, rjavi koščeni 16*, 20* in 27 din, beli biserni 32 din Boža Marija: rdeča obreza 10 din, zlata
14	din, vatirano 20 din, usnje 30 din, beli koščeni 16, 20 in 27 din, rjavi koščeni 16, 20 in 27 din
Pri Jezusa: rdeča obreza 9 in 10 din, zlata
14 din, bela 26 din, usnje 44 din Ključek nebeški: rdeča obreza 9 din*, zlata 12 din* Za Jezusom: vatirano 18 din Rajski glasovi: rdeča obreza 10 din, zlata
14 din, vatirano 20 din Večno življenje: rdeča obreza 20 din, zlata
26 in 36 din, usnje 56 din Moj tovariš: rdeča obreza 16 din, zlata 20 din
Prijatelj: rdeča obreza 16 din, zlata 20 din
Prijatelj otroški: broš. 2 din, rdeča obreza
5.50 in 7 din Cerkvena ljudska pesmarica: broš. 3 din Venec sv. pesmi: broš. 6 din, rdeča obreza 8 in 15 din
Z * zaznamovani molitveniki imajo napis: »Spomin na sv. birmo.«
Cena rožnih vencev
Atlas beli: 2.50, 3.—, 3.50, 4.—, 4.50, 5.—
in 5.50 din Atlas roza: 2.50, 3.— in 4.— din Rokailes beli: 2.50, 3.— in 4.— din Rokailes modri: 3.— in 4.— din Rokailes oranžni: 3.— in 4.— din Opal beli: 3.—, 3.50, 4.—, 5.— in 6.— din Opal modri: 4.— din Biserni imitirani: 4.—, 5.—, 6.50, 8.—,
12,— in 14,— din Marmor: 5.— in 6.— din Leseni črni: 4.—, 5.—, 5.50, 6.— in 7.— din Leseni rjavi: 5.—, 6.— in 7.— din Črni fini (Kokos): 13.—, 14.—, 16.—, 26.—
in 28.— din Biserni beli: 15.—, 20.—, 23.—, 26.—,
30.—, 32.—, 36.— in 40,— din Rožni venci v alpaca škatlicah: 20.—,
23.—, 30.— in 38.— din Samo alpaca škatlice: 7.—, 9.— in 11.— dinarjev
Kupujte v prodajalnah
tiskarne sv. Cirila v ¡larlboni in Piu)u!
Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd.
Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 56
Bančno Kom. zavod
Maribor, Aleksandrova cesta 40
Prodaja srečk drž. razredne loterije
Novi vozni red!
Velja od 15. maja 1938
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.

W!
Od 4. do 13. junija 1938.
X1I11I. Ljubljanshi pelesEjem
43. razstavna prireditev
Polovična voznina na železnici. Pri blagajnah železniških postaj kupite rumeno železniško legitimacijo za din 2*-Sejraišče obsega 40.000 m!, preko 600 razstavljalcev 14 držav. POSEBNE RAZSTAVE: „Cesta" - Francijav- Pohištvo - Avto- A1 mobili - Tekstil - Ženska domača obrt. \l LEPO ZABAVIŠČE. - Od 10. - 12. junija: ? III. državni trgovski kongres A
Vstopnica daje lastniku pravico do nagradnega y ;> žrebanja.-Vrednost dobitkov preko din 75.000'- S
Klobuke
najnovejše fasone, moške a din 42'-, 45'-i.t.d. otroške od din 24'- naprej.
Obleke
moške in otroške, perilo, kravate, nogavice i.t.d. kupite najugod-419 neje pri
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2
laaaasEBEiaaBSBHHHaaaaaBBH
jamčeno najboljše, brusne kamne, srpe, škropilnice za vinograde ter vse poljedelsko orodje, kakor motike, lopate, cement, apno, štorjo, traverze dobite po najnižjih cenah v trgovini železnine
Alfonz Meuz
Maribor, pri frančiškanski cerkvi. 812
Ugodna prilika I
Češke Giorgete po 24 din dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15. 563
i ( j 1	E	>c»n	sr r	is	ložit	i. najbolfe in najvarneje pri
	Spodnfesiaicrski ljudski posojilnici Gosposka ulica 23 V FlfllilifIB1I »lica 10. oktobra registrovana zadruga z neomejeno za vezo. papr- Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.					
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru