Kako fiaflaio Doijsevlhi m mmtm. (PriobčU A. K.) Lansko leto je izžla v Parizu knjiga fr francoskem jeziku »Moskva brez zaives«. Knjiga, katero je spisal bivši belgijski konzul v Rusiji, g. Jos. Douillet (Dujč), je že prevedena v druge jezike. fca časa velike lakote je bil ta gospod tudi pomožni član papeževe, Nansenove in ameriške podporno akcije. Mož jje živel v Rusiji 35 let, pozna torej natanko prejšnje in današnje rusko raztnere. Naučil se je ruski, občeval je mnogo z ljudstvom, zato je zmožen, da nam naslika Rusijo tako kot je. Boljševiki pravijo, da hočejo že na zemlji Ijudem napraviti nebesa. V Rusiji imajo že 12. leto priliko, da svojo trditev iV dejanju dokažejo, kakšna so ta nebesa. Toda pisatelj ne opisuje boljševiških nebes, ker jih ni, pač pa nam slika strašen pekel njihovega nasilja in strabovlade, pod katero strašno trpi ruski narod. Boljševiki delajo ravno nasprotno od tega, kar ljudem obljubujejo. Dokaz za to je ta knjiga. Da bodo vedcli tudi naši ljudje, kaka nebesa so prinesli boljševiki ruskemu narodu, naj navedem tu nekatere odlomke iz omcnjene knjige. I. Kaj in kako kažejo boljfievild tujcem soTJetsko Kusijo? Boljševiška vlada je zadnja leta vabila različne kroge v Evropi, da naj bi v skupinah obiskali sovjetsko Rusijo. Nudila jim je brezplačnc vize, brozplačno vožnjo in druge ugodnosti. Cilj tega vabljenja je bil ta: Tujim državIjanom pokazati vrsto delavnic, tovarn, bolnišnic, ječ in šol, katere so boljševiki v nekaterih večjih mestih organizirali kot vzorne zavode, da bi potem mislili, češ, vse podobne raprave so v Rusiji tako vzorno urejene. Mislili so, da bodo ti ljudje iz tujih dežel, potem poBtali v svoji domovini navdušeni agitatorji za boljševiška nacela. V ministr•tvu 80 bift izbreni posebui »voditelii« in »tolmači«, kateri so se naučili v zato ustanovljeni šoli, kako naj tujcem kažejo te boljševiškc zavode. Le ti La samo fi so smeli in sinejo vcditi in govoriti s tu|imi deiegati. V Rusijo je prišla delegacija angleških delavcev. Boljševiki so izgotoyili do pičice načrt njihovega potovanja; vse malenkosti so bile izdelane z največjo skrbjo. Prirejali so ji bogate pojedine in jo pridno zalivali z vinom, da bi ji lažje nasuli peska v oči. Vkljub temu so se večkrat dogajali pogreški. Bilo je na mali postaji ob premogokopnih rudnikili na Donecu. Dolgočasno je bilo, da vlak z angleško delegacijo -ostane tu le pet minut, ostal pa je več kot eno uro. \"i znano, kako so »voditelji« delegaciji pojasnili to zamudo, a kmetje v bližnjein selu so naglo spoznali razlog zamude. Boljševiki so jih nagnali, da takoj peljejo velike vozove slame v tovarno ob progi, katera že nekaj let ni bila v obratu. Ko je bila slama v tovarni. so napolnili njenc peči m gost dim se ie kadil iz dinmika. V tistem kraju sploh slamo rabijo za kurivo, ker ni drv. »Voditelji« so pa zdaj lahko kazali na tovarno kot živ dokaz mlade sovjetske industrije. Potem še le je vlak z delegacijo oddrdral dalje. Pisatelj pravi, da je tu vsak komentar nepotreben. Siino pazijo boljševiki, da tuje delegacije ne pridejo v stik z Ijudmi, ki niso boljševiškega mišljenja. V velikih železniških delavnicah v Routovu na Donu so za tisti dan, ko je prišla tja angleška delegacija, dali prosto na stotine delavcem, ki niso bili boljševiki. Njihova mesta so za ta čas zavzeli najhujši boljševiki »statisti« iz Rostovške Čeke, stanujoči v ulici Friderik Engelsa h. št. 33. Ista angleška delegacija se je peljala z vlakom in je obedovala v vagon-restavraciji. Noben drug potnik ni smel takrat biti v obednici. Ko so se delegati najedli, so prišli na vrsto drugi pot.niki. Eden izmed njih je opazil kapico zr;;ven mize. katero ie nekdo pozabil in je opomnil na to osebo v obednici. Takrat pa je ž.e prišel nek angleški delegat, iskajoč svojo kapico. Natakar ga je poslušal, a ni razumel angleški. Potnik pa je govoril angleški, ponudil mu je kapico ter je rekel, da Jo je našel poleg mize. Delegat se je zahvalil in vesel, da je našel človeka^, ki govori angleški, se Je ž njim spustil v razgovor. V tistem trenutku pa pride »voditelj-tolmač« delegacije in bdpelje seboj angleškega delegata. Oni potnik pa še ni dovršil obeda, ko so prišli ponj orožniki, ki so ga ga zagrabili in pri prvi postaji odvedli iz vagona. Bil je obsojen radi špljonaže v korist tuje države na tri leta jcče na strašnem Soloveckem otoku v Belem morju. Toda to niso le posamezni elučaji. Pisatelj piše v svoji knjigi, da je v ječi, kamor so ga bili vrgli, nasel ve5 oseb, zaprtih radi tega, ker so občevali z inozemci. Bil je nek šofer, po rodu Jud, kl je govoril nemško v iudovskem narečju. Leta 1925. se je udeleževal nekega avtomobilskega krožnega potovanja. Na potu se je predrznil neposredno govoriti z enim nemškim šoferjem, ne da bi iskal posredovalnega uradnega »toLmača«. Zagrabil ga je agent Čeke in jfe bil za tri leta prognan v koncentraeijski tabor na Soloveckem otoku. Kar je v Rusiji imenitnega, to pripisujejo boljševiki sebi. Ko je prišel v Moskvo nek Anglež po svojih trgovskih poslib, so mu pravili boljševiki, da so oni ustanovili moskovsko vseučilišče, dasi je bilo ustanovljeno že v 18. veku za cesarice Jeiizavete, hčerke Petra Velikega. Pač pa so boljševiki ustanovili nove jetnišnice. V Moskvi so neko gimnazijo (ni. moskovski licej) izpremenili v jetnišnico in sicer v središču prestolice. Če bi se mogel kak inozemec svobodno kretati po Rusiji, bi niogel kmalu ugotoviti, število prefšnjih ječ pa več ne zadostuje sovjetskemu režimu. Neka skandinavska delavska delegacija je prišla v Moskvo z namenom, da bi proučevala delavske razmejje v Rusiji. Boljševiki so predložili deiegaciji načrt potovanja in so ji stavili na razpolago svoje uradne »tolmače«. Ker je skandinavska delegacija to ponudbo odklonila, je sovjetska vlada zabranila potovanje po Rusiji ter je delegacijo primorala, da je v 48 urah zapustila Rusijo. Tudi nemške delavske organizacija so prišle v Ruci]o. O eni poroča delegat Ostermajer: »Kadar je prišla naša delegacija v kak večji kraj, so nam »voditelji« predložili listo raznih podjetij, katere smo smeli obiskati. Izmed predloženih smo smcli izbirati, katere hočemo ogledati. Ko smo nekaj takih' podjetij ogledali, srno izjavili boljševiškemu »voditelju«, da smo siti velikih podjetij in da hočemo videti tudi kako malo delavnico. Odgovorili so nam: Dobro! Vozili smo se, natlačeni v tri avtomobile po celem mestu. Ko smo prišli do neke pekarne, pocukal sem »voditelja« za rokav in sem mu rekel: »TovarLš, dajte, da ogledamo to pekarno!« On je odgovoril: »Ne te, ampak' ono tam preko ceste.« Torej nismo sir.el! ogledati onih podjetij, kater« Bmo želeli videti, ampak samo ona, katera so nam pokazali oziroma dovolili boljševiki. V Makejevki ob Donecu smo hoteli pogledati tovarno za klobase. Izjavili so nam, da jo morerao obiskati popoldne ob treh, ker takrat tam počiva delo. Bilo nam j« jasno, da je to samo izgovor, ker ravno za ta čas nam je bil naročen obed. Nato smo reldi, da nam ni za delavce, marveč hočemo videti le inštalacijo. Odgovorili 8o nam. da je klobasarna v popravi. Ker smo mi pa le zaktevali svoje, so nas odpeljali v klavnico. Ko smo jo ogledali, smo rekli, da želkao videti klobasarnico in ne Klavnico. Nato nam reče »vodilelj«: iTovariši, moram priznati, da, čeprav flelamo odlične klobase, vam vendar nisem v stanu pokazati, kako in iz čeea se delajo.« In delegat Ostermajer še to-le pri- stavlja: »Priznati moraim, da je obleka, ki jo nosi nemški delavec, luksuzni prcdmet za ruskega delavca . . . Če kdo pravi, da ruski delavec živi dot^o, jaz trdim, da stvar stoji nasprot.no. Na Nemškem se za eno marko (48 kopejk) kupi več kot v Rusiji za eden rubelj. Proletarci v Rusiji ne uživajo niti tiste svobode, katero so imeli v carski Rusiji. Vsi kraji, katere smo obiskali, so bili že naprcj obveščeni o našem prihodu (in to za cel teden naprej).« Tuje delavske delegaclje uvidevajo vse one laži, s katerimi jih je obsipala boljševiška vlada. Ti odlomki iz prvega poglavja znamenite knjige g. Duj6 nam kažejo, da inozernci smejo v Rusiji le tisto videti, kar jim pokažejo boljševiki, in tisto slišati, kar jim povedo boljševiki.