Ljubljana, 1. ja nuarja 1939. — Let© XII. — Št. 1. Poštnina plačana v gotovini. GLASILO KR. J ČANSKEGAD E LOVNEGA LJUDSTVA Novoletno premišljevanje Svoj korak namerjamo v novo leto. Bral sem nekje, da je novo leto kakor bel, nepopisan llist papirja. Zelo mi ugaja ta primera, ker v resnici tako leži pred nami, čisto neznano, vabljivo, kakor list belega nepopisanega papir- i'a, na katerega bomo pisali vsak svoj ;orak, Vsak hip svojega življenja in udejstvovanja. — Ljudje imajo navado ob novem letu ugotavljati in naštevati dejanja iz preteklega leta in postavljati programe za prihodnje. Seveda, nekaj drugega je potem — koliko od vseh teh programov in obljuib bo realiziranega v življenju in dejanjih. iMi ob novem letu ne moremo postavljati prav nobenega novega programa, nobene nove parole nimamo za novo leto — le stara načela, ki so vodila delo našega gibanja doslej in koreninijo v velikem delu našega učitelja dr. Janeza Evangelista Kreka, so pred nami tudi letos in zraven njih vsa dobra volja in pogum, da bomo z njimi šli tudi skozi novo leto z vso odločnostjo, brani« pravico in resnico! Toda oib začetku novega leta .se nam misili ustavljajo ob človeku samem. Ob vedno bolj naraščajočem negiranju človekove osebne vrednote postaja vprašanje človeka in vseh problemov, ki so z njim v zvezi, vedno bolj važno, in zdi se nam, da bo od njegove rešitve končno tudi zavisela rešitev vseh ostalih tako perečih in težkih vprašanj, ki močijo danes družbo, države in narode. Saj vendar na koncu vsega pa le gre za človeka in pojmovanje njegove vrednote in njegovega mesta v dogajanju in prostoru, v katerem se to ali ono vprašanje rešuje. Poudarila smo že večkrat, da je vprašanje človeka in njegovega osebnega vrednotenja tudi vprašanje realizacije krščanstva in njegovih naukov v nas in v duši vsakega posameznika. Trdno smo prepričani, da bo resnična življenjska dejavnost kljub neštetim organizacijam, kongregacijam in akcijam, ki bi naj zanjo skrbele, vendar le v prvi in največji meri odvisna prav od tega resničnega in dokončnega uresničenja krščanstva in vseh njegovih naukov v nas, v vsakem posamezniku. To je skrivnost življenja v Kristusu in s Kristusom. Zdi se, da kljub vsem poudarjanju nekega kolektivnega krščanstva in življenja (organizirano delo!) po krščanskih načelih, vendarle izvira prav to življenje (ki ga hoče tudi Katoliška akcija) iz vsakega posameznika, ki bo moral v ta krščanski kolektiv resnično krščanskih duš in oseb prinesti do konca v sobi uresničeno razumevanje krščanskih resnic, kratko krščanstva, in tudi hotenje in trdno voljo po njih živeti. To je brez dvoma tudi osnova akciji, kakor jo ima n. pr. v načrtu danes Katoliška akcija. Pri človeku se torej ob koncu vsega le vse prizadevanje ustavi, kajti resnica je pač, kar smo’ že nekoč poudarili, da je resnična življenjska zmožnost vsakega gibanja (in krščanstvo je v nekem oziru tudi gibanje, celo veliko gibanje!) od čisto osebne realizacije njegovega programa v vsakem posameznem članu tega gibanja. Tako stojimo prav vsi pred vprašanjem človeka v nas, človeka v vsej polnosti njegove vsebine in spoznanja. Morda je to vprašanje obenem največja skrivnost in obenem tragika modernega časa, ki ni spoznal do konca vrednote in vsebine človeka, tragika vsakega posameznega uda družbe, ki je Naš korak v novo leto V zanimivem času stopamo v novo leto 1939. Prihodnje leto bo zahtevalo od nas veliko. Zahtevalo bo dokaze, če smo zreli za prihodnjo dobo, za čas, ki sloji pred nami. Važna odločitev bo to za nas, za vse naše gibanje. V letu 1939., kakor kažejo zadnja znamenja, bo za nas odločilno. Dokazati bomo morali, da socialna okrožnica Rerum novarum in ustanovitev krščansko socialističnega gibanja po dr. J. E. Kreku ni bila zastonj, da ves trud naših prednikov, njihov idealizem in njihova požrtvovalnost in žrtve za našo Jugoslovansko strokovno zvezo niso bile brez uspeha. Mar so se zato žrtvovali ti idealni tovariši, nato pa sama po svojih čudnih nazorih vodila usodo delavstva v najbolj odločilnem času. Težko odgovornost nosimo vsi, prav vsi, pred zgodovino slovenskega naroda in zgodovino krščansko socialističnega gibanja, katerega 45 letnico bomo obhajali prav v letu 1939. Ali naj prav ob 45 letnici do- kažemo, ' močnejše kot naša zvestoba do pokojnega dr. Kreka in njegovih velikih načrtov za srečo slovenskega delovnega ljudstva. Kajti tu ne gre za razbijanje kakega kluba, ki se je slučajno zbral, gre za delavsko gibanje, ki ima v svoji 45 letni dobi pokazati veliko življenjske sile in tudi opravičenosti do obstoja. Poglejmo le kratko dobo nazaj! Kdo je branil po naših industrijskih revirjih pošteno delavsko borbo, kdo je branil v najbolj zagrizenih socialno-demokrat-skih gnezdih vrednote krščanstvu in spoštovanje do verskega življenja, če ne naši tovariši! Kdo brani vse to tudi danes? Le razgrnimo malo umetno meglo današnjega časa, pa nam bo to tudi jasno. In kaj predstavlja danes naša Jugoslovanska strokovna zveza? Mar ne edino pošteno, stvarno delavsko gibanje, od katerega opravičeno delavstvo pričakuje uspehov in tudi Tešitve. In to v času, ko se delovni človek nooelettiG : ..VERUJEMO, DA JE V TEM, IN GLAVNO V TEM, NASE VELIKO POSLANSTVO V SVETU: NAREDITI IZ SEBE NAROD, KI BO V VSAKEM POGLEDU SPOSOBEN ZA BOLJŠO PRIHODNOST, KOT JE SEDANJE TEMNO POGLAVJE EVROPSKE ZGODOVINE", (t karel Capem ,fOclaaska pmoiea11 šel sam mimo sebe, pa si je vendar na koncu vsega največji tujec in velikanska neznanka! Ustavljamo se ob človeku, ki ni le »moderni človek«, temveč človek do konca svojega osebnega spoznanja in obenem svojega osebnega in skupnostnega hotenja. Ne človek »nove miselnosti«, temveč človek, v katerem je spoznanje žrtve na Golgoti utrdilo njegovo vsebino in življenjsko stremljenje in mu dalo svoje neizbrisno znamenje »Cerkve v križanem stanju«. Ob tej skrivnosti, ki je največja med njimi, se začenja tudi uresničenje krščanstva in njegovih naukov v^ človeku, to je tudi življen jska moč našega krščanstva! to je življenje našega krščanstva. In mi vendar vsi tudi danes, ko začenja novo leto, hočemo živega krščanstva in ne zastonj ozira po pravici, katere mu, bodimo odkriti, ne bo nihče dal brez njegove lastne in svobodne borbe. Važna borba se ibije danes in ponosni moramo biti, da smo prav mi poklicani v ta vsiljeni boj. Ni važno tu osebno vprašanje, kajti za osebe tu ne gre. V današnjem boju se odloča usoda krščansko socialistične ideje, ki naj sedanjim časom na ljubo izgine v preteklost. Ali naj bo ves trud dr. J. E. Kreka im naših starih veteranov zastonj? Vsi ti so se požrtvovalno in idealno borili za veliko načelo samoobrambe delavstva proti kapitalistični poplavi in njegovi nadvladi. Borili so se za pravico delovnega človeka, za njegovo čast in dostojanstvo. In vi, tovariši, ki ste v tej veliki borbi osiveli, trpeli zanjo in doprinašali potrebne žrtve, kaj pravite vi k temu natopanju proti Jugolovanski strokovni zvezi? Stopamo samozavestno v novo leto 1939. Vsi napadi naj nas ponovno strnejo v nepremagljivo armado, duhovno in organizacijsko tako enotno, da bo vsak poskus razbitja JSZ-e že vnaprej obsojen na neuspeh. Z novim letom pokažimo, da smo zreli iza to borbo. V tem času se pri vsiljenem boju krepimo na znotraj in zunaj, da bo JSZ številčno in gospodarsko močnejša kot kdaj koli. Ko si želimo med seboj te dni srečno novo leto, se zavedajmo, da bo srečno le tedaj, če si bomo tovariši med seboj in zavedni člani svobodne in neodvisne JSZ-e, ki je edino poroštvo boljših časov. Naj bo v novem letu naš največji uspeh rast in procvit naše lepe skupnosti v Jugoslovanski strokovni zvezi. le mrtvih besed, ki bi naj o življenju pripovedovale. Mi vsi hočemo, da življenje, naše resnično dejavno krščanstvo o sebi in s tem tudi o nas samih pripoveduje in jasno govori vsak trenutek našega življenja! Oib tem spoznanju dobivajo za nas tudi svojo posebno vrednoto vsa sumničenja, ki spremljajo našo pot — v luči Golgote in treh križev na njej dobivajo svojo posebno vrednost in vsebino žrtve in trpljenja, ki je doslej še vedno eloveka-kristjana utrjevalo in potrjevalo. Vemo, da je znamenje Golgote in treh križev na njej znamenje vstajenja in velike zmage, ki ni zmaga sile, pesti, tankov in plinov, temveč zmaga resnice, pravice in ljubezni. In v tem spoznanju si želimo blagoslovljeno novo leto 1939. M. V. PRIHRANKE vlagajo delavci v Prvo delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/1. Z zadružništvom se bomo mogli delavci osamosvojiti. Zato pristopajmo k našim zadrugam, posebno k Prvi delavski hranilnici in Delavski tiskarni. Misli na Ivana Cankarja JožeGostlnčaps Srečno novo leto! Stara navada zapoveduje, da si ljudje ob gotovih časih izražajo različne želje, po katerih naj bi v prihodnosti živeli v dobrih in srečnih razmerah. Tako želijo in to željo izražajo ljudje posebno o novem letu. Ta lepa navada je razširjena pri vseh kulturnih naro-nih in stanovih. Tako si želijo sorodniki, prijatelji, znanci, ljudje sorodnih strok itd., vse dobro, katero si poželijo. V tem se kaže neka globoka notranja smisel, medsebojnega prijateljstva in spoštovanja. Razna društva v takih časih prirejajo svečanosti in prireditve, v skupno veselje, bodritev v delu in prijateljstvu. Tudi naša Jugoslovanska strokovna zveza vrši to dolžnostno navado, ter želi vsemu članstvu in prijateljem zveze, veliko sreče, zadovoljstva in božjega blagoslova v bodočem, sedaj nov em letu. Jugoslovanska strokovna zveza živi zaradi svojih vsestranskih borb za izboljšanje delavskega položaja in ohranjevanje pridobljenih pravic v težkih razmerah. V borbi s kapitalizmom in načelno sorodnimi nasprotniki, si je zaradi vr-šitve svolje dolžnosti, pridobila dovolj nasprotnikov. So pač ljudje, ki od Jugoslovanske strokovne zveze zahtevajo nekaj, kar že postoji, to je verska solidarnost. Pa ne razumejo, da odškodnina za delo, delovni čas, akordno delo, zavarovanja itd., ne spadajo v solidarnost vere, temveč v posledice verske solidarnosti, katerih pa en del »katoliške« inteligence in pa bogatini ne priznavajo, ker so le teoretični kristjani. Kaj, da bi oni priznali in dejansko poskušali uvesti posledice verske solidarnosti v gospodarsko življenje delovnega ljudstva, to pač ne more biti. Baje brez dejanske verske solidarnosti, kakor pa v smislu krščanske pravičnosti, po navodilih Leona XIII. in Pija XI. ureditev socialnega in posebno delavskega vprašanja. Tu je kamen spodtike, ki ga želi in hoče odpraviti delo Jugoslovanske strokovne zveze. Druga spodtika je pa v tem, da hočejo ljudje, posebno politiki, ki nimajo z zvezo stikov; v njej zagospodariti. Ta gospoda delavstvu ne priznava sposobnosti za vodstvo lastne delavske or- § ani/arije. Tu je zopet razdvoj posle-ica katoliške solidarnosti. Delavec, trpi in kloni tudi tam, kjer je vse tvoje! jugoslovanska strokovna zveza je družba delavcev, zasnovana po, od pristojne državne oblasti pregledanih in odobrenih pravilih. Po teh pravilih je pa edino od članov po delegatih na občnem zboru izvoljeni odbor, upravi, čen voditi zvezo. Pa ne samo to, državna oblast ima dolžnost paziti, da se vrši vse v smislu zakona po pravilih; pa_ tudi vsako društvo, ki je z njenim pristankom ustanovljeno, varovati, dokler dela po pravilih. Seveda je obrekovanje včasih uspešno sredstvo, koga spraviti ob dobro ime. Toliko kolikor so zadnja leta proti Jugoslovanski strokovni zvezi lagali, opravljali, da celo sramotili, in to samo »katoliki«, se ni še kmalu kje dogodilo. Težko je to zapisati, ali je potrebno. Toda tudi te napade je zveza z božjo pomočjo prenesla. Ugotovilo se je pa, da so sloneli na laži. Iz tega se vidi, da ima JSZ pravilen temelj in da pravilno vrši svoje poslanstvo in svojo nalogo; in da jo čuva Bog! Sredstvo sramotnega obrekovanja je krilatica, da so člani sicer dobri (o kako ljubeznjivo), ali vodstvo te zveze je za nič! Pa tudi ne drži. Le poglejte zvezine odbornike, pa boste videli, da daleč prekašajo v dobrih svo.jstvih, marsikak patentiran »katoliški« odbor. Le poglejte našega vrlega, premišljenega in možato preudarnega predsednika Srečka Žumra. Neumoren za društveno delo, dober katoličan ter skoz in skoz socialen človek v katerem ni hinavščine! Taki so tudi drugi. Pri vsem obrekovanju mora človek, ki pozna razmere, priti do zaključka, da je za tako postopanje sposoben le izmeček človeštva! Jadra Jugoslovanske strokovne zveze se v teh viharjih niso pokvarila. Ladja plava po razburkanih valovih z razpetimi jadri, pogumno za znakom kompasa, križa in kladiva, naprej; vršeča svojo dolžnost do trpečega naroda, domovine, vere in države! Ne obrača se preveč nazaj, da ne postane solnat steber. Gleda pa v novo leto s trdno vero in polnim upanjem, da ji bo v težki, toda pravični borbi za dostojno življenje, svobodo in veljavo delovnega ljudstva pomagal Bog. Delovno ljudstvo, posebno delavci, ki ste člani Jugoslovanske strokovne zveze, pa v novem letu zavihajte ro- Skoro neopazno je šla mi.mo nas obletnica smrti, našega največjega boriv-ca za pravice ponižanih in razžaljenih, Iv. Cankarja. Dvajset let je že minilo od kar je zatisnil oči sam zase opljuvan in zasramovan in vendar tako čist in svetal, rla danes sleherni Slovenec s spoštovanjem izgovarja njegovo ime. Svoje življenje je zaključil v revščini in bedi, ko je moral trpeti pomanjkanje kruha, ko skoro ni imel kam bi glavo položil. Vse njegovo življenje od začetka do kraja, do prezgodnjega konca je bila ena sama nepretrgana borba za človeške pravice, za dostojanstvo človeka. S svojim delom je dokazal, da je pravica na strani revnih, na strani ponižanih in teptanih, da so ti vredni življenja prav tako kakor oni, ki jim vsega ostaja. Z veliko pisateljsko sposobnostjo in močjo nam je orisal like naših naj-bednejših življenj in jih osvetlil z resnico. Ni pljunil na nje ni gledal na Za dvajsetletnico smrti je prišel po neki cesti Ivan Cankar. Ljudje sicer še ne vedo dobro povedati, kje je bilo, ali na Dolenjskem ali v Prekmurju, na Koroškem ali v gorenjskem kotu. To naposled res ni važno, če živimo v prepričanju, da je Cankar res hodil po Slovenskem, in sicer po neki dolgi, beli cesti. Ves je bil zavit v svojo pelerino. Klobuk mu je sedel globoko na čelu, izpod katerega si le težko videl njegov zamišljeni obraz. In čisto sam je šel. Na tej samotni cesti še ni bilo potrebno, da bi od časa do časa dvignil pogled in premeril razdaljo; lahko je zastran tega mislil na leto 1913., ko je govoril o tern, kar je danes že resnica, kar pa še ni videl s svojimi živimi očmi. — »Moj narod«, je napotsled nekam tiho vzdihnil in končno le dvignil svojo glavo. Pogledal je naprej po dolgi cesti, ki pelje v mesta, v vasi, v lepe gozdove in bogata polja. In povsod tam živijo moji ljudje, si je mislil. Tedaj je zažarel od veselja: Glej. slovensko ljudstvo! — To so tisti, ki so mojih let in že legajo spat, in tisti, ki rastejo in katerim govorijo, da sem bil naj večji med klicarji pravice in svobode ... Ljudje, ki so stali ob cesti, na voglih hiš, ob plotovih, so videli moža. Ivan Cankar je! — Prileteli so otroci, se ustavljali ob cesti, možje starci so nekam neverjetno skomignili z rameni in naposled pogledali v smer, od koder naj bi prišel. Prišli so potem še hlapci, bajtarji, dekle, uradniki in fabriški delavci. Ivan Cankar gre. — Le nekaj kava in z vso močjo delajte na to, da se članstvo v prihodnjem letu krepko pomnoži in da bodo tudi dobro poučeni o delu JSZ, ter da ne postanejo cincarji. Širite tudi vaš list »Delavsko pravico«, ki je edino resen zagovornik in borec krščanskega socialističnega delavstva med Slovenci. Torej tovariši, glave pokonci ter z delom za delavsko obrambo, v zaupanju v Boga in sami sebe, korakajmo v srečno in blagoslovljeno novo leto 1959! nje s posmehom od strani in ob njih zdihoval s pomilovanjem: »Je pač tako, ker drugače biti ne more!« Ne! On se jim je približal, prodrl v njih duše, suj je sam živel življenje niim enako. Zakopal se je v življenje globoko, do dna in iz tega gnilega dna je izkopal resnico in je pripovedoval s čudovito močjo preprosto in nepo-tvorjeno, tako kakršna je bila. Sam je rekel: »Ne v areni literature, v areni življenja sem stal.« Ivan Cankar je dokazal, da so ljudje, ki jih je opisoval vredni življenja, da je resnica strašna, a trpe in mogočno, da kriči vse povsod, ki so jo tolikanj žejni vsi njegovih, od grešnika Lenarto pa do hlapca Jerneju. Borba za pravico in resnico je bila glavni smisel njegovega d'ela. Opisoval je nesrečne propadle ljudi, mnoge ki so padli najdalje ne po svoji krivdi, temveč po krivdi vladajoče družbe. Dokazal je, da v njih še tli lučka poštenja, da je v njih srcih še moči za pošteno življenje, ki ga dostojno živeti ne morejo. Z vsem svojim talentom je zabrusil v obraz vladajočemu razredu vso hinavščino in stremugtvo, nemoralo in krivico, ki jo ta uganja nad delovnim ljudstvom. Na njegove odkrite besede so pljunili in Ivan Cankar je dobival za svojega življenja brce od tistih ljudi, ki so mu po njegovi smrti postavljali in odkrivali spomenike. Njegov najmočnejši glas pa je veljal svobodi. Cankar je bil prepričan in vsak čas je izpovedoval, da bomo brez svobode ostali še naprej majhni in teptani. Klical je da brez svobode ni življenja. Svoboda pa je taka stvar, da jo je treba posebno na kočljivih mestih, kjer gre za nadoblast v vojski, močno držati, da ne uide. Cankarjev duh in njegova odločna volja danes prešinjata delovno ljudstvo v borbi za dostojanstvo človeka, za pravico in svobodo. Delavci smo Cankarju hvaležni za njegovo veliko dalo, ki ga je opravil slovenskemu delovnemu človeku, ko ga je moralno postavil na naj višje mesto, ki kakor svetel plamen gori in ne bo -ugasnil. Stanko. jih je bilo. ki so se temu smejali! Tem je bilo videti, da nimajo tka j, če Cankarja prištevamo k velikim Slovencem, saj to se vse lahko reče — in kdo bi imel kaj proti temu? Da bi pa danes od nekod priše', se jim pa zdi le preveč odvišno, zdaj, ko smo si vse tako lepo uredili, naj bi prišel spet s svojimi zbadljivimi besedami, s svojim obiranjem. Toda če že gre, potem naj pride kot sanjač. Ivan Cankar — naš veliki sanjač! Tudi to je lepo! Tista bolestna beseda, ki gane dijakinje! Kot tak bi res imel prostora, če je že res, da od nekod prihaja. Ko pa je to Cankar slišal, je na mah dvignil glavo. Odkod to? se je vprašal. Ko da so njegove oči nerodne, je začel razgledovati. Kakor da je pred očmi pajčevina, se je trudil pogledati jasneje in razločneje. Potem pa je le spoznal, da je pred njim slovensko ljudstvo. Obstal je. Brez besed 'so legli njegovi pogledi zdaj na tega, zdaj na onega. Potem pa je vrgel vprašanje med nje: »Kako je, bratje?« — Vsi so se samo gledali in nihče ni odgovoril. Mož ob cesti pa bi tako rad slišal besedo, pa naj bi jo izgovoril otrok ali starec. Šel je nekaj korakov bliže in pokazal se ie kot brat. »Kako je?« je spet ponovil. Tudi sedaj mu nihče še ni nič odgovoril. »Ljudie božji. Tvnn Cankar sem!« je raztegnil roke, kot hi hotel objeti okoli stoječe. Tedaj so ljudje oživeli... Tn iz nekega, menda že prirojenega strahu. 'so rasli v zaupljiv smeh in so se približali. »Nismo vedeli, kdo ste. Na vprašamo: Kako je. bratje? danes ni. lahko odgovoriti; zamerijo ti. če vsega ne hvališ, še slabše pa je, če godrnjaš... Sicer pa: saj vidiš, Ivan Cankar, kako je...« Predmestni otroci so že bili zbrani okli njega, silili pa so še vsi ostali: bilo je. ko da iso žejni nečesa, kar ne dobiš zlepa. Iz srede je nekdo kljub vsemu začel: »Saj vidiš, da sem že mož. Vprašal si, kako je z nami. Z menoj je tako. da sem se pravkar zjokal zaradi svoiega prepričanja. Res! Veš, Ivan Cankar, danes prepričanje ni nič kaj vredno, čaisi so taki, da bi ga moral na vsaka štiri leta spreminjati... Pravimo in tožimo sicer, da nam manjka značajev, od časa do časa pa je zopet preskrbljeno, da se značaji ubijajo kakor nečedna golazen. »doda, to je gorje«, je začel nekdo drugi, na katerega se je Ivan Cankar koj ozrl. »zaradi kruha sem - videl že toliko hinavskih obrazov, že toliko ponižanj na drugi sraui. tekmovanja in preziranja, da bi zakričal v vso to duševno revščino in zmedo... Pa pravijo, da se ne da pomagati; tisoč in tisoč je izgovorov, še več pa zahrbtne kletve, ki kažejo čisto druge obraze!« Ženska je bila, ki pove Cankarju, da ji je vse eno, kje bi dobil njen mož zaslužka. Najprej je šel k našim, pravi, potem pa se je obrnil na druge, katerim pravimo, da so tujci, in so pogostokrat boljši od naših. Zato nam tudi ni več za to, za kar naj bi se navduševali, kar naj bi hvalili ali za kar naj bi se morda celo žrtvovali. Kakor da je čisto sam na cesti, je neki otrok iz srede z veliko prošnjo v očeh dvignil proti Cankarju svojo suho roko. v katere koščenih prstkih so bile uvele rože: Gospod, žemljo si bom kupil!« Ivan Cankar, poslušaj, vedno več ti vedo povedati. Vse So same tožbe, ki ubijajo tvoja svetla prizadevali ja. Po dvajsetih letih ni nič drugače! Za pravičnost si zastavil pero. za svobodo prepričanja si dvignil svoj glas, za poštenje in čast si živel življenje, ki je bilo vse ljudstvu posvečeno — danes- pa čuj tožbe, ki niso nič manjše! O! Proslavili te bomo že za dvajsetletnico smrti, to že, povedali bomo celo, da si velik in nesmrten — to bo pa tudi vse in ničesar več. Da bi bil zaradi tega en kruti Kralj na Betajnovi manj, da bi bila dana samo enemu hlapcu Jerneju pra-vica — kaj! Za dvajsetletnico je še več Kraljev in še več vpitja zgaranih brezpravnih ljudi! Ob cesti, kjer je Cankar prišel skupaj s to zemeljsko druščino, stoji še vedno med njimi. Brez besed je, samo posluša in strmi. 'Posluša tožbe svojega ljudstva, strmi nad časom in življenjem v njem. Da je Cankar nekje na Slovenskem, je prišlo že na ušesa mest. Pa glej: malo jih je bilo, ki so rekli, da pojdejo gledat, zelo malo; največ jih je bilo, ki so se tej novici smejali, ki sb se namrdnili ob tem bedastem pripovedovanju. lega bi še bilo treba! Preneumno! Saj imamo njegovo kompletno izdajo, zbrane spise — on pa naj v miru počiva, saj je svet tako zadosti vznemiril! In Cankarju tako ni kazalo priti v mersta; moral se je nekje tani zunaj posloviti, potem ko je poslušal do kraja okoli stoječe. In drugi dan že ni bilo več res, da je hodil za dvajseto leto svoje smrti Cankar po Slovenskem. Hvala Bogu, da ni res! Le kdo si je dovolil tako nerodho šalo . .. In na vsem Slovenskem smo tisti večer priredili spominske slovesnosti. Naš veliki klicar! Naš neustrašeni! Veliki glasnik teptanih! Zagovornik lačnih in ubogih! Da: še naš največji Slovenec! Naš Ivan Cankar... On pa spet spi naprej... Tako je najbolje: spečega in sanjajočega te imamo najrajši... Ob pogledu na te bomo vedno poudarjali vse to, kar si bil, in pri tem bomo polmžno in tiho rekli, da le danes nj nobeden tebi enak. S prstom bomo ponosno kazali na dvajset lepih knjig, živeli pa bomo tako, da bodo nekoč še tvoje natisnjene besede kričale kakor da *o zblaznele! Da te le ni več! Slava tvojemu spominu! Gledajoč v svobodo in enakopravnost. hrepeneč po veličini človeka, pravičnosti in poštenja si legal v slovensko zemljo, v kateri še danes sanja, da je vse tako, kakor si že’el. Kako sladko ti mora biti! Ni lepšega darila za god ali poroko tovariša ali tovarišice, kot lepa knjiga. Pišite takoj »Delavski založbi« v Ljubljani, da vam pošlje prospekt in cenik knjig, ki jih ima še v zalogi. — Celo zbirko lahko dobite tudi na obroke. PRILIKA za tiste, katerim kolo služi za vsakdanjo potrebo! Diirkopp, Victoria, Wanderer so trpežna in močna kolesa, katerim smo znižali cene tako, da smo omogočili vsakomur nabavo. Izplača se vam priti na Jesenice v trgovino MARIJA KRAŠOVEC nasproti kolodvora Naše geslo je: Dobro in poceni! Proslava Ob koncu leta 1938 Topovi, tanki, vojaki, strojne puške vedno bolj polnijo nase izložbe za Miklavža in božične praznike. Razsvetljena izložbena okna vabijo nedolžne otroke, da si ogledujejo te nedolžne igrače, ki jih starejši gledajo bolj z nezaupanjem in jim spomini na polpreteklost postajajo neprijetni. V neprijetnem nasprotju so te otroške igrače z zeleoiim mahom in z belimi ovcami obloženimi jaslicami, na katerih plavajo napisi: iVIir ljudem na zemlji. l udi pogled po svetu nam kaže podobo, da letošnji božični prazniki miru niso minevali v tistem miru in brezskrbnosti, kot bi si jih človeštvo želelo. Na dveh koncih sveta so pokali topovi in strojnice, umirali ljudje, stradali otroci in žene ter vzdihovali beguinci brez strehe in hrane. V Palestini teče kri Arabcev, Judov in angleških vojakov. Na Kitajskem je divjala vojna in na Španskem je že drugi Božič potekel med bobnenjem topov in pokanjem letaliških bomb. Evropa je sicer ostala obvarovana pred vojno, ki je ob koncu letošnjega poletja grozila vzplamteti nov svetovni požar. Toda ostala je nemirna in vsaka nova mirovna pogodba ter vsaka novo začrtana meja nosi v sebi že klice po novih za-pletljajih in maščevanjih. Kaj se kuha? Prvi kuhar laži je bil hudič. S to čorbo je ogoljufal najprej Evo. Tu gospa Eva te skrivnosti ni ohranila zase. ampak jo je na način klepetulj oddala najprej svojemu možu Adamu. Seveda je Adam podlegel Evi in nesreča je bila tu. Oba sta okusila prepovedan 'nH m padla v nesrečo. Če se vprašamo, zakaj so oča hudič izmislili laž, odgovor ni težek. Možic je dobro vedel. da z resnico ne bo nikogar mogel ogoljufati in pridobiti zase. Samo eno sredstvo si je izbral: laž. Laž ima dvoje glavnih in vidnih lastnosti. Prvič pokaže resnico v umazani in sumljivi obliki, drugič pa .sebe zavije v najlepšo obleko resnice in se napudra z goljufijo. Kaj je sposobna narediti laž, nam priča primer Judeža Iškarijota. Bil je Gospodov apostol in spremljevalec. Ker ni bil pošten in je bil nagnjen k požrešnosti, so ga za trideset srebrnikov kupili sovražniki Kristusovi, da je postal izdajalec svojega učenika, in .sicer z lažnivim poljubom. To je največji in najgrši) zločin, kar jih pozna človeštvo. Po tem vzorcu delajo sedaj nekateri proti Jugoslovanski strokovni zvezi. Pri tem delu jim pomaga tudi »katoliško« časopisje. Zanimivo je, da nihče ne more navesti kakega tehtnega vzroka za gonjo proti jugoslovanski strokovni zvezi. — »Člani so dobri, treba je spremeniti le odbor.« če jih vprašate, katera oseba v odboru ima nad seboj toliko grehov, da jo je treba vreči ven, pa ne dobite odgovora — ker je ni! Obrekovalcem Jugoslovanske strokovne zveze, pa naij bodo kateri koli, povemo, da zveza in njena podružnice ter funkcionarji delujejo na podlagi od pristojne državne oblasti potrjenih pravil. Povemo jim tudi to, da po teh pravilih nihče razen odbora nima pravice voditi delovanje organizacije. Državna oblast sama je pa seveda poklicana, da varuje delovanje vseh društev, ki so ustanovljena po od nje potrjenih pravilih in se jih tudi drže. Kdor želi ali nasvetuje, naj oblast posega v društveno delovanje drugače, kakor je določeno v pravilih, ga je treba smatrati kot poniževalca državne oblasti same. Vsa društva, ki imajo strokovno gospodarski in finančni značaj in to tudi vršijo, 60 obenem tudi podpora oblastem pri delu za blagiinio ljudstva. Končno je pa proti nasprotniku, ki hoče koga iz hudobnega namena uničiti, potrebna samo obramba. Tega naj se drži tudi JSZ v zavesti, da je vsak firepir s hudobnimi in nespametnimi judmi brezpomemben. Jože Gostinčar. Madžarska je nezadovoljna s premajhnim plenom pri delitvi češko-slovaške države ter pošilja teroristične tolpe čez nove meje. Vzbuditi hoče s svojimi nemiri v svetu videz, da hoče še več Slovakov in Ukrajincev pod Madžarsko, kot so jih dobili že doslej. Veliki zapadno evropski državi Anglija in Francija nimata časa, da bi se prehudo vznemirjali nad skrbmi, ki jih imajo vzhodno in južno evropske države. Med tem ko Nemčija ureja svoje zunanjepolitične pridobitve iz letošnjega leta je nastopila tudi Italija. Doslej je zvesto podpirala Nemčijo pri njenih zunanje političnih nastopih. Sedaj hoče tudi ona razširiti svoj imperij in čaka na podporo Nemčije. Italija je postavila svoje zahteve po afrišiki zemlji, ki leži ob obalah Sredozemskega morja in ki je sedaj v oblasti in izkoriščanju Francije. Italija hoče francosko zemljo: Korsiko, Tunis, Džibuti, Somalijo. Italija hoče imeti tudi v Španiji svojo odločilno besedo. Italijanske zahteve so razburile vso Francijo, llifzburile pa so tudi Anglijo. Ako se izpolnijo te zahteve Italije, potem je pot francoskim ladjam v njihove kolonije zastavljena z italijanskimi bojnimi ladjami. Ravno tako pa je presekana tudi pot angleškim ladjam, iki vozijo skozi Sredozemlje v angleške kolonije, na račun katerih se bogati današnja Anglija. Ko so se letos reševala (recimo reševala) težka in usodna evropska vprašanja, takrat smo poleg vodenih diplomatskih izjav slišali sem in tja tudi resnične toda trpke besede, da »interesi zapadnih velesil niso naravnost prizadeti« pri preusmerjanju Srednje Evrope. Toda te besede so 'bile izraz velike šib- kosti zapadnih držav. Vedno jasneje se kaže, kako težke udarce prizadevajo tem »interesom« nililjaji osi Rim-Berlin bodisi v jugo-vzhodni Evropi in Sredozemlju, bodisi na zahodu ali pa v Aziji. Obema držuvama se v skrbi za miren razvoj dogodkov po svetu pridružuje še Amerika. Vse tri države so po letošnjem inona-kovskem miru pomnožile svoje oboroževanje. Skrbneje pa so se obenem začele zanimati za stališče manjših držav in iskati zavezništev. Nuglo in ogromno oboroževanje Francije, Anglije in Amerike so najbolj značilno znamenje, na kako šibkih temeljih stoji danes mir. Silna delavnost in nervoznost diplomacije so drugi znak, da se za zavesami zunanje političnih kabinetov skrivajo težke skrbi za bodočnost. Pomirljive izjave zunanjih ministrov spremljajo tudi tihe grožnje na eni in drugi strani. Čim se uredi »na miroljuben način« en za-pletljaj, že nastaneta iz tega dva nova. Najbolje smo to videli ravno v zadnjem letu, ki je sicer rešil Evropo in svet miru, obenem pa odprl še večje število novih ognjenikov. Lanskoletni pogled na leto 1937. ni bil dosti obetajoč. Potekel je v velikem oboroževanju vseh držav in v treh vojnah: abesinski, kitaj-sko-japonski in španski. Tudi pogled na Evropo in po svetu ob koncu lota 1938. ni razveseljiv. Oboroževanje se nadaljuje in narašča. Delovno ljudstvo se ne more posvetiti koristnemu delu za zboljšanje svojih življenjskih pogojev. Služiti si mora kruh z izdelovanjem orožja, ki bo nekoč padalo po njem. Mirno sožitje med narodi je vedno bolj težko in vprašanj, ki razburjajo kri, vedno več. Obenem pa so življenjski pogoji delovnih ljudi vedno itežji. Nemir je doma na mejah, .med narodi, nemir je potlačil tudi svobodoljubnega človekovega duha, ki mora ostajati utesnjen pod silo razmer. Optimist more biti le oni, ki meri svet po svojih željah in si ga riše kakor naj bi bil. Kdor ga gleda kakor je, je upravičeno poln skrbi. Lepe besede zakrivajo nelepa dejanja, za palmovo vejo miru je skrit bojni meč. Tako nam je potekalo preteklo leto, s skrbjo je napolnjena tudi bodočnost. miiiiiii' iiiiiiiii",""iiiiiiiii’“""iiiiiiiii'“.„iiiiiiiii' minil "imun 'immi|i,,i,"iiiiiiii"",",iiiiiiiiii",,s (1) turnem letu 1939 jk želimo vsem članom in prijateljem našega j ¥ gibanja globoke vere v zmago pravice, | vztrajnosti in moči v časih preizkušnje. J r c | Jugoslovanska strokovna zveza. | s = — =. =f =x niiiiillllllllllmiiilllllllllliiiiiilllllllllliii iilllilllltliHtiilllll!llllii>iiilllllllllliiiiiil||||llllliiiiiilllllllllliii(iillllll!llliHiiilllllllllliiiiiilllllllllliiiiiilllll||||||iiiii|||j|||||||||„f: Rudarjevo novo leto Rudarsko delavstvo, ki je minula leta gospodarskega zastoja in krize najhuje občutilo, je bilo zadnje leto toliko na boljšem, da je bilo zaposleno v večji meri. S primeroma nekoliko večjim zaslužkom so rudarji nekoliko poravnali ‘stare dolgove, ki so jih morali narediti v času krize, ko so bili zaposleni največ 12 dni na mesec. So pa še očetje številnih družin, ki tega še v prihodnjem letu kljub polni zaposlenosti ne bodo mogli storiti. Zakaj? Nastopila je draginja, tako da se boljši zaslužek skoraj ne pozna. Delovne razmere rudarja pa so sc mnogo poslabšale. V modernizaciji rudnikov je postal rudar le še stroj. Namesto da bi mu bil istroj v pomoč, je ravno naroibe. Delavčeva plača se odmerja po storitvi stroja, ne pa človeka, ki ga vodi in upravlja. Tak je postopek v delu in zaslužku rudarja. Razmerje predstojnikov do delavcev. O tem bi lahko napisali cele strani. — Omejiti pa se hočemo na najbolj perečo stran tega vprašanja. Že kapitalistični druž.aibni sestav je odpravil spoštovanje do človeka. Način dela je tak, da človek ni več človek. Razen tega pa imajo podjetja najrajši tako vodilno osebje, ki priganja k delu in skrbi za čim večji dobiček. iPa rudarska zakonodaja in pravice! Rudarji spadajo pod poselben rudarski zakon, na katerem stoji policijsko rudarski predpisi, starostno in onemog-lostno zavarovanje ter bolniško zavarovanje. Poleg tega velja za rudarje zakon o zaščiti delavcev in še obrtni zakon. Tu imajo podjetja sto priložnosti, da se naslanjajo na tiste postave, ki jim bolj ustrezajo za dosego cilja. Kazni izrekajo enkrat po tem, drugič po drugem zakonu. Pravice mu odmerjajo, kakor podjetju bolj ugaja. Rudarji se upravičeno pritožujejo, da kljub vsem zakonom ne morejo do svojih pravic. Izdeluje se nov rudarski zakon, ki bi veljal posebej za rudarje in jim zagotovil pravice. Poda rudarji se tudi tega zakona opravičeno bojimo, ker bo centralističen in za slovenske razmere neprimeren. Država je v preteklem letu nekaj storila za rudarje s tem, da je delno uravnala starostno zavarovanje z ustanovo državnega fonda za kritje rudarskih pokojnin. Poslabšalo pa se je zavarovanje glede čakalne dobe in nezgodne rente še zaposlenim pohabljencem. Zakonodajalec je pri novem pravilniku bratovskih skladnic prezrl, da je doba 55 let in 60 letna starost za rudarje predolga, ker je delo pod zemljo težje in napornejše kot kjer koli zunaj. in naši pogledi v prihodnost? Verjetno je, da se bo rudarska produkcija v letu 1939. še večala, zaradi česar bo tudi rudarsko delavstvo v večji meri zaposleno. Na novo bo sprejetih najbrž kvečjemu toliko delavcev, kolikor bodo razni upokojenci izpraznili mesta. Večji del rudarskega naraščaja pa ne bo mogel do kruha. Vsi ti bodo prisiljeni iskati si kruha drugod. Kaj pa naj stori zaposleno rudarsko delavstvo? Moralo se bo spoprijazniti z modernim rudarskim poklicem. Navaditi se je treba strojiu: kramp in lopata bosta 5!a v kraj. Rudar se mora izobraziti, spoznati tehniko, gospodarstvo, socialno politiko. Postati mora gospodar na domačem ognjišču, dobro gospodariti s svojim zaslužkom. Zavedati se mora. da je delavec, biti dober družinski oče in pobornik za delavske koristi. Kako naj to dosežemo? Za to je potrebno široko duševno obzorje, ki ga pa more delavec dobiti le v strokovni organizaciji. Delavec brez strokovne organizacije je le suha veja svojih sodelavcev za prihodnji delavski stan. Ali je rudar doslej tako delal? Lahko rečemo, da ne. Pričakoval je rešitve od drugod, svoje delavske dolžnosti pa ■ zanemarjal. Bil je brez strokovne organizacije, zabavljal čez njo in^ govoril, da mu nič ne koristi. Končno je pa le spoznal, da si sam ne more pomagati in da le v skupnosti nekaj pomeni. Veliko jih je pa še takih, ki še danes ne verjamejo, da je vedno bilo in vedno bo tako, da si more delavec pomagati le s skupnim naporom. Ob vstopu v novo leto si moramo postaviti tudi nove smernice: Vživeti se moramo v nove razmere, novo delo. Ne zanemarjajmo svoje strokovne organizacije, saj ona nudi delavcu znanje, ga dviga, zanj posreduje, sklepa kolektivne pogodbe itd. Posebno pa to dela Jugoslovanska strokovna zveza, pni kateri je organiziranih že veliko rudarjev. Ona je svo-x bodna delavska organizacija, ki se bori brez izjeme proti vsemu, kar bi delavstvu škodovalo. Ona je sad Krekovega dela, zato tudi napreduje in se krepi. Rudarji, napravimo ob začetku leta tak sklep in se po njem ravnajmo. In novo leto bo za nas boljše! F.K. Trbovlje Odbor skupine rudarjev JSZ naroča vsem blagajnikom, da pri pobiranju članarine za januar izterjajo vso zaostalo članarino iz leta 1938. Pobero naj se članske legitimacije in oddajo glavnemu blagajniku v pregled. Vse, ki dolgujejo članarino, naj opomnijo na določbo pravil, da prenehajo biti člani, če ne plačajo članarine. S i. januarjem bo odbor izključil vse, ki mislijo, da jim ni treba plačevati članarine. Vse člane opozarjamo, da si pri odboru oskrbe koledarčke in članske znake. Znak mora imeti vsak član, koledarček je pa za vsakega delavca nuj1 no potreben. Zaupnike opozarjamo, naj čimprej skličejo sejo, da se pripravijo za občni zbor skupine, ki bo 19. januarja 1939, kar je le kratka doba. Vsemu članstvu želi odbor srečno in veselo novo leto in jim kliče: S krščanskim idealizmom na delo! 41 — Št. 1 — 1939 DELAVSKA PRAVICA’ je naša rešitev vejo, da bi v našem primeru za delavstvo mogli priboriti/ nekaj, kar ima svoj ,smisel, se zadovoljijo s tem, kar gospodje milostno dajo; Onim, kateri so jim poverili nalogo, da jih zastopajo pa zgovorno dokazujejo, da nima smisla boriti se za to, kar bi bilo pravično, ampak je za enkrat kar lepo to, kar so dobili. Tudi take ljudi, drob-tinčarje, imajo oni, ki imajo bogastvo in moč radi. Tudi taki ljudje navadno uspejo pri tistih, katerim so prijetni is kakimi osebnimi zadevicami. Imamo pa še slednjič Iljudi, ki so dosledni in zahtevajo za male ljudi, zlasti za delavstvo to, kar mu po pravici pripada. Taki 'bogatim in mogočnim niso prijetni, delavstvo pa se jih mora okleniti; da stremeti mora za tem, da jih bo imelo vedno več. Njih delo je težavno zaradi tega, ker sebičneži, zlasti taki kakršne sem zgoraj označil, nasprotujejo in hujskajo. Da koritarji vrše to podlo nalogo je razumljivo, in sicer enkrat zato, ker so jim nesebični značaji že po njih dejanjih brez besed izpraševalci vesti, drugič zato, ker so prepričani, da bodo delavstvo dobili lle z zvijačo, namreč takrat, ako se jim posreči podminirati prej navedene in tretjič zato, ker se tako' prikupijo onim bogatiim in mogočnim, da bodo lahko pobirali drobtine z njihovih miz. Sebičneži nočejo ali pa tudi ne morejo razumeti, da so na svetu še ljud- je, ki kako stvar vršijo zastonj, ki se žrtvujejo za nekaj, kar jim ne more prinesti plačila. Zato si izmišljajo, da pač ta in oni dobiva od nekod plačilo ali vsaj bogate obljube. Le ožji sodelavci te morda razumejo, drugi ne. Za nas vsakega posameznika ni važno ali žanjemo za delo, za žrtve uspeh ali ne. Ali delo kdo priznava ali ga pa celo graja. Mi vemo, da bo On, ki je obljubil poplačati celo kupico vode, ki jo boš dal 'bližnjemu, bogato poplačal vsako dejanje, izvršeno iz nesebičnega namena. Za nas je to dovolj. Zato nas to, da je težko biti nesebičen, ne sme plašiti. Ko ob koncu leta grebeš nazaj po misilih in dejanjih, po zaprekah in nasprotovanju, ugotoviš, da je bilo v letu polno težav, imaš pa veselo zavest, da 'si po ugotovitvi: Nesebično delovanje je nujna potreba, storil svojo dolžnost in še sklenil v nezmanjšani meri delovati tudi v bodočem letu. Ugotovili smo, da je za malega človeka nesebičnost silno važna. Zato bodi naš sklep ob vstopu v novo leto: Kjerkoli imamo vpliv, naj bo naša naloga, da vzgojimo ljudi zlasti pa mladino za nesebične borce. Že v družini. Ko otrokom, ki gredo v šolo dajemo kruha, sadja itd. ne govorimo': Glej da boš sam pojedel, da ne boš drugim dal. Tako se vzgajajo sebični slabiči, katere si bodo lahko .kupili bogataši. Kdor more naj vsaj ob posebnih prilikah daje otrokom dva kosa, s pripombo, daj enega onemu, ki je lačen in nima kruha. Tako dejanje s primerno razlago daje otrokom temelj za poznejše nesebično delovanje. Minister dr. Miha Krek o J SZ »Slovenski delavec« poroča, da je obiskal minister Krek v nedeljo 17. decembra tečajnike ZZD, in jim držal govor. O tem beremo v glasilu ZZD: V svojem igovoru je g. minister podčrtal pomembnost tečaja glede na sedanji položaj, ,ko se nahaja JSZ v razsulu. Omenil je svoje izkušnje iz svojega udejstvovali ja v strokovnem gibanju (slovenskega krščanskega delavstva, v katerem so se pred 15 leti začela pojavljati protinarodna razpoloženja, ki so končno privedla do izstopa slovensko katoliško orientiranega delavstva iz vrst JSZ in do ustanovitve ZZiD. Gospod minister je nazorno prikazal demagogijo »krščanskih« socialistov, ki so ise slično marksistom vedno poskušali prikazati kot prvoboritelji slovenske delavske skupnosti, medtem ko so njih dejanja kazala v nasprotno smer. še1!e državnozborske volitve so jim vrgle krinko raz obraza, ko so šli voditelji JSZ odkrito proti narodni skupnosti in v svojem meglenem napuhu celo mislili, da jim bo tja sledilo krščansko delavstvo, ki je bilo iz tradicije in nepoučenosti ostalo v JSZ. članstvo JSZ je sedaj jasno spregledalo in zato zapušča lažikrščanske voditelje. Dotlej, je poudaril g. minister, ZZD ni šla v odprt boj proti JSZ ravno zaradi tega, ker je bilo v njej včlanjeno pošteno krščansko delavstvo. ZZD zato ni hotela razbijati njegovih organizacij, ker je doslej skoraj izključeno postavila svoje edinice le med delavstvom, kjer še ni bilo organizirano. Ker pa JSZ sedaj razpada, je dolžnost ZZD, da vise to razočarano delavstvo strne v vrstah ZZD. Dolga leta se je vodil boj med krščanskimi socialisti in nami — je dejal g. minister — ali čas je sedaj pokazal, da imamo mi prav. G. minister, ki je tudi poudaril potrebo, da ima slovensko delavstvo vrhovno centralo na sedežu vlade zaradi izdelovanja predlogov in zakonskih osnutkov ter sodelovanja v vprašanjih delavske zaščite z merodajnimi zastopstvi državne oblasti, ali da kljub temu ohrani svojo slovensko in katoliško osnovo, ki se mora pokazati predvsem v dejanjih za zaščito delavskih interesov. Glede delavskih socialnih ustanov je izjavil g. minister, da je prišel čas, da zavedno slovensko delavstvo (pri tem misli ZZD oz. Jugoras, ur.) ne bo več moglo gledati, kako z njegovimi ustanovami upravljajo salonproletarci, ki so izgubili vse vezi z delavstvom in smisel za njegove težnje. V tem oziru bo padla kmalu odloči- V nesebičnosti Društvo, organizacija, zadruga ali kakršna koli ustanova se more povolj-no razvijati trajno le, ako ima med svojimi člani nesebične značaje, predvsem pa še nesebično vodstvo. Prav tako je pa potrebno, da imamo nesebične ljudi tudi v raznih javnih zastopstvih, n. pr. v občini, deželi, drža- vi itd. Mislim, da ne bo nikdo zanikal, kako silno važno je in kako koristno, da se uveljavijo prav povsod ljudje, ki ne iščejo časti, slave ali dobička, ampak taki, ki se žrtvujejo za stvar za katero so postavljeni za ljudi, za katere so določeni. Mali ljudje, oni ki so potisnjeni nekam k tlom, rabijo prav posebno ljudi, ki se zanje zarvzamejo, ki se žrtvujejo in to prav v vsakem času in ob raznih okoliščinah, naj bo to prijetno ali pa združeno s trpljenjem. In med te male spada v prvi vrsti ravno delavec, ki ne prodaja na trg pridelka, ki mu ga je rodila zemlja, ne izdelka, ki ga je izoblikoval iz surovine, ampak prav samega sebe daje na razpolago. Ker pa za to kar prodaja ne prejema navadno tega, kar mu po pravici pripada, zato se mora mnogokrat boriti. V borbi, ki jo vodi za zboljšanje svojega položaja, pa se zgodi, da delavstvo uspe včasih popolnoma, včasih delno, včasih pa celo propade popolnoma. Del vzroka, ako delavsvo ne uspe je gotovo na strani podjetja. Toda še večji vzrok pa je navadno na strani delavstva. Tam namreč, kjer je delavstvo vzgojeno v nesebičnem duhu z geslom: Vsi za enega, eden za vse, tam navadno uspe. Koder pa mu te vzgoje manjka, tam je nevarnost, da ne vztraja v borbi in zato tudi navadno podleže. Žal, da je še velik del delavstva silno sebičnega. Ne samo to, ampak tudi v vodsvo raznih delavskih gibanj se vtihotapljajo vča'sih ljudje, ki jim ni na tem, da bi .koristili, ampak da žanjejo čast ali pa celo osebni dobiček. Taki primeri se pojavljajo zlasti takrat, kadar je prijetno vedriti v kaki protežirani organizaciji. Pred leti smo to jasno videli. Menda se to opaža že tudi danes. Bogataši rabijo za svoje namene, to je zato, da strejo delavsko moč razne slabiče, 'katere si kupijo z obljubo na boljšo službo, s stalnostjo* službe, da tudi s suhim denairjem. Taki lljudje, ki so gotovo sebičneži prve vrste, včasih dolgo varajo delavstvo, zlasti še, če imajo nekaj zmožnosti in zvijačnosti. Ako delavsvo pravočasno ne spregleda, lahko zaradi takih zavajalcev trpi ogromno škodo. Oni, ki imajo denar, moč, gradijo torej na slabičih, na tistih, ki so delavsvu tako silno škodljivi. Taki ljudje niso prišli do nekih vodilnih mest zato, da bi koristili, ampak so se vsilili zato, da žanjejo na račun v škodo delavstva. V življenju se pojavljajo še druge vrste zastopniki ali vodilni ljudje, ta-kozvani drolbtiničarji. Kljub temu, da Kamen spotike Komaj 20 let je preteklo, kar se je nehalo svetovno klanje. Razburjenje in istrah, ki je prevzel milijone ljudi pred nekaj meseci, je znova pretresel duše narodov, ki trepečejo pred morebitnimi novimi nesrečama in nadlogami, večjimi in strašnejšimi od tistih pred 20 leti. Med temi milijoni jih je malo, ki bi poznali ozadje velikih vojn v zgodovini, posebno pa zadnjih. Mnogi verjamejo, da se je mogoče vojskovati zaradi uboja kakega princa, ki že tako ni bil posebno priljubljen, ali pa morebiti zaradi pustega in močvirnega Gran Chaca. Ali naj iščemo v revolucijah južnoameriških držav neke »patriotske« in navidez socialne vzroke, kakor jih slikajo v plačanem svetovnem časopisju. Ne, nihče ne bi na primer vprašal za pusti Gran Chaco, če ne bi bil za- ■ stopnik Standard Oila (ameriška petrolejska družba, ur.) Tores je našel v tej močvirni pokrajini petrolejske vrelce. Izbruhnila je vojna med Paragvajem in Bolivijo, prav za prav med dvema svetovnima petrolejskima kapitaloma: angleškega Deterdinga in ameriškega Standard Oila. Medtem ko je stal Paragvaj na strani Deterdinga, je zastopala Bolivija koristi ameriškega kapitala Standard Oila. Vršila se je srdita vojna, v kateri je poginilo tisoče »domoljubov« in katero so vodili gospodarji sveta Rockfeller, M. Samuel in Deterding. V boju za svetovno petrolejsko pre- vlado poginjajo tisoči iljudi. Ni dolgo tega, ko je izginil na potu v Evropo v kanalu La Manche izumitelj Dieselove-ga motorja, in nikdar se ni zvedelo, kako je izginil in kdo je ubijalec. Leta 1930. je izumil Američan Boroz pripravo, s katero se je moglo natančno določiti petrolejsko ležišče v zemlji. Kako je to važno za petrolejske mogočnike, spoznamo iz tega, če pomislimo, da zastonj mečejo milijarde, da najdejo petrolejska lležišča. Standard Oil in Deterding sta se srdito borila in porabljala pravljične zneske, da prideta do te priprave. Boroz je varoval svoj izum, dokler ni bil popolnoma izgotovljen. Videti je bilo, da je Stardard Oil opustil borbo. Boroz je šel s svojim avtom in načrti ter pripravami v Los Angeles k Deterdingu na pogajanje. Na poti ga je napadel drug avtomobilist. Vozili sta se zadeli in razdrobili, obenem pa so poginili vsi potniki, uničeni so bili načrti in priprave. V Romuniji se nahajajo bogata 'ležišča petroleja, ki jih izbraljata oba svetovna koncerna. V Moreni se je na »neznan« način vnel 1600 m globok rov. Skušali so priti po rovih do njega, da bi presekali dovodno cev, delali so betonske hodnike, trikrat je prišlo do nesreče, da je poginilo 8 delavcev in 2 rudarska inženirja. Dokazali so, da je bila vse trikrat vmes sabotaža, sčasoma se je pa tudi zvedelo, da je bil glavni storilec neki Frank Henigs, ki še vedno nemoteno dela v Holandski Indiji pri nekem — petrolejskem društvu. Znano je, da je bil Ilarding (predsednik Združenih držav, ur.) izvoljen z denarjem Standard Oila, ki je plačal vse stroške republikanske stranke v Združenih državah. Kot predsednik republike je bil slepo orodje Rockfeller-ja, toda sčasoma je prišel v velike težave zaradi vedno večjih zahtev tega denarnega mogočnika. Postal je nezanesljiv. Nekega dne je izginil iz pre-stolice, po nekaj dneh pa je prišla brzojavka, da je umrl nagle smrti. Njegova smrt je preprečila velik škandal. Še zanimivejši dogodki se vrše v okolici panamskega prekopa. Leta 1902. je prodala Francija panamski prekop Zedinjenim državam za 200 milijonov Fr. Američani so vložili še 800 milijonov in organizirali republiko Panamo. Ko je bilo že vse gotovo in se je začel promet, so Američani zvedeli, da se vsi izviri nafte v Panami, Kolumbiji in v Costa Rici nahajajo v angleških rokah. Vsekakor je potrebno, da se Američani rešijo angleškega varuštva, in tako nastajajo revolucije in vojne. Standard Oil organizira revolucije v Kolumbiji in Costa Rici, Deterding pa postavlja navadnega voditelja roparjev za predsednika republike, ki seveda izroča vse vrelce Deterdingu. Prišlo je celo do vojne med Panamo in Costa Rico. Videti je bilo, da bo 1. 1921. prišlo do vojne celo med Angliio in Ameriko, toda k sreči so sklenili petrolejsko premirje. Toda podzemna in zavratna borba traja še danes. Podobno se dogaja tudi v drugih ameriških republikah. Bojni vrtinec, v katerega so zapleteni milijoni ljudi, zaslepljeni z visokimi gesli, podkupljeni od nekoliko mogočnikov, se ponavlja vsak dan. Spremem- Zadružništvo Tudi delavcem je zadružništvo nujno potrebno. Po nekaterih krajih je zadružna misel med delovnim ljudstvom že močno usidrana. Med slovenskim delavcem pa prav gotovo še vse premalo. Marsikje bi se dala ustanoviti zadruga v tej ali oni obliki. Največkrat bi bila za delavce najbolj primerna konsunina zadruga. Kajti delavstvo mora kupovati vse dnevne potrebščine za vse člane družine in tako izda ogromne vsote za predmete, katere bi lahko dobavljala konsumna zadruga, ako bi le-ta v dotičnem kraju obstojala. V poštev pa prihajajo tudi produktivne zadruge raznih panog. V Sloveniji je močno razvita mizarska obrt. Imamo zelo veliko število mizarskih mojstrov. Nekaj je že tako vpeljanih, da so postali znani daleč preko mej naše domovine. Koliko pa je n. pr. mizarskih pomočnikov, ki so po svoji sposobnosti pravi strokovnjaki pa — kot posamezniki — pri sedanjih zaslužkih ne morejo toliko napredovati, da bi si postavili samostojno obrt. Da bi delali na »svoje«. Kaj jim manjka? Prav gotovo smisla za zadružništvo! Pa ne samo smisla, ampak predvsem, zadružne vzgoje same. Večkrat sem že slišal takega kandidata, ki je tožil: tako malo zaslužim, da se mi komaj izplača hoditi na delo. Sam bi začel, če bi mogel? Ako bi jih bilo deset mojih misli, pa bi si kar zadrugo ustanovili. Ako izhajajo mojstri, bi izhajali tudi pomočniki združeni v zadružnem podjetju! Dr. J. Ev. Krek je bil pravi učitelj nam Slovencem za zadružništvo! Koliko je on ustanovil hranilnic in posojilnic. Koliko let so te hranilnice sijaj-no delovale med našim ljudstvom na deželi. Koliko se je prihranilo ljudstvu na kapitalu s temi majhnimi denarnimi ustanovami, ve le tisti, kdor pozna bančno oderuštvo, kateremu smo prepuščeni vsi. kadar nimamo svojih zadružnih posojilnic. Tudi delavci bi lahko vodili take hranilnice in posojilnice in si pomagali med seboj. Kako pa so bili zmožni takih poslov ljudje na deželi? Saj ti prav tako niso imeli knjigovodske usposobljenosti. Res je, da so marsikje pomagali iz začetnih težkoč predvsem duhovniki. Pozneje pa so z delom prišli v vajo tudi neučeni ljudje in prav krepko vodili vse potrebne posle. Delavec, tudi ti razmišljaj o tem in začni z delom na zadružnem polju! Velko. tev, — je končal g. minister svoj govor — ker v delavskih ustanovah sede salonproletarci, ki nimajo legitimacij za to, in se bodo našla pota, da pridejo Delavska zbornica in druge socialne ustanove iz njihovih rok v roke predstavnikov moderne delavske organizacije ZZD, da bodo delavstvo vodili mladi borci zdravega delavskega stanu našega naroda. be so samo v obliki, načinu in namenu, a zarote velikega kapitala postajajo vedno bolj zapletene in težko razumljive širokemu krogu ljudi. Boj je vsak dan hujši. Industrializacija meče delovno ljudstvo iz kolesnic, ustvarja nezadovoljneže, medtem ko so industriji potrebne surovine, železo, petrolej, premog. Toda kako so surovine razdeljene med industrijske narode? Mnoge države prejemajo do 80 odstotkov dohodkov iz rudninskega bogastva, ki je pa v rokah peščice ljudi. Tudi svetovna vojna je bila začeta v čudnem industrijskem 'boju. Pred 50 leti je bila produkcija železa in črnega premoga v Angliji in Združenih državah na višku. Sčasom se ji je približevala produkcija v Nemčiji. Ko je bila razlika že prav majhna, je prišel sarajevski atentat in .s tem povod za svetovno vojno. Nemčija je potrebovala za svojo težko industrijo kovine in žito, ki ga nima doma, nahajajo se pa na poti prav do Male Azije. Odtod tudi znani predvojni izrek: »Drang nach Osten«. Z versajsko pogodbo je Nemčija iz-ubila v glavnem ravno tiste kraje, jer se je nahajalo železo in črni premog. Nemška industrija je bila zadeta v živo, vendar pe še ne toliko, da bi ne bila nevarna ameriški in angleški industriji, kakor je to želel ameriški in angleški kapital. Razumljivo, da se je zato borba nadaljevala, nam pa je usojeno, da smo priče teh svetovnih dogajanj. No, dokler smo samo priče, je še dobro. DELAVSKA PRAVICA 1939 — Št. 1 — 5 Občni *bori krajevnih skupin $tr6k(WllO 001'tUdla (JI) priliki sirse seje načelstva cev, Preserje, zastopnik centrale w Ob priliki širše seje načelstva J SZ, iki se je vršila 18. decembra je bilo med drugim tudi sklenjeno, da se bodo v januarju in februarju 1939 izvršili redni letni občni zbori po vseli naših krajevnih skupinah JSZ. Za nedeljo dne 8. januarja so določeni občni zbori za naslednje skupine: Strokovna skupina papirni,čar jev Vevče, zastopnik centrale Žumer Srečko. Strokovna skupina lesnih delavcev, Stahovica, zastopnik centrale Lombardo P. Strokovna skupina tekstilnih delavcev, Vir, zastopnik centrale Rozman Jožko. Strokovna skupina JSZ, »Zmaj«, Ljubljana, zastopnika centrale Fajfar Tone in Koprivc Matija. Strokovna skupina lesnih delav- cev, Preserje, zastopnik centrale Stihe 1 j Gašper. Strokovna skupina gradbenega delavstva, Dol pri Ljubljani, zastopnika centrale Toman Anton in Pavišič Štefan. Strokovna skupina rudarjev, Huda jama, zastopnik centrale jurač Jože. Strokovna skupina lesnih delavcev, Planina, zastopnik centrale Bore Mavricij. Strokovna skupina delavstva, Celje, 'zastopnik centrale Lešnik Lojze. Strokovna skupina papirničarjev Količevo (dop.), 'Zastopnik centrale Lombardo Perter. Skupine naprošamo naj za ta dan prijavijo občne zbore oblasti, centrali pa spoiroče uro in kraj, kjer se bo občni zbor vršil. Prav tako je centrali sporočiti eventuelne spremembe ali ovire, da bi se občni zbor to nedeljo ne mogel vršiti. Načelstvo JSZ. Papirnica!*ji v Vevčah za JSZ o milih krofih Kranj V nedeljo 8. januarja bo članski sestanek za vse delavstvo JSZ-e iz Kranja in okolice v dvorani' gostilne iLukež (vhod skozi vežo). Ker sestunka že dalj časa nismo imeli, naj se ga vsi člani gotovo udeleže, pa naj bodo iz splošne, tekstilne ali stavbinske skupine. — Razpravljali bomo o važnih strokovnih in organizacijskih zadevah. — Kdor še ni poravnal članarine, bo lahko to storil na sestanku. Ljubljana Božičnica ljubljanske stavbinske sku. pine JSZ-e. Na pobudo tajnika ljubljanske stavbinske skupine tov. Kralja je priredila skupina cine 25. decembra v mali dvorani Delavske zbornice lepo božičnico, pri kateri so bile obdarovane družine naših brezposelnih stavbin-cev z živili, obleko, otroci s šolskimi potredbščinami iitd. — Spored božičnice je bil družinsko prisrčen. Začel je tov. Kralj in povedal, kako ljudje različno sprejemajo tistega, ki trka na vrata s prošnjo, da 'bi mu pomagali za božič vsaj nekoliko razveseliti brezposelnega stuvbinca. Treba je preslišati marsikatero grenko: so pa tudi velikodušna srca, ki je v njih še čut dolžnosti pomagati revnemu brezposelnemu. Zahvaliti se moramo posebno trgovcu z moko g. Vovku (Resljeva cesta), ki je dal 100 kg bele moke, dalje manufakturi Žlender ('Mestni trg), ki je dala moško obleko, tvrdkam Mayer, Kolinski tovarni itd. Tov. Kralj je naštel še vse druge, ki so priskočili na pomoč, in jim izrekel zahvalo. Nato sta bili deklamaciji tov. Majde in Dežutelje-ve, za tem, je pa kratko spregovoril še tov. Jožko Rozman. — Božičnica nas je spet zbližala in nam dala novih pobud za nadaljnje delo v strokovni organizaciji. Jesenice Razglas. Krajevni upravni odbor bratovske skladnice je na svoji seji dne 12. t. m. sklenil, da se poveri z današnjim dnemi izvrševanje zobozdrav-ljenja za člane bratovske skladnice in njihove družinske člane tudi dr. Josipu Glančniku, zobnemu zdravniku na Jesenicah, ki je prevzel privatno ordi- Delanska . PRAVICA KRŠČANSKEGA DELOVN KG A LJUDSTVA nacijo od bivšega skladničnegu zdravnika dr. Viljema Schwaba. Dr. Clanč-nik bo tudi na željo nadaljeval zdravljenje zob pri onih članih in družinskih članih, pri kaiterih je to zdravljenje pričel dr. Schvvab, a tega zaradi preselitve ni mogel dokončati. Celje V sredo 4. januarja ob pol 8 zvečer 1)0 spet redno večerno predavanje. Predavala bosta dva tovariša, na dnevnem redu pa bo tudi poročilo o širši seji, ki je 'bila v Ljubljani. Pridite! Šmarje pri Ljubljani Občni zbor naše skupine bo na praznik sv.Treh kraljev, to je 6. januarja ob 8 zjutraj v gostilni pri Fortuni na Razdrtem. Pridite vsi in točno! Zagorje Odbor skupine rudarjev želi vsemu svojemu članstvu in tudi vsem, ki želijo svobodnemu in neodvisnemu delavskemu gibanju boljših in Srečnejših dni v svojih borbah, srečno in veselo novo leto! Nadalje priporočamo svojemu članstvu, da si temeljito ogleda novoletno številko »Delavske pravice«, kdo izmed naših obrtnikov oglašuje v naši »Delavski pravici«. Tudi naša dolžnost je, da tudi delavci, zlasti člani Jugoslovanske strokovne zveze, obiskujemo vse tiste obrtnike, ki oglašujejo v našem listu! Posebej pa naj velja še za vse obrtnike, ki so stalni naročniki »Delavske pravice«, katerih imena navajamo: Kos Ivan, čevljar, Zagorje; Kos Jakob, gostilna, Dolenja vas; Barlič Janko, gostilna in mesarija, Toplice; Hering Franjo, brivec, Zagorje; Medved Anton, mesar, Zagorje; Frančiška Rancinger, gostilna, Zagorje; Franc Drnovšek, splošno mizarstvo, Zagorje; Davorin in Ana Kovač, gostilna in kuhinja Ljudske stavbene zadruge, Zagorje; Alojzij in Justina Kic, trgovina in pekarija, Toplice! — Tovariši! »Svoji k svojim!« naj bo naše geslo tudi v novem letu 1939! Uhaja vsak četrtek popoldne, ? prkneru predelka dan prej. — UredniStto In uprava )# ▼ Ljubljani, Miklošičeva cesU 82-1. — Oflaal, reklamacije in naročnina na opravo, Mlklott-deva očeta 22-1 — Oglaai po oenikn — Telefon it 4M8. — Številka čekovnega računa 14.200 Posamezna številka stane 1 din. — Naročnina: sa 1 mesec 4 din, xa četrt leta 10 din, »H l.tk to din, M oelo leto 40 din. Naročnine aa tuj« driave na mesec 7 din, na leto pa 70 dta. OdfOTomi urednik Peter Lombardo, Ljubljana, bdaja aa konroroij .Delavske pravloe, Srečko Kumer, Ljubljana. — Tiska Zadruina tiskarna, Ljubljana, Tjrieva cesta it. 17 (Maks Bleje«) Sram bi nas bilo, če bi v vsej dosedanji 'borbi in dolu, ki nas je usposabljalo za vsakdanje težko življenje delavca mogel takle vihar, ki se je Vsul na našo JSZ zadnje dni s strani zgolj političnih katoličanov kar tako na mah podreti, kot si to predstavlja mala peščica zaslepljencev, katerih obrazi se vsak dan menjavajo, kakor politično nebo. Res 'bi ne bili vredni, da se imenujemo organizacija zavednih krščanskih strokovničarjev, če bi šli za vsakodnevnimi gesli breiz programa kot gre slavna ZZD. »Ni važen program, važno je delo« je dejal neznatni France Preželj na sestanku zelencev v D. M. v Polju. Na tem 'sestanku smo čuli tudi. da smo papirničarji zgubili zadnji štrajk zato, ker ismo preveč kritizirali oblast. Mi pa vemo, da nismo dali v tem štrajku niti najmanjšega povoda za nastop oblasti proti delavstvu in da je šla ta glede zbirk, sestankov in otvoritve pogajanj delavstvu povsem na roke in bo šla tako discipliniranemu delavstvu kot je v Vevčah tudi v bodoče, če ne bo oblasti prevzela ZZD. ki se zavzema za monopol izacijo delavskega gibanja. Na praznik sv. Stefana 'smo imeli sestanek organizacije zaupnikov, ki je bil polnoštevilno obiskan. Manjkala je samo ena zaupnica, ki je prestopila v Z/JD in še ta ni za take sestanke običajno imela čaisa. Vsi navzoči) so se odločno izjavili za JSZ, ker je ona prava delavska orgamizucija, ki z re-ulnim programom in svojim delom nudi delavstvu največ upanja za varstvo in zboljšanje delavskega položaja. Sprejeti so bili potrebni sklepi glede volitev obratnih zaupnikov, ki bodo v mesecu februarju in glede organizacije. Ugotovilo se je tudi, da vsa podtikanja, ki jih je prinesel »Slovenec« in jih prinaša »Slovenski dom« ter »Slovenski delavec« češ, da je tovariš Pangeršič, predsednik naše skupine, ne zadenejo nas, ker tov. Pangeršič ni ne predsednik in ne odbornik naše skupine, 'temveč čisto navaden član in org. zaupnik in to že od zadnjega občnega zbora spomladi. Mi bi zelencem in vsem njihovim prijateljem priporočali, naj se poslužujejo resnice, ker jih bo laž postavila pod kap prej ali slej. Papirničarji v Vevčah bomo- ostali v svoji Jugoslovanski strokovni zvezi, ki je zvesta dr. j. E. Kreku in njegovim načelom in bo taka ostalla tudi v tem težkem času. Šoferska organizacija „Volan Telho je življenje poklicnih šoferjev 99 Izjava 'Podpisani Pangeršič Tvan izjavljam z ozirom na neresnične vesti, ki jih je prinesel »Slovenec« dne 8. dec. t. 1. »Slovenski dom« dne 24. dec. t. '1. in »Slovenski delavec« dne 24. dec. t. 1., da sem jaz predsednik skupine JSZ v Vevčah, kar pa ne odgovarja resnici. Res je, da jaz nisem predsednik, niti odbornik skupine JSZ v Vevčah. V Zalogu, 26. decembra 1938. Pangeršič Ivan, tovarn, delavec. Nabirajte »glase za »Pravico«! Nad 50 šoferjev nais je nemila usoda in brezposelnost obsodila na prisilno delo v Tržiču. V Tržiču gre poklicni šofer v službo že popolnoma sestradan in ne upa več nu drugo rešitev. Mnogim se po nekaj mesecih posreči, da se rešijo in zbeže v boljšo svobodo, — da dobe de'o pod boljšimi pogoji. Kako se godi nam, ki službujemo v Tržiču in čakamo na priliko, da pobegnemo, vam hočemo na kratko popisati. Šoferska plača znaša mesečno okoli 800 din, in to za več ko 480 ur mesečno napornega dela in šofiranja. To se pravi, da šofer prejema za uro dela 1.66 djn. Kdor pozna šoferski poklic, ve, da se z neredno prehrano porabi mnogo denarja, a kje so še drugi izdatki. Zato ismo primorani hraniti se večinoma s suho hrano in mesnimi izdelki zadnje vrste. Da to vpliva na telo, se nam pozna na naših obrazih. Pri delu ne poznamo nobenega reda in tudi ne urnika. Gospodarjem' moramo biti vedno in ob vsaki uri na raz-j)olago. Pri nas ni nobene razlike mod dnevom in nočjo, med nedeljo in praznikom. Vedno delamo. Vedno moramo biti navzoči in v pripravljenosti. Nikoli nimamo proste ure. da bi jo lahko posvetili sebi, za počitek, za razvedrilo ali pa za premišljevanje o svoji sedanjosti ali bodočnosti. Prosimo Inšpekcijo dela, da se vsaj malo pozanima za nas poklicne šoferje, ker tu bo imela široko polje udejstvovanja in tudi marsikaj našla, če je še ni okužil birokratizem. Ker smo poklicni šoferji sramotno plačani, moramo, ker smo prisiljeni na potovanju, ki včasih traja cele tedne, Ljubno Med člani JSZ-e se širijo razne govorice, s katerimi skušajo naši nasprotniki zanesti v naše vrste zbeganost in vsejati nezaupanje do organizacije. Mi zavedni delavci moramo svojo organizacijo braniti proti vsem takim zlobnežem, pa naj nas napadajo s kakršnimi koli napadi. Nekateri vodijo boj proti JSZ-i celo pod izgovorom verske gorečnosti. Delavci pa sami dobro vemo, kako je s krščanstvom v naših vrstah; nobeden od nas še ni svojega krščanskega prepričanja dajal na licitacijo ali tajil. Ne bojimo se napadov, ki jih moramo prenašati. Vemo. da se borimo za pravico, kateri bomo tudi zmago priborili. Zaupamo svoji organizaciji in zastonj so prizadevanja naših nasprotnikov, da bi nas razbili. Odslej se bomo še bolj oprijeli JSZ-e in skrbeli, da postane še močnejša in večja. Najceneje kupite pri b. rAngusI] v Kranju Podpirajte domače podjetje! Zahtevajte brezplačni ceniki spati sede v avtokabinah. Koliko je vreden tak počitek, nam ni treba praviti. Ta naša prenočišča imenujemo »hotel Man«, »hotel Ford« itd. pač tako, kakor se imenuje avto. Visi poklicni šoferji vozimo večinoma težke tovorne avtomobile. Ture traijajo tudi po ves teden in ker doseže taka tura tudi več kot 1500 km, se privlečemo domov, vsi zbiti in utrujeni ter čakamo nestrpno, da pridemo po dolgem času zopet v posteljo. Razumen človek bi sklepal iz tega, da bo imel tak do skrajnosti utrujen šofer po delovnem tednu, ki ima gotovo več ko 100 delovnih ur, višaj en prost dan. A ni tako! Ko se prespi ali pa še prej mora spet na cesto in to teden za tednom. Da boste imeli jasnejšo sliko, kakšen red imamo, moramo omeniti, da imamo skupno spalnico pri nekem podjetju. In mnogokrat pride naš gospodar kontrolirat, če šoferji spe. Ako pa mora kateri voz odpeljati, mora tisti, ki slučajno še ne spi, morda zaradi prerazdraženih živcev, ki iso stalno preobremenjeni s cestnimi nevšečnostmi, vstati, kdor se pa zna potuhniti, lahko spi. Važna zadeva za poklicne šoferje in druge uporabnike cest je prekomerna preobtežba tovornih vozil, zlasti sedanjih težkih avtomobilov. Znano' je dejstvo, da se ponesreči največ tržiških tovornih avtomobilov zaradi preobtež-be. Čudimo se naši cestni policiji, ki ima velik smisel za red na cestah, da se nikoli ne zanima za težo tovora, šofersko društvo VOLAN za dravsko banovino v Ljubljani je že pred meseci vložilo tozadevno prošnjo o kontroliranju tovornih vozil in zelo imenoma navedlo gotove avtoprevoznike. Žal ni nič zaleglo. Glede na varnost na cesti e pravilen tovor zelo važen činitelj. *ri naših avtoprevoznikih pa preobremenjujemo avtomobile, tako da človek s strahom sede za volan. Le upanje, da se ne bo nič dogodilo in slepa misel, da je vseeno, ako se danes ali jutri polomim, nas drži pokonci. Stanje nekaterih voz je obupno, ker pravijo, da nekaterih ni vredno popravljati in naj vozijo, dokler bo šik>. Pogoj varnosti na cesti poleg normalne obtežbe so zavore in krmilo, a pri mnogih avtomobilih je vse to pokvarjeno in zato vozimo na Islepo srečo. Kje se bo naša pot končala, ne vemo ali v zaporu ali v bolnišnici, ker šofer je vedno odgovoren pri nesrečah. 1 ako je naše borno življenje. Upanje v boljšo bodočnost imamo, ker se šoferska organizacija »Volan« čvrsto razvija ter ima poleg matice v Ljubljani, podružnice že v Mariboru, Celju in Ptuju in je včlanjenih v »Volanu« že nad tristo poklicnih šoferjev, katerih cilj je z združenimi močmi doseči človeške pravice za poklicne šoferje. Zavedno šoferje opozarjamo, da bo društvo »Volan« imelo v kratkem v Tržiču informativen sestanek. i>c I. Delavska hranilnica in posojilnica Čitatelje »Delavske pravice« bo gotovo 'zanimalo nekaj vrstic te popolnoma delaviske zadružne ustanove. JMe mislim opisovati bilančne strani, ker teh podatkov sedaj nimam pri roki, kateri so na razpolago šele nekaj mesecev po novem letu. Pač pa na splošno hočem orisati njeno delo in napredek. Prva delaviska hranilnica in posojilnica je l>ila ustanovljena kmalu po svetovni vojni in se je že od vsega začetka prav lepo razvijala. Takrat so prijeli za delo naši najbolj delovni možje in ustanovili to zadrugo. Namenili so jo predvsem delavcem dn zato tudi dali primeren naslov. Mnogo cenenih posojil je že podelila ta naša ustanova prav delavcem. Z veseljem so odborniki pomagali prosilcem, kateri se pona/vadi nahajajo v težkim položajih, kadar prosijo za kredit. Seveda je moral imeti prolsilec prav tako vse pogoje za varnost danega kredita, kakor če je istega najemal kjerkoli drugje. Tako res vsak ni bil uslišan v svoji proš-nji. Prišila pa je denarna (kapitalistična) kriza praT tako nad našo, sorazmerno še mlado hranilnico in posojilnico ter se je takrat delo nekoliko ustavilo, a ne povsem! Skozi vso dobo »krize« je naša ustanova imela vedno na razpolago hranilne vloge in jih ima še danes. Najboljši dokaz za to je, da nismo noibenkrat iskali zaščite za izplačilo vlog. Vedno smo dobili drug izhod. Izplačali smo vi.oge ali pa smo vlagatelja podučili, da ni nobene nevarnosti za denar in da, ako nima zelo važne potrebe, naj pusti vlogo kar pri hranilnici. In res zaupali iso vlagatelji nam in nam zaupajo še danes. Ko je bila pred nekaj meseci splošna nevarnost za novo vojno in so ob tej priliki ljudje dvigali skoraj po vseh denarnih zavodih svoje vloge, smo bili pri naši Ustanovi kar začudeni, da ni prišeil zaradi tega strahu niti en vlagatelj dvigati svoj denar. To je samo dokaz, da imajo vlagatelji dovolj zaupanja v poslovanje Prve delavske hranilnice in posojilnice. 'Ko so se .razmere na denarnem tngu izboljšale pred kakim letom dni, se je to izboljšanje videlo tudi pri nas. Začele so prihajati nove vloge in posojila smo dovoljevali zopet v večjem obsegu. Delavci so se v obeli primerih Blagajnikom Način obračunavanja članarine centrali, katerega je vpeljala JSZ, je dober tako za skupine kakor za centralo. Čim več je članarine plačane, več jo centrala dobi in večji odstotek ostane skupini za njene potrebe. Toda dobro za obe strani je po tem načinu le toliko časa, dokler se članarina od članov pobira redno in z vso skrbnostjo. Vsak, ki ima namen biti naš član, bo svoj prispevek gotovo plačal, ako bo zaupnik ali blagajnik pravočasno na to opozarjal in imel vedno pri rokah mar-kice in bodo či'.ani poučeni, da skupina ne dobi 5 ali 10 odstotkov od članarine, ako vsi člani ne plačujejo sproti. Zamudniki so krivi, da skupina nima sredstev za svoje najnunejše izdatke. To vam poročamo zaradi tega, ker so se zadnje mesece nekateri blagajniki spozabili in so zato, da bi skupina »dosegla« svoje odstotke, kar brez vsake obračali na našo zadrugo. In prav je tako! Delavci naj ise držijo svoje hranilnice in posojilnice ter še nove naj si ustanavljajo. V vsakem okraju naj bi bila vsaj ena delavska kreditna ustanova. Velko. skupin JSZ potrebe izločevali člane, kateri so imeli plačano članarino še za komaj minuli mesec in so bili že več let skozi redni naši člani. Tako se je zgodil pri opeka r jih »Lučaj, da so bili izločeni taki. ki imajo v legitimaciji markice še za letošnji november, a so bili črtani že za september in jim je bila tako tudi »Delavska pravica« ustavljena. Na ta način potem ni čudno, da se pritožujejo člani, da svojega strokovnega časopisa ne dobivajo redno. Člani naj vedo, da v takih primerih ni kriva centrala. Od danes naprej se to ne sme več ponavljati! Je nedopustno in nepravilno! Izločamo samo tiste člane, kateri so odstopili, odšli k vojakom ali pa so dobili zaposlitev pri drugem podjetju. Pri sezonskih delavcih je prva dolžnost odbornikov in zaupnikov, da skrbijo, da v brezposelnosti naši člani ne zgubijo stika z organizacijo. To pa dosežemo na ta način, da poberemo brez-oselno članarino, katera je zelo niz-a, 2 din na mesec, pa bo tudi brezposelni dobival »Delavsko pravico«. Pri bodočih poslovnih revizijah bomo na take pomanjkljivosti zelo pazili. Srečno novo leto Vam voščijo: NOVA ZALOŽBA KNJIGARNA |-| P I S A RNIŠKE | |N ŠOLSKE POTREBŠČINE LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠT. 19 A. E. Skabeme L j u b I j n Priporoča se Anton Škrjanc mesar in prekajevalec Mesarija: Kopališka ul. 8 Stojnica: Šolski drevored Svojim cenjenim gostom se še nadalje priporočata Sokolov Jožko in Metka Ljubljana Pekarija A. Dolinar Ljubljana, Bohoričeva ul. IVAN KRUŠ1Č MESAR IN PREKAJEVALEC MOSTE BEZENŠKOVA ULICA ŠIŠKA KNEZOVA ULICA 37 ČERNETOVA ULICA 23 Jožko Stanovnik trgovina s špecerijo Ljubi jana-Moste Ivan Sax konfekcijska trgovina Ljubljana, Mestni trg Priporoča se lekarna dr. G. Piccoli Ljubljana nasproti nebotičnika Ivan Rahne restavracija in trgovina Vabimo vse cenjene goste na silvestrovanje! Ljubljana — Moste Vsem svojim cenjenim odjcmalcem vošči srečno in zdravo novo leto ter se priproča za obilen obisk tvrdka r. M, SCHMITT LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO 2 LINGARJEVA 4 KATARINA ZEVNIK mesarija in delikatese Ljubljana, Tyrševa cesta št. 41 Podružnica, šiška, Tržaška ul. Modna trgovina T. EGER Ljubljana, Sv. Petra c. 2 JOŽE ROZMAN izdelovatelj pristnih kranjskih klobas Ljubljana, Sv. Petra c. 83 Telefon 22-66. KRSTO ZANINOVIC LJUBLJANA - MOSTE POD JEŽAMI ŠTEV. 9 FRANC SLAMIČ tvornica mesnih izdelkov in velemesarija LJUBLJANA Gosposvetska c. 6, tel. 29-73 Podružnici : Prešernova ul. 4, tel. 22-56, Napoleonov trg, tel. 39-75. J. TOMSIC manufakturna in modna trgovina Ljubljana, Sv. Petra c. 38 K KflSSIG LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA MilKo Slamič mesarija Ljubljana, Jegličeva c. 10 Teodor Rabič Štampiljke, etikete, emajlirane tablice Ljubljana, Miklošičeva c. 13 N a jt r pež n e jš i strojček je CONTINENTAL Samoprodaja: IVAN LEGAT LJUBLJANA - MARIBOR Kuhinjski in gospodinjski predmeti najboljši in najcenejši pri FRANC GOLOB LJUBLJANA VOLFOVA ULICA 8 A. GUTNIK mesarija in prekajevalnica Ljubljana-Glince, tel. 23-19 Podružnici: Tržaška cesta 85, Rožna dolina c. V, št. 31 Priporoča se Martin Mahkota rokavice, nogavice, trikotaže, pletenine Ljubljana* Gosposvetska c. 10 LE5RT špecerija, delikatese, zajtrkovalnica L1UBURHR miKLOŠIČEVR C. Telefon 33-95 Terezija Marinko Ljubljana Srečno novo leto Vam voščijo: Srečno in zdravo novo leto 1939 želi svojim odjemalcem Josip Olup (mlajši) konfekcija, manufaktura, moda (bivši lokal Ciuha in Jesih) Ljubljana, Stari trg 1 Srečno in veselo novo leto 1939 Vam želi najcenejša manufakturna trgovina „PBI ZVONU I. Strojanšek Ljubljana, Pred škofijo 21 poleg magistrata (rotovža) Matko Vovk modno krojaštvo Jesenice, Obrtniška 7 K. Rojnik nasl. Manufakt., moda, špecerija, galanterija Jesenice Vilman Anton špecerija in delikatesa Jesenice, Gosposvetska 10 R. Dolinar trgovina z mešanim blagom Jesenice Štefanija Prinčič branjerija in mlekarna Jesenice Gostilna Jadran nudi vsem svojim gostom pristna dalmatinska vina, kakor tudi razne specialitete, šunko, sir, ribe itd. Priporoča se Ante Marasovič, Jesenice Gospodarska zadruga reg. zadruga z o. z. na Koroški Beli želi svojim gostom in odjemalcem srečno novo leto. Gramofonske plošče šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem samo 30 din Razen tega vzamemo tudi stare v račun. Iščite seznam 1 Lekarna M. Ph. Jože Žabkar, Jesenice na Gorenjskem _________________________________________________________Poleg kavarne Novak Oddaja zdravila tudi za bratovske skladnice In vse bolnlike blagajne. — Lekarna je odprta tudi v opoldanskih urah. Angela Rozman pletiljstvo Jesenice, Obrtna ulica 24 Prvo delavsko konzumno društvo na Jesenicah s svojimi podružnicami Sava — Javornik in Dobrava — Bled. Pristopnina 1*— din, delež 25'— din Sattler & Lesjak r Jesenice, Gosposvetska 13 Moda, manufaktura, galanterija, salonska konfekcija Markeš Valentin — Regovc Jerca trgovinaz mešanim blagom JESENICE Trgovina čevljev Franc Strniša, Jesenice- Kran j Gostilna in zaloga pive Habjan Domžale, Industrijska cesta št. 12 Slaščičarno Lenček Janko Domžale TRGOVINA SENICA, DOMŽALE želi vsem svojim odjemalcem veselo novo leto. Benedičič Franc, Jesenice Modno krojaštvo Trgovina Praprotnik, Domžale kolesa, mototjl, šivalni stroji itd. Trgovina s trikotažo, rokavic, nogavic in velika izbira T/AOITD p 7~| p T*i |~ vsakovrstnega zimskega perila Vam nudi po najnižjib cenab Jv^OIJT UllUJuL LJUBLJANA, ŠOLSKI DREVORED JdkOb Jesih mesarija, prekajevalnica Ljubljana, Florijanska ul. stojnica: Šolski drevored •v Franc Štajner . mesar • Domžale Anton ^5Zdl3i.C) delikatese špecerija in kolonijalno blago LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA Dežman Franc restavrater in mesar Koroška Bela želi svojim odjemalcem in gostom srečno novo leto 1939. MODNA MANUFAKTURA LONČAR .STRRF MODNA MANUFAKTUR LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEVILKA 3 Trgovina Dimnik Hnton Domžale želi vsem svojim odjemalcem veselo novo leto in se še nadalje priporoča Gostilna „Rmerika“ Domžale Vsak LjublJanCan dobro ve. da najbolje pije le „Pod Skalo“ v Gosposki Ulici štev. 19 pri Križankah (Lastnica flnlca Peteline) Gostilna Orehek Domžale želi vsem ■svojim cenjenim gostom veselo novo leto. Veselo novo leto želi in se priporoča čevljar HUMAR ALOJZIJ Godič, p, Stahovica B 0 S T 1 L n R rrmčEK Bernot Frido trgovec Koroška Bela želi svojim odjemalcem srečno novo leto. Pavel Strgale izdelovanje posteljnih mrež in železnih postelj Ljubljana, Gosposvetska c. 13 Kolizej — Tel. 38-37 Ljubljana Cankarjevo nabrežje Pekarna Stiplovšek Domžale želi vsem svojim od jemalcem veselo novo leto. Veseffo in srečno novo leto želi Trafika Pugelj Ljubljana, Miklošičeva c. 34. Smolnikar Maks ; krojaštvo za dame in gospode Domžale, poleg kolodvora Franjo Flcrin klobucarstvo in zaloga Tivar oblek Domžale ŠIVALNI STROJI RADIO-APARATI REPARATURE KOLES najboljše in najceneje v trgovini SploSne trs. družbe z o. z. Št. Vid nad Ljubljano Brezplačna shramba koles Gostilna Kaverna Vilharjeva ul. 29 »e priporoča za nadaljnji obisk! Rozi in Ivan Dovič Restavracija pri kolodvoru Domžale Veselo novo leto želi ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost krojač LUKAN FRANC, I Godič, p. Stahovica Srečno novo leto Vam voščijo: Hladnik Ciril čevljarstvo Zagorje ob Savi Drnovšek Franc specijalna delavnica za stavbno in pohištveno mizarstvo Zagorje ob Savi Košir Štefan mesarija Zagorje in podružnica Švepovna Vodopivec Vinko krojaštvo Zagorje ob Savi Ana in Davorin Kovač gostilna in kuhinja Ljudske stavbne zadruge Zagorje ob Savi Viktor Miiller trgovina z mešanim blagom in železnino Zagorje ob Savi Frančiška Rancinger gostilna Zagorje ob Savi Franc Renčof gostilna Toplice Kozjak Franc slaščičarna, posl. Ferdo Pikš podružnica Zagorje ob Savi Križanec Blaž mesarija Zagorje ob Savi Domes Mimi trgovina s čevlji Kamnik, Šutna Lojze Rodič trgovina z mešanim blagom se vljudno priporoča Kamnik, Šutna HVT0P0DJET3E PEREGRIN" Kamnik, telefon 24 Avtobusi za izlete in tovorni avtomobili za prevoz vedno na razpolago Gradišek Ivanka gostilna Graben pri Rihtarju se cenj. gostom še nadalje priporoča Kamnik Birk Josip gostilna Kamnik Restavracija »GRAJSKI DVOR« Gizela Žirovnik Kamnik Hvala Artur trgovina Kamnik, Glavni trg Cerar Vilko urar, zlatar, optik in prodaja dvokoles Kamnik Janko in Angela Barlic gostilna in mesarija Toplice Vesele in blagoslovljene praznike In srečno Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem meh. delav. klob. proizv. Štefan Cimerman Trbovlje I Vesele in blagoslovjene praznike in srečno Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Zvonko Arnšek delavnica Trbovlje I. Vesele in blagoslovljene praznike in srečno Novo leto želi vsem obiskovalcem in se priporoča Peiretič Maks frizer salon Trbovlje 1. Vesele In blagoslovljene praznike in srečno Novo leto želi tvrdka Franc Žak, urar Trbovlje .Brivski salon" Kerle Jakob želi vsem svojim cenjenim obiskovalcem srečno in veselo novo leto Trbovlje-Vode Bogataj Ivan manufaktura, galanterija in špecerija Kamnik, Glavni trg Rabič Jurij mesar in klobasičar Jesenice Lekarna Koželj Jesenice Ciril Bajželj mesarija Jesenice, Prešernova 3 Marica Godina gostilna »Lasan« Jesenice Pavlin Franc fotograf in zaloga pive Jesenice Milan Levičnik urar in juvelir Jesenice, Gosposvetska c. 12 Restavracija Tancar Jesenice Bogataj Janko modna trgovina Jesenice Pintar Rozika inodistinja Jesenice Bernik Franc mesar in prekajevalec Jesenice Brejc Franc manufaktura Jesenice M. Mežan frizerski salon Jesenice-Bled Kavarna Čop Lojzka Šoberl, poslovodkinja Jesenice Jože Mihelač splošno krojaštvo Jesenice Anton Mikolavčič kolodvorska trafika Jesenice Justi Rozman fototrgovina in parfumerija Jesenice OBLEKE, PLAŠČI, PERILO KOŠIR - JESENICE Marija in Valentin Herman, Jesenice gostilna in mesarija Pogačnik Josip, Jesenice - Ljubno trgovina čevljev Ivan Stojan modno krojaštvo Jesenice, Obrtniška 23 Meuman Darija modistinja Jesenice, Kralja Petra c. 5 Trgovina čevljev Fani Krmelj, Jesenice, Gosposvetska c. 15 Ignacij Hrovat mesar Jesenice, Gosposvetska 19 J. Pučko zaloga šivalnih strojev in koles ter ostalih delov, zastopstvo PHIL1PS-radio aparatov Jesenice, Kralja Petra c. 12 Mavricij Smolej Jesenice, Gosposvetska c. 20 / urar in sodni cenilec Veselo in blagoslovljeno novo leto želi Kmečka, delavska hranilnica in posojilnica - Trbovlje Vsem mojim odjemalcem srečno novo leto Rlojz Germ, Trbovlje Veselo in blagoslovljeno novo leto želi Zadružna knjigarna r.z.zo.z., Trbovlje — Vode IVAN ZVEZDA krojaštvo in trgovina Jesenice, Cankarjeva 5 Veselo in blagoslovljeno novo leto želi I. delavsko 1» društvo v IMani. 1.11 o. i, Min: niniii n. DRAGO RADEJ Veselo In blagoslovljeno novo leto želi Društveni dom, Trbovlje 11. TRBOVLJE Vsem odjemalcem srečno In veselo Novo leto I. delavsko konzumno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani prodajalna: Trbovlje — Vode Srečno novo leto ANTON VREČEK špecerija, steklo, porcelan Kranj Srečno in veselo novo leto želi ter se priporoča Jenko Alojzij dežnikar Kranj IVAN BITENC trgovina koles in šivalnih strojev Kranj JANKO RANT VELETRGOVINA KOLONIALNEGA BLAGA IN Špecerije LEKARNA MR. M. KRANJ MESTNI TRG Mrežar Alojzij gostilna in mesarija Št. Vid nad Ljubljano Dobro in poceni kupite vse vrste špecerijskega in manufaikturnega blaga pri Rudolf Kolarič Brezovica in Dragomer Dobro blago in zmerne cene nudi Vidmar Anton trgovina in gostilna Vrhovci 1? Janko Arnšek inoško in damsko krojaštvo Hrastnik Loger Amalija mesarija in gostilna Hrastnik Točijo se pristna vina Kirn Štefan krojaštvo Hrastnik Rebov Franc čevljar Hrastnik Veselo in srečno novo leto želi Lovro H gostilna »Pri Lovrencu« Suha 13 Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno in veselo novo leto ter se priporoča nadalje Finžgar Lado, trgovina z mešanim blagom Škofja Loka, Sp. trg 37 Veselo in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Andrej Krošelj pekarna Škofja Loka Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Miran Pla urar in kavarnar Škofja Loka Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in se nadalje priporoča M. JE trgovina z mešanim blagom Škofja Loka Veselo in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem PREGEL Škofja Loka Srečno in veselo novo leti želi vsem cenj. odjemalcem mesarija KREK Škofja Loka Vsem cenjenim odjemalcem želim srečno in veselo novo leto in se priporočam za nadaljnjo naklonjenost IVAN HAFNER Škofja Loka, Spodnji trg Srečno in veselo novo leti želi trgovina z meš. blagom in municijo Janez Potočnik Škofja Loka Srečno in veselo novo leto želi pekarna Beguš Angela Škofja Loka, kolodvor Srečno in veselo novo leto želita Jože in Anica Audič gostilna Škofja Loka Srečno in veselo novo leti želi vsem cenj. odjemalcem Anton Gosar mesar Stara Loka Podružnica Puštal-Sv. Duh Veselo in srečno novo leto želi in se priporoča Erznožnik Pavel frizer Škofja Loka Srečno in veselo novo leti želi vsem cenj. odjemalcem BOG ATA J mesarija, Nunska 11, Spodnji trg 3 Škofja Loka Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom gostilna J. Štrekelj Škofja Loka Restavracija Anton Škofja Loka, kolodvor Srečno in veselo novo leto želi Janko Šelhavs fotograf Škofja Loka Veselo in srečno novo leto želi GOSTILNA Starman“ Škofja Loka, kolodvor Ljudska stavbna zadruga ZAGORJE OB SAVI Ljudska gospodarska zadruga in poslovalnica ZAGORJE Veselo in srečno novo leto želi Ana Ka gostilna »Plevna« Suha 9 Srinjar specialna delavnica za stavbno in pohištveno mizarstvo Zagorje-Toplice Alojzij in Justina Kic parna pekarna in trgovina z mešanim blagom Toplice Ivan in Pavla Dernovšek rudniška restavracija Toplice Josip Narod čevljarstvo Zagorje ob Savi Tinca Bazel strojno pletenje Zagorje ob Savi Peter Merva brivec in frizer Zagorje ob Savi Josip in Pavla Kenda trgovina z mešanim blagom Zagorje ob Savi VIPAVC splošno krojaštvo Toplice Zagorje ob Savi Vodovnik Slavko modno krojaštvo Zagorje ob Savi Franc in Marija Rosina pekarna in branjerija Zagorje ob Savi KOS IVAN čevljar Zagorje ob Savi Anton Medved mesarija Zagorje, podružnica Potoška vas lO — Št 1 — 1939 DELAVSKA PRAVICA Srečno novo leto Vam voščijo: Veselo in srečno novo leto želi svojim cenjenim gostom gostilna Mulej Stanko Na potokih Priporoča se tudi za nadalje. Demak Pavel brivski ter damski frizerski salon Slovenski Javornik GRILC FRANC manufaktura želi cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1939. ter se priporoča za nadalje. Slovenski Javornik Veselo in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem galanterijska trgovina M. KANDUČ, nasl., Kranj HINKO - KRANJ želi vsemu delavstvu veselo in srečno novo leto. * Schilling Drago koncesionirano elektrotehn. podjetje želi svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto. Kranj ALBIN JAZBEC konfekcijska trgovina Kranj Tonejc Viktor tapetnik Kranj Veselo in srečno novo leto želi svojim cenjenim gostom gostilna Leskovec Marija Slovenski Javornik NOČ ALOJZIJ pekarna Slovenski Javornik Černe Ivan modno krojaštvo Slovenski Javornik Pibernik Albin mlekarna Slovenski Javornik Čuden Ana trgovina z mešanim blagom Slovenski Javornik Zidaš hišo si družinsko, rabiš kaj za gospodinjstvo, vse dobavi ti I ZADRUZHA TISKARNA V LJUBLJANI tiska vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela HITRO, LEPO Iti POCENI! KOVINA" to je kranjska železnina. SREČNO NOVO LETO! Moda OROSEL damski in otroški klobuki, nogavice, rokavice, perilo itd. Kranj Modna in konfekcijska trgovina Angela Levičnik želi veselo novo leto in se priporoča Nizke cene! Kranj Leopold Sulcer trgovina z mešanim blagom Primskovo, Kranj » O ) ( Priporoča se LEKARNA PRI SV. TROJICI" Mr. Fr. Savnik ded. KRANJ * Vsem cenj. obiskovalcem brivskega in friz. salona Rozmana v Kranju želi prav srečno in veselo novo leto Žnidarič Jožef Kranj Obiščite brivnico Lenard Pirc pri mostu na Primskovem Trajno kodranje z najnovejšim aparatom. Franc Bohorič PEKARIJA Si KRANJ Elka Ručigaj gostilna Kranj Veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem želi in se priporoča R. Kink prej K a p u š i n trgovina s špecerijo in delikatesami KRANJ Janez Klemenčič mesarija Kranj Svojim cenjenim odjemalcem se še nadalje priporočata Francka in Jože Brolih gostilna Kranj Priporoča se TRGOVINA M. Ogrizek KRANJ Največja izbira lepili pletenin lastnega izdelka — Galanterija — Ročna dela — Entlanje, ažuriranje — predtisk — strojno vezenje! ANA SMOLE GOSTILNA L Gorenja Sava, Kranj Majnik Ignac trgovina s kolesi in strojno ključavničarstvo Kranj Sreče polno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in se priporoča Zupančič Alojzij špecerijska trgovina Kranj prva delavska hranilnica IN POSOJILNICA R. Z. Z O. Z. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA 22/1. TERČON ALBIN delikatese in špecerija. Telefon 70 želi srečno novo leto in se priporoča KRANJ NOVA ZLATARSKA DELAVNICA HVALA FRANC ZLATAR IN JUVELIR, KRANJ Se priporoča ter želi srečno novo leto Kupujem staro zlato in srebro ali zamenjam za drugo blago