fošfaflns plačana T gefovinL Leto XI., št. 207 LJubljana, sobota 6. septembra 1930 Cena 2 Din L pravništvo: Ljubljana, Knafljeva olica 5. - Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, PreSer. nora ulica l — Telefoc it 2492, Fudnižnica Maribor: Aleksandrova cesta it 13. - Telefon it 2455. Todružnica Celje: ftocenova ulica št. 2. - Telefon St 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljub« Ijana it 11.842: Praha čislo 78 180: Wien št 105 241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredniitvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5- Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13- Te« lefon it 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul. 3 Telefon St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pred zasedanjem Društva narodov V ponedeljek bo prva konferenca evropskih držav o Briandovem načrtu Panevrope vprašanja. Od voditeljev delegacij je sedaj prispel tudi jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič. Na konferenci držav, ki so interesirane na izseljeniškem vprašanju, se je razpravljalo o evakuaciji armenskih beguncev iz Grčije ter o položaju otrok beguncev. Finančni komite se je bavil s finančno zadevo begunskega vprašanja ter je proučil tudi finančni in proračunski položaj Grčije. «A0«va. 5 septembra. AA. Šestdeseto zasedanje Društva narodov se začne v ponedeljek in istega dne bo tudi prva konferenca evropskih držav o Briandovi tezi o evropski federaciji. Ženeva. 5. septembra, s. Kot priprava za rborovanje Društva narodov, ki se prične v ponedeljek dopoldne s sejo sveta, popoldne j a z otvoritvijo evropske konference, se Je j-estalo že nekaj komitejev, med njimi finančni, prometni in komite za izseljeniška Uspehi varšavske agrarne konference Izjave zadovoljstva poljskega tiska o sprejetih sklepih — Odlikovanje naše delegacije Varšava. 5. septembra. AA. s-Ržeč pospo-]i la« piše v članku o Panevropi o rezultatih in uspehih mednarodne poljedelske Tonference v Varšavi in pravi, da je konferenca sosrlasno sprejela vse poljske pred-Jnje, ki se tičejo koordinacije izvozniške politike pri poljskih pridelkih, složnega rastopa v Društvu narodov in ustanovitve orcana, v katerem bi bile zastopane vse države, udeležene na konferenci. Po pravici •je romunski minister za kmetijstvo krstil to konferenco za poljedelsko antanto. List nato poudarja, da je najvažnejši nispeh poljedelske konference dejstvo, da jo bila napovedana vojna klavzula o najviš- jih ugodnostih in proglašeno načelo preference. List se zavzema za tezo rumunske-ga ministra za trgovino Madgeara, da je varšavska konferenca sijajen primer za veličastni Briandov načrt o evropski gospodarski federaciji Beograd, 5. septembra. č. Delegacija naše države na agrarni konferenci v Varšavi je bila od predsednika poljske republike Mo-scickega odlikovana, in sicer predsednik delegacije minister dr. Juraj Demetrovič z lento reda >Polonia restituta«, ostali člani delegacije pa z odgovarjajočimi drugimi odlikovanji. Aretacije komunistov v Budimpešti Senzacionalna aretacija tovarniškega ravnatelja, voditelja komunistov Pripravljenost policije za jutrišnje komunistične manifestacije komunističnih krogov policiji zelo neraz- Budimpešta, 5. septembra, s. V zvezi s komunističnimi demonstracijami, ki se pričakujejo za jutri, je bilo izvršenih več komunističnih racij. Danes je prišlo do senzacionalne aretacije. Policija je aretirala ravnatelja tekstilne tovarne v budimpe-štanskem predmestju, ki je po dosedanjih ugotovitvah stal na čelu najnovejših komunističnih prevratnih načrtov. Policija še drži v tajnosti njegovo ime. Ravnatelj je telo premožen ter so njegovi odnošaji do umljivi. Nekaj detektivov ga je opazovalo več dni, dokler niso danes imeli dovolj ma-terijala za njegovo aretacijo. Razen nJega je bilo v pretekli noči in danes aretiranih večje število komunistov, med njimi predvsem taki, ki so razdeljevali letake. Obdržali jih bodo nekaj časa na policiji. Splošna pripravljenost policije in orožništva stopi v veljavo jutri ob 6. zjutraj, čeprav se pričakuje, da bo dan mirno potekel Ureditev angleških dolgov v Ameriki A igfija skuša doseči v Ameriki zmanjšanje svojih vojnih dolgov in sicer na pobudo Nemčije, ki zasleduje iste namene Berlin, 5. septembra, s. \Vashrngtonski poročevalec »Berliner Tageblatta« dozna-va. da se mudi v Zedinjenih državah angleško odposlanstvo, ki obstoja iz 250 gospodarskih osebnosti in pravnikov, da pripravi teren za olajšanje plačevanja angleških dolgov. Izraža se mnenje, da dela Anglija na to, da se zopet načne vprašanje dolsov z Zedinjenimi državami. Govori se. da je Nemčija takoj po ureditvi svojih dolgov stopila v zvezo z Macdonal-dom ter načela vprašanje nove ureditve. ki bi bila seveda v korist za obe strani. To se ie zgodilo neoficijelno po nemškem poslaniku v Londonu, ki je imel razgovor s Snowdenom. Če se je taka inieiiativa pojavila na nemški strani, je do mneniu vvashingtonskih krosov vsekakor orešla na Anglijo, Hoover pa ie proti reviziii vprašanja dolgov. Poudarjajo, da bi izvršil političen samomor, ako bi smatral visoke angleške davke za povod, da bi popustil v dolgovih. Nov rekord Costesa in Bellonta Newyork. 5. septembra. AA. Poročajo iz Dal lasa v Texasu. da sta letalca Costes in Bellonte priletela tja snoči ob 18-30. Dallas, 5. septembra s. Francoska letalca Costes in Bellonte sta se takoj vrnila v Newyork. Izvesti nameravata krožni polet po Zedinjenih državah. Pariz, 5. septembra. AA. Minister za le* talstvo Evnac je prejel brzojavno čestitko iialijanskega ministra za letalstvo Balba k \ eliki letalski zmagi Costesa in Bellonta. Fynac se je za čestitke zahvalil. Katastrofa v San Domingu Pariz, 5. septembra, s. Vihar, ki je div* jil nad San Domingom, je popolnoma po* rušil tri četrtine mesta. Kakor javlja fran* cosko zunanje ministrstvo, je bilo pom» Jenih tudi več poslopij poslaništev, nicd njimi francosko in ameriško poslaništvo Pri katastrofi ni bil ubit noben Evropec aH Američan. Do sedaj še vedno ni bilo mogoče pripeljati dovolj živil in zdravil ter obstoja nevarnost lakote. Po orkanu je bila uničena tudi letina citron rn ka» kaoa na otoku Dominique. Hiše domači* nov je vihar na otoku enostavno odnesel. Tatvina v tajništvu madžarske stranke Budimpešta, 5. septembra s. Danes opoldne je bila poizkušena tatvina političnih aktov, kar je povzročilo veliko senzacijo. Tatvina je bila nameravana v klubovem lokalu opozicijske krščansko - nacionalne stranke, stranke bivšega ministrskega predsednika Štefana Friedricha. Dva du-dimpeštanska magistratna uradnika sta okušala dobiti v svojo posest očividno po nalogu neke politične skupine tajne liste strankinih članov ter agitacijski material, ki je bil pripravljen za bližnje občinske volitve. Bila pa sta zasačena ter aretirana. Fuzija velikih ameriških bank Newyork, 5. septembra. AA. V finančnih krogih je vzbudila veliko zanimanje vest, da se bodo združile znane velebanke *Transamenca Corporation Bank«, »Cali-fornia Bank*. »Italian«, »San Francisco Bank« in »National Trust Savings« v nov denarni zavod s 1350 milijoni dolarjev kapitala. Novi velebanki bo predsedoval znani bančnik GianninL Nemsko-ruske vojaške zveze London, 5. septembra, d. »Daily Mail«se bavi v daljšem članku z nemškoruskim sodelovanjem na polju vojaškega oboro* zevanja. List trdi, da je sedaj že javna taj* nost, da vodijo bivši častnik! nemške voj* ske sovjetsko*ruske tvornice za letala. V vseh teh tovarnah so vsa vodilna mesta zasedena od častnikov nemške državne brambe. Obstoji tudi dejstvo, da izgotav* Ijajo v Rusiji več letal, kakor jih potre« buje rdeča armada. Od 60 letal, ki jih fz* delajo v Rusiji na mesec, se jih postavlja v službo rdeče armade samo 34. Kaj se zgodi z ostalimi letali, ni težko uganki V 65 kemičnih tvornicah Rusije se izdelu* jejo strupeni plini. Tudi tukaj vodijo po» sle nemški strokovnjaki. Centrala fabrika* cije strupenih plinov v sovjetski Rusiji dela prav tako z nemško pomočjo. Kongres angleških strokovnih organizacij London, 5. septembra. AA. Kongres strokovnih delavskih organizacij v Notringha-mu je včeraj sprejel resolucijo o pokojninskem zavarovanju, po kateri naj bi nad 60 let stari delavci izstopili iz industrij. Prvotna resolucija je predlagala pokojnino po 65. letu. V razpravi o redukciji delovnih ur ie bilo ugotovljeno, da je ta redukcija nemogoča pri onih industrijah, ki tekmujejo na mednarodnih tržiščih. Dopoldne je bila razprava o redukciji delovnega časa na 6 ur v nekaterih industrijah. Naposled je bila sprejeta resolucija, ki poziva vlado, naj vzpostavi položaj, ki so ga zavzemale strokovne organizacije pred 1. 1927. Grozovitosti bolgarskih komitov na rumunski meji Bukarešta, 5. septembra. AA. »Univer-sulc poroča, da ie tolpa bolgarskih komitov skupno z nekaterimi bolgarskimi prebivalci vasi Arabadži na južni meji Ru-munije ugrabila m skrila dva otroka ta-mošnjih cincarskih kolonistov. Razbojniki so otroka, stara okoli 12 let, strahovito mučili, jima naposled odsekali glave in prebadali z bajoneti. Zdi se, da so zločin izvršili, da preplašijo koloniste in se izselijo iz vasi Arabadži ZASTOPNIKI DRAVSKE BANOVINE PRI PREDSEDNIKU VLADE Včeraj je ministrski predsednik ves dan sprejemal banske svetnike iz vseh banovin — Razgovor z banskimi svetniki iz dravske banovine — Apel k složnemu delu za Jugoslavijo Beograd, 5. septembra. Prestolnica je danes že vsa praznična. Po ulicah in lokalih vlada živahnost, kakršno je opažati le ob največjih slavnostih. Posebno živahno vrvenje pa je bilo ves dan na kolodvoru, kjer so z zelo po-jačenimi vlaki z vseh strani prihajali člani banskih svetov, deputacije raznih nacionalnih društev, zastopniki občin in drugi gostje, ki so prišli na jutrišnjo svečanost. Hoteli so že od včeraj zasedeni do zadnjega kotička, tako da bi današnji gostje, v kolikor si niso že poprej rezervirali in preskrbeli pre nočišra, sploh ostali brez strehe, če bi vojaštvo ne dalo na razpolago šotorov, s katerimi je posejana vsa okolica Beograda. Vse mesto je v zastavah in zelenju. Po Terazijab so montirane močne barvaste obločnice, tako da je ta naj živahnejša ulica v večernih urah bajno razsvetljena. Ulice nudijo sliko sok^I-skih zletnih dni, le da prevladujejo mesto sokolskih vojaške uniforme. R*-čuna se, da je prispelo v prestolnico do danes zvečer nad 5000 rezervnih oficirjev ter nad 20.000 drugih gostov, tako da bo jutrišnja udeležba pri svečanostih na Banjici naravnost ogrona-a. Kljub temu navalu pa vlada po/sod najlepši red. Sprejem predstavnikov dravske banovine Beograd, 5. septembra, o. Danes ves dan je ministrski predsednik general Peter Zivkovič v sprejemni dvorani notranjega ministrstva sprejemal bane in banske svetnike, ki so se zbrali iz vse države, da se udeleže jutrišnjih slavno-sti. Spirejem je imel pred vsem namen, da se g. ministrski predsednik seznani z Onimi člani banskih svetnikov, ki jih osebno še ne pozna. Dopoldne so bili sprejeti bani in banski svetniki iz mo-ravske, vardarske, savske in vrbaske banovine, ob 11. dopoldne pa so prišli na vrsto člani banskega sveta dravske banovine. Od 38 banskih svetnikov se jih je zbralo 35. Z živahnimi »Zivio« klici vseh navzočih pozdravljen je vstopil v dvorano ministrski predsednik general Peter Zivkovič v spremstvu prvega pomočnika notranjega ministra dr. Peroviča, vrhovnega inšpektorja Niko-liča in svojega kabinetnega šefa Hod-žere. S kratkim nagovorom ga je pozdravil ban inž. Sernec. Ministrski predsednik se je na kratko zahvalil, že-leč vsem banskim svetnikom dobrodošlico, ter nato nadaljeval: »Povabil sem vas v Beograd, da se osebno seznanimo ter da vam omogočim sodelovanje na veliki nacionalni svečanosti ob priliki izročitve novih polkovnik zastav, kakor tudi zaradi tega. da vas pozovem k složnemu delu za dobrobit vaše banovine in naše velike domovine Jugoslavije.« Predsednik vlade v razgovoru z banskimi svetniki Po tem nagovoru se je g. ministrski predsednik pozdravil z vsakim posameznim banskim svetnikom. One, katerih osebno še ni poznal, mu je predstavil ban inž. Sernec. Z vsakim se je g. ministrski predsednik nekaj časa raz-srovarjal ter se zanimal za razmere v dotičnem srezu. S posebno pozornostjo je sledil izvajanjem posameznih svetnikov o letošnji žetvi, o stanju vinogradov, o cenah vina, o izvozu grozdja in sadja, o izvozu sploh in o posameznih industrijskih panogah, o družabnem življenju in o stanju narodnega zdravja, nadalje o možnosti zaslužka za siromašne sloje, o razvoju turistike itd. Banski svetniki so opozorili na to, da letošnja žetev ni bila najboljša. Trgovina z vinom je zastala, v hudi krizi je takisto trgovina s hemJiem. Prejšnja leta so naši ljudje mnogo izvažali vina zlasti iz ljutomerskega sreza v Avstrijo. V zadnjem času pa dela Avstrija zapreke, zato je izvoz vina v Avstrijo dokaj nazadoval. Navzlic temu pa se cena litra vina giblje okrog 6 Din. Nekateri svetniki so s posebno hvaležnostjo pozdravili uveljav-ljenje novega vinskega zakona, pri čemur so zlasti naglašali določbo, ki odreja termin trgatve, ker je s tem poskrbljeno, da more grozdje primerno dozoreti. V najslabšem položaju je hmelj ki smo ga preje v velikih količinah izvažali na Češkoslovaško in v Nemčijo; cena je pred petimi leti dosegla 120 dinarjev, a je padla sedaj na 6 Dm. Sicer pa je slovenski hmelj v Evropi najboljši pridelek za češkoslovaškim. Pač pa napreduje turistika m promet s tujci. Inozemski turisti se čedalje bolj za- nimajo za krajinske lepote v dravski banovini. V razgovoru z dr. Pivkom se je general Zivkovič zanimal zlasti za šolske razmere v Mariboru. Izjavil je, da je dr. Pivka po imenu že davno poznal ter ga veseli, da se je mogel z njim sedaj seznaniti tudi osebno. Poziv k složnemu delu V sredini polkroga je stala štiričlanska delegacija banskih svetnikov mesta Ljubljane. Ministrski predsednik se je najprej pozdravil z dr. Kramerjem, s katerim se je nato nekaj časa razgovar-jal. V zvezi z besedami dr. Kramerja, da je sedaj potrebno združiti vse iskrene jugoslovenske sile v složnem delu, da na ta način podpremo kraljevo politiko obnove naše domovine, se je ministrski predsednik obrnil k vsem banskim svetnikom ter nadaljeval s po-vzdignjenim glasom: »Vsi, k! ljubite Jugoslavijo, morate pozabiti na spore in nesoglasja iz pretekle dobe ter se združiti pri velikem delu za dobrobit Jugoslavije.« Nato se je g. predsednik z ljubljanskimi svetniki razgovarjal o glavnih problemih Ljubljane. Ljubljanski člani banskega sveta so ga opozorili na nujni problem regulacije Ljubljanice, razšir-nje kolodvora in še na nekatera druga pereča vprašanja ljubljanske občine. Daljši razgovor je imel ministrski predsednik z zastopnikom Prekmurja Josipom Benko-m in Murske Sobote in župnikom Papriko. G. PirCa iz Kranja je ministrski predsednik pozdravil kot predsednika občine, ki je po svojem patriotizmu znan po vsej državi. Pri Ivanu Lončarju iz Tržiča in dr. Ober-snelu z Jesenic se je predsednik vlade zanimal za industrijska vprašanja, dočim so ga gg. Pfeifer iz Krškega, Robič iz Limbuša, Mravljak iz Vuhreda, Rajh iz Ljutomera, župnik Cižek iz Slovenj-gradca in dr. obvestili o težkočah, s katerimi se morajo boriti kmetje v njihovih srezih. Dr. Senčar iz Ptuja, dr. Go-ričan iz Celja in dr. Sajovic iz Kočevja so poročali ministrskemu predsedniku o problemih svojih občin, pri g. Lav-tižarju pa se je g. Zivkovič zanimal za razvoj tujskega prometa v Kranjski gori, a dr. Koritnik mu je poročal o razmerah v čabarskem srezu, ki je po 3. oktobru prišel pod dravsko banovino. Razgovor ministrskega predsednika s člani dravske banovine je trajal nad pol ure, nakar se je general Zivkovič ljubeznivo poslovil, živahno aklamiran od vseh prisotnih. Odlikovanja članov banskega sveta Ko so banski svetniki dravske banovine odhajali, so jim uradniki notranjega ministrstva izročili povabila k slavnostni večerji, ki jo je nocoj priredil ministrski predsednik v gardij-skem domu na čast banskim svetnikom. Na večerjo so povabljeni poleg vseh banskih svetnikov vsi ministri in vsi bani ter mnoge druge ugledne osebe. Razen tega so bili vsi člani banskega sveta obveščeni, da so odlikovani z novim redom jugoslovenske krone. Ukaz o odlikovanju bo izšel v jutrišnjih »Službenih novinah«, vendar pa so jim odlikovanja bila izročena že danes, da bi jih mogli pri jutrišnjili svečanostih že nositi. Odlikovani so: z redom jugoslovenske krone IT. stopnje: bivši minister dr. Albert Kra-mer in ban dravske banovine inž. Dušan Sernec. z redom jugoslovenske krone III. stopnje: bivši minister dr. Fran Kulo-vec; z redom jugoslovenske krone IV. in V. stopnje: vsi ostali člani banskega sveta dravske banovine; z redom jugoslovenske krone IV. stopnje je odlikovan tudi ljubljanski župan dr. Din-ko Puc. Visoka odlikovanja ministrov Beograd, 5. septembra o. Vsi člani vlade so odlikovani z redom jugoslovenske krone I. stopnje. General Sirovy in Samsonovici v avdijenci Beograd, 5. septembra p. Danes dopoldne sta bila načelnika češkoslovaške in rumunske delegacije, šefa zavezniških generalnih štabov, generala. Sirovy in Samsonovici sprejeta najprej pri vojnem ministru, nato pri ministrskem predsedniku, ob 11. pa v avdijenci pri Nj. Vel. kralju. Popoldne sta se obe delegaciji odpeljali na Avalo, kjer sta položili vence na grob Neznanega junaka. Nove podrobnosti o incidentu pri Postojni Obdukcija Kukčevega trupla - V Postojni so mnenja, da se je Kukec usmrtil sam - Zagonetni spremljevalec Trst, 5. septembra, d. Tržaški »isti posvečajo še vedno cele kolone krvavemu incidentu pri Postojni. »Piccolo« beleži, da je smrt Josipa Kukca globoko odjeknila v vsej Julijski Krajini, ker je bil »Kukec znan kot najbolj zagrizen protiitalijanski delavec. Z njim je padel najopasnejši iredentist, ki se ni strašil nobenih žrtev, kadar je bilo treba škodovati italijanski stvari.« Dalje pravi »Piccolo«, da pri Kukcu niso našli ni-kakih zapiskov posebne važnosti in da so bile prvotne, nasprotno se glaseče vesti netočne. Po poročilih italijanskih listov so bile po incidentu ojačene vse straže na meji in oddelki fašistične milice so s policijskimi psi preiskali vse obmejno ozemlje. Našli niso nikjer ničesar sumljivega. Kukčevo truplo je bilo prepeljano v postojnsko mrtvašnico, kjer se je vršila obdukcija. Ta je ugotovila, da je bil Kukec ranjen v bok, v tilnik in v desno roko, njegovo smrt pa je povzro- čila krogla iz revolverja sistema Stey-er, ki mu je obtičala v glavi. Postojna, 5. septembra. Zaradi incidenta pri Slivnici vlada med tukajšnjim prebivalstvom veliko razburjenje. Ljudje govore, da Kukec ni bil ustreljen od fašističnega miličnika, temveč da si je pognal sam kroglo v glavo, ko je videl, da je tako ranjen, da ne bo mogel uiti, živ pa ni hotel pasti fašistom v roke. Za to domnevo govori tudi dejstvo, da je bila smrtna rana v glavi povzročena s strelom iz Kukčevega revolverja in ne — iz miličnikove karabinke. Dalje so ljudje mnenja, da je bil Kukec sam in da ni imel nobenega spremljevalca. Policijski psi, ki so prišli na kraj spopada, razun Kukčeve poti v smeri iz Postojne niso našli nobene druge sledi, kar bi se gotovo zgodilo, ako bi bil pri Kukcu še kak spremljevalec, ki bi bil pobegnil v gozd, kakor so poročali tržaški listL Pavel Bolha pri namestniku zunanjega ministra Beograd, 5. septembra, p. Vodja dele« gacije westfalskih izseljencev g. Pavel Bol> ha je bil danes sprejet od zastopnika zu> nanjega ministra dr.Koste Kumanudija,ka> teremu je poročal o težnjah 11 željah na* ših izseljencev v zapadni Evropi. G. dr. Kumanudi je obljubil, da bo zunanje mi* nistrstvo storilo vse, kar ie potrebno, da se sklenejo z v poštev prihajajočimi drža* vami primerne konvencije slične oni z Nemčijo ter da še kolikor mogoče olajša položaj naših ljudi v inozemstvu. Smrt člana francoske akademije Pariz, 5. septembra AA. Danes ob 3.15 je umrl v 81. letu starosti Georges de Por-teiiche, znani pisatelj dram in član francoske akademije. Konferenca balkanskih držav Beograd, 5. septembra. AA. Predsedstvo in generalno tajništvo v Atenah za prvo konferenco balkanske unije obvešča, da dobijo dopisniki vseh jugoslovenskih listov za to konferenco brezplačno železniško vozovnico od Gjevgjelije v Atene in nazaj. Da bi se mogle te vozovnice čim prej dostaviti, morajo vsa uredništva sporočiti čim prej ime in poklic svojega dopisnika lokalnemu odboru za medbalkansko zajednico v Beogradu. Urad lokalnega odbora se nahaja v Beogradu v prostorih Narodne odbrane. Prva medbalkanska konferenca se začne 4. oktobra ob 15. v Atenah. Zakon o javnih skladiščih Beograd, 5. septembra 5. Današnje »Službene novine« objavljajo novi zakon o javnih skladiščih. JugoslovenskI prapori Ljubljana, 5. septembra Jugoslovenska prestolnica doživlja redko svečanost, koje pomen bo našel hvaležni odmev globoko v srcih vsega našega naroda. Današnje slavje znova priča, da je povratek v staro nemogoč iD da je prelom z nedavno in neslavno preteklostjo 10-letne brezplodne ^strankarske in plemenske borbe izvršen do zadnje popolnosti. Z železno vztrajnostjo koraka vlada Nj. Veličanstva po poti, ki so jo ji odkazali mejniki lanskega 6. januarja, 3. oktobra in letošnjega 4. julija. Vsak izmed teh dni je okrepil temelje naše države, vsak izmed njih pomeni ogromen korak na poti k popolnemu narodnemu uedinje-nju, korak, ki bi se zanj sicer moral mukoma boriti oni narod, ki je s krvjo in žrtvami gradil našo veliko skupno domovino. Včeraj smo z zadoščenjem culi novo odločno deklaracijo vlade, da je za razvoj našega narodnega in državnega življenja izključen povratek starih razmer^ zagotovitev, ki je potrdila vse •lobre domoljube v veri, da je usoda naše domovine v trdnih in dobrih rokah in da se ni bati, da bi karkoli ustavilo razvoj v tem davno zaželje-nem pravcu. Danes pa doživljamo do-•caz, da se vlada pri izvrševanju svoje vzvišene naloge narodnega uedinjenja ne ustavlja niti pri največjih žrt-\ah. ako jih zahteva narodna in državna korist. Jutri bodo polki naše junaške vojske položili na oltar domovine svoje s slavo ovenčane prapore in v zameno zanje dobili nove v jugoslo-venskem razporedu naših barv, da se na ta način svečano manifestira nova doba inavgurirana z odločnim jugoslo-venskim kurzom kralja in njegove vlade. Sicer pa je treba ob tej priliki pribiti, tla je bila naša vojska vseh deset let, tudi v dobi najhujših razdorov, ustanova, ki je brez ozira na levo in desno sistematično izvajala načelo državnega in narodnega edinstva v jugo-slovenskem smislu. Jugoslovenska vojska ni v preteklih desetih letih šele vpraševala, iskala in razpravljala o r.ovih potih, temveč brez premisleka krenila na pot jugoslovenske smeri in ustvarjala in gradila. Ta politika, ako jo smemo tako imenovati, doživlja z jutrišnjim praznikom svoj največji tri-umf. Treba pa je ob tej priliki tudi pribiti, kako spoštovanja in občudovanja vredna je velikodušna požrtvovalnost srbskega dela našega naroda. Staro- slavni prapori, pod katerimi so se borila, umirala in osvobojevala drago jugoslovansko zemljo srbska pokolenja najbolj junaške dobe, so končali svojo službo in odhajajo v vojaški panteon. Z njimi so neločljivo zvezana imena zmagoslavnih bojev, bridkosti opoteče vojne sreče in slavnih osvoboditvenih pohodov vseh teh let, v katerih so rušile verige našega robstva in se je kovala naša toliko zaželjena svoboda. Ti prapori so se vili nad četami pri Kumanovu in Bitolju, ko je srbski rod ■osvetil krvavi kosovski poraz; vihrali so nad glavami bojevnikov na Ovčjem polju, ob Bregalnici, ko je šlo za to, da se odbije zahrbtni napad zapeljanega in zaslepljenega brata, in so navduševali junaškega srbskega seljaka na Ceru in Rudniku, ko so avstro-ma-džarski polki s krvavimi glavami bežali s srbske zemlje. Spremljali so vojsko in kralja preko albanske Gcl-gote in se vrnili z njima na domača tla po slavnih dnevih solunskega pro-boja. Naše ljudstvo, čigar vojaške vrline so nedvomne, bo vedelo po zasluženju oceniti žrtev, ki jo doprinašajo Srbi v korist narodnemu in državnemu edin-stvu. S čustvom globoke ljubezni _ zre srbski vojnik na svoje prapore, saj vidi v njih simbol slavodobitnih bojev, neizmernega trpljenja, reke prelite krvi in množice junakov, ki so padli pod temi prapori, boreč se za svobodo, slavo in čast domovine. Naše ljudstvo bo vedelo ceniti veličino žrtve zlasti tudi zato, ker ve, da so jo doprinesli ravno oni činitelji, ki so tako blizu vojski in so na njene svetinje navezani po slavni tradiciji in po pravem junaškem čustvovanju. Te žrtve je vreden samo vzvišeni cilj, za katerega so v vekovih umirali naši najboljši: naše državno in narodno edinstvo. Naši narodni vojski želimo, da bi pod novimi prapori verno sledila davnim vzornikom. Uverjeni srno, da bo s tradicionalnim junaštvom pohitela na branik, kadarkoli bo domovina zahtevala nje pomoči. Tržaški proces Včeraj, na peti dan procesa, so bile zasliSane zadnje priee, nakar so se vršili pledojeji — Državni tožilec zahteva smrtno obsodbo za pet obtožencev Trst, 5. septembri, s. Danes se je peti dan nadaljevala razprava pred izrednim tribunalorn proti obtoženim Slovencem. Kakor včeraj, se je tudi danes razprava vršila ves dan, samo s to spremembo. da se je danes pričela celo že ob 8. zjutraj in da je bila opoldanska pavza še krajša. Vidi se po vsem, da se sodišču izredno mudi. O vzrokih tega nepričakovanega pospešenja se v Trstu mnogo govori, pravega vzroka pa nihče ne ve. Prihod obtožencev Današnja razprava se je pričela že ob 8. zjutraj. Predsednik general Cristini jo je vodil v izredno hitrem tempu. Čeprav se zna dobro obvladati, se mu vendar vidi, da je nervozen. Ker je bilo zasliševanje obtožencev že včeraj zaključeno in zaslišanih včeraj tudi že več prič, je bilo danes zasliševanje ostalih prič hitro končano. Ko so po običajnem vrstnem redu privedli v dvorano najprej Frančeskinijevo, nato pa pod močno stražo ostale obtožence in jih namestili v železni kletki, je predsednik takoj otvoril razpravo. Pozornost je vzbudilo dejstvo, da obtožencem danes v nasprotju z dosedanjo prakso niso sneli železnih okovov in verig, s katerimi so povezani po štirje in štirje, marveč so jih pustili tudi v kletki zvezane. Baje je bila izdana ta naredba iz varnostnih razlogov, da se onemogoči in prepreči vsak incident. Še od včerajšnje celodnevne razprave utrujeni, so izgledali obtoženci danes zelo izčrpani, drugače pa so bili docela mirni ter so dvignjenih glav sedeli v kletki. Opoldanske izdaje tržaških listov. ki poročajo o zaključku razprave, poudarjajo, da so bili obtoženci naravnost izzivajoče mirni in ravnodušni, če tudi se morajo zavedati, da jim gre za glavo. Zaključek dokaznega postopanja Kakor skoro v vseh procesih pred izrednim tribunalorn, so nastopali tudi v tržaške:i procesu kot priče večinoma samo uradne osebe, (kaiabinjetii, miličniki, policijski uradniki in fašistični funkcijiit'a-ji) s prefektoma iz Trsta in Gorice na čelu. Priče tudi danes niso izpovedale ničesar bistvenega, ne^o se samo potrdile navedbe obtožencev. O dejanjih samih, zaradi katerih so obtoženi postavljeni pred sodišče, priče niso mogle navesti ničesar konkretnega, nego slone njihove izjave vse samo na hipotezah in domnevah. Zato je bilo zasliševanje vseh teh prič zelo kratko. Ze ob pol lt). je predsednik tribunala general Cristini obzavil, da je dokazno postopanje zaključeno. Ker so bile izvršene tudi že vse druge formalnosti kakor čitanje sodnih spisov, zapisnikov o zasliševanjih itd., je dobil takoj nato besedo državni tožilec Dessy. Kazenski predlog državnega tožilca Državni tožilec Dessy je imel daljši govor, v katerem je reasumiral obtožnico in potek razprave, vendar pa se v podrobnosti ni spuščal in ni utemeljeval podrobno krivde obtožencev. Omejil se je le na ugotovitev, da so vse navedbe obtožnice v polni meri dokazane in izjavil nato, da zahteva interes države in italijanskega naroda, da se vsi obtoženci kaznujejo strogo po zakonu o zaščiti države. Svoj govor je zaključil s predlogom, naj se obtoženci obsodijo na naslednje kazni: Vekoslav Španger, Zvonlmir Miloš, Ferdinand Bidovec, Franc Marušič in Franc Valenčič na smrt. Leopold Šlrca na 4, Kosmač CJrfl, Zofija Frančeskini, Mario Zahar, vsak na 5, Slavko Bevk, Miroslav Pertot, Josip Kosmač vsak na 7, Vinko Čač na 8; Anton Manfreda na 9, Vladimir Što-ka na 18, Dragotin Rupel j in Ivan Obad vsak na 20, a Nikola Kosmač na 25, najmanj pa na 20 let težke ječe. Govori odvetnikov Po kratkem odmoru so dobili besedo zagovorniki posameznih obtožencev. Vseh šest odvetnikov je bilo imenovanih od sodišča. Govori zagovornikov so si bili vsi podobni. Odvetniki si niso prizadevali omiliti obtožnice ali pred-očiti sodnemu dvoru kake olajševalne okoliščine, nobeden se ni niti dotaknil položaja slovenske narodne manjšine v Julijski Krajini, ki je glavni vzrok, da je prišlo do dogodkov, ki so privedli obtožence pred izjemno sodišče. V svojih govorih so se omejili zgolj na to, da so valili krivdo na klijente drugih odvetnikov in s tem še bolj poslabšali položaj vseh obtožencev. V ostalem so izjavljali, da morajo na žalost sami priznati, da je krivda njihovih klijentov dokazana in da je tudi ti sami ne taje. Vsi so zaključili svoje govore z apelom, da bodi kazen sicer mila, toda pravična, kakor to zahtevajo zakoni. Z dveurnim opoldanskim odmorom so trajali govori do 7.30 zvečer. Dvorana je bila tudi danes ves dan polna publike, posebno pa zvečer. Obtoženci, ki ves dan niso ničesar zaužili in so že od zjutraj zaprti v železni kletki, izgledajo že zelo utrujeni in izmučeni, vendar pa so mirni in udani v svojo usodo. Česa so bili obtoženi: Obtožnica dolži tržaške obtožence naslednjih dejanj: 1. Valenčiča, Miloša, Bidovca in Maru-šiča, da so 10. februarja 1930 nastavili in povzročili eksplozijo bombe v poslopju »Popola di Trieste«, organa fašistične stranke v Trstu, in tr r trenutku, Vo so prihajali uredniki in ostali uslužbenci na posel ter so s tem povzročili smrt urednika Guida Nerrija, dočim so bili trije nameščenci ranjeni; 2. Valenčiča, Miloša, Marušiča, Sirka, Bidovca in Špangerja, da so v Julijski Benečiji prenašali in skrivali peklenske stroje; 3. Kosmača Nikolo in Marušiča, da sta 7. decembra 1929 poskušala umoriti agenta Kureta s tem, da sta oddala nanj več revolverskih strelov; 4. Marušiča, Bidovca, Miloša, Špangerja, Ruplja, Obada in Valenčiča, da so v letu 1930 in poprej v Julijski Krajini s požigi in z eksplozijami rušili in poškodovali javne ustanove v cilju ogrožanja javne varnosti države. Španger, Štoka in Ru-pelj so zažgali dne 29. avgusta 1929 okrevališče "Lege nazionale« v Proseku; Marušič, Bidovec, Miloš in Valenčič so položili 5. januarja 1930 bombo pri Svetilniku zmage v Trstu; Španger, Štoka, Rupelj in Obad so zažgali 1. maia občinsko šolo v Zgoniku; Marušič in Miloš sta v noči 25. marca poskušala zažgati šolo v Gatarini pri Trstu. 5. Vsi skupno so obloženi, da so se v letu 1930 v Julijski Krajini medsebojno in z osebami, k' so ostale neznane, dogovorili, da bodo izvršili ta dejanja s ciljem, da bi odcepili del italijanske države ter so se pri tem posluževali oborožene vstaje, umorov, uničevanja imetja; ustanovili so v to svrho tajno organizacijo, ki je imela nalog, da v primeru vojne operira za hrbtom italijanske vojske proti njej. Ostali obtoženci so obtoženi, da so za vse to vedeli, glavne obtožence pri tem direktno ali indirektno podpirali in da tega niso prijavili oblastem. Za dejanja pod 1. do 5. predvideva zakon o zaščiti države, po katerem je tudi osnovan izredni tribunal, smrtno kazen, za ostale prestopke pa ječo od 2 do 30 let. 0 sporu v učiteljski organizaciji razpravlja na uvodnem mestu v beograj« ski »Politiki« g. Milutin Stankovič in po« udarja: Utešno je, da spor na jubilejni glavni skupščini UJU v Beogradu ni oo, sledica izpremenjenih nazorov v pogleda ideje, zaradi katere se je jugoslovensko učiteljstvo po prevratu združilo. v snotao organizacijo. Na kongresu je bilo ugotov« ljeno, da so nastala nasprotja zaradi čisto osebnih vprašanj, ki so ustvarila težko atmosfero med učiteljstvom. Nezaželen trenutek, ko so osebna vprašanja potisni* la v ozadje vse ostalo. Ta vprašanja so: sprejem novih pravil in izvolitev njve uprave, čeprav še ni poteklo leto dni, od* kar je bila izvoljena dosedanja upravi. Stankovič ima prav. On je bivši ured« nik »Narodne Prosvete«, osrednjega gla« sila UJU, ki ga je dala nova centraLia uprava v roke g. Milanu Popoviču. pover« jeniku beograjske sekcije L"JU, tako, da je zdaj dobil .list popolnoma lokalen izraz beograjskega poverjeništva. Zadevo sedanjega položaja v UJU je Stankovič popolnoma pravimo poudaril, ko trdi: v nobenem primeru ne sme priti do majoriziranja najmočnejše sekcije, t j. beograjske, k; tvori od 13.000 udruženih članov 7OOO članov, marveč mora biti pri vseh važnejših odločitvah merodajen kri« terij celotne organizacije in pristanek ve» čine poverjeništev na dotično stališče. Ako pa bi bili vsi učitelji in učitcijicc v Udruženju, posebno v prečanskih kra* jih, kjer se najbolj cepijo, bi bilo v UJU absolutno številčno ravnovesje. V jedru se mora delati v glavnem zdaj po mislih, ki jih je razpredel v »Politiki« g. Stankovič, če hočemo, da bo UJU res predstavljalo mišljenje vsega učiteljstva v državi. Na Viljeraovo tožbo obsojen nemški novinar Berlin, 5. septembra s. V procesu na tožbo bivšega cesarja Viljema proti odgovornemu uredniku lista »■Berliner Morgen-post«, je bila danes izrečena razsodba. Urednik Evald Mandel je bil zaradi klevete obsojen na 1500 mark globe. Rumunsko inozemsko posojilo Bukarešta, 5. septembra s. Rumunska vlada bo s posredovanjem Društva narodov najela veliko inozemsko posojilo. Vodstvo pogajanj je bilo poverjeno Titulescu. Posojilo se bo porabilo za omiljenje agrarne krize na Rumunskem. Revolucijski pokret narodnih socijalistov v Nemčiji Berlin, 5. septembra s. Notranje ministrstvo je izdelalo spomenico pod naslovom »Izdajalsko podjetje narodno-socijali-stične nemške delavske stranke«, v kateri pravi, da dela ta stranka z vsemi razpoložljivimi sredstvi na to, da zruši v *ei-marski ustavi utemeljeno nemška republiko. Stranka še vedno nadaljuje politiko, ki je 1. 1923. dovedla do Hittlerjevega puča, čeprav z drugimi sredstvi. Njen cilj le ustanovitev diktatorično organizirane docela nacijonalne države. Polet »Zeppelhta« v Moskvo Moskva, 5. septembra. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« bo pristal na osrednjem moskovskem letališču. Zastopniki sovjetskih oblastev so odpotovali v Berlin, da se vkrcajo na zrakoplov. »Grof Zeppelin« bo odplul v Moskvo 10. septembn. Sovjetska civilna in vojaška letala inu bodo letela naproti. Ruska letate v Mali Aziji Moskva, 5. septembra. A A. Tri sovjetska letala, ki so odletela na polet iz Moskve čez Ankaro in Teheran v Kabul, so davi ob 7.15 v Ankari vzletela proti Se-bastopolu. Boji ob alžirski meji Pariz, 5. septembra. AA. Po vesteh iz Maroka so bile na alžirski meji hude borbe med francoskimi četami in vstaši. Ubitih je bilo 46 vojakov in 3 oficirji. Razen tega je ostalo na bojišču veliko ranjenih, Nedeljo in praznik porabite za ogled jesenskega ljubljanskega VELESEJMA Veličastna manifestacija v Mariboru Maribor, 5. septembra. Maribor se je že tekom dneva odel v morje narodnih zastav in celo mesto je dobilo svečano lice. Okrog pol 7. zvečer se je formirala mogočna povorka izpred Narodnega doma po Frančiškanski, Tatten* bahovi in Kopališki ulici. Za vojaško god* bo. ki je korakala na čelu. so se vrstile vojaške in orožniške čete, skavtske čete, oblastni in sreski odbor Narodne odbra« ne, oficirski zbor, predstavniki oblasti m načelniki uradov, predstavniki raznih sta« novskih korporacij. Sokol z naraščajem, godba katoliške mladine, šolska mladina, skupina kolesarjev, godba »Drave«:, gasilci z -baklado, razna društva in ostalo prebi* valstvo. Povorka je krenila skozi gost špa« lir občinstva po glavnih mestnih ulicah pred stanovanje generala Maistra, od tam pa na Glavni trg, med oglušujočim vzkli« kanjem Jugoslaviji, kralju, kraljici, pre* stolonasledniku in vojski. Z balkona mest* ne hiše je pozdravil manifestante v imenu mestne občine podžupan dr. Lipold, po* udarjajoč velik pomen današnje manife« stacije. Za njim je predsednik sreskegaod« bora Narodne odbrane prof. Kenda izre* kel toplo zahvalo Narodne odbrane zave« ličastne manifestacije. Med neprestanim navdušenim vzklikanjem manifestantov je bil sprejet njegov predlog, da se odpošlje« jo brzojavke kralju Aleksandru, prestolo* nasledniku Petru in predsedniku vlade ge* neralu Živkoviču. Na poziv predsednika sreskega odbora Narodne odbrane so se manifestanti nato mirno razšli. Zbor narodnih železničarjev v Mariboru Maribor, 5. septembra. V veliki dvorani Narodnega doma, kjer so se jugoslovenski železničarji že pred 22 leti borili za pravice slovenskih železničarjev, se je vršil nocoj rod predsedstvom g. Rudolfa Tumpeja po veličastni manifestacijski povorki sijajno obiskan shod narodnih železničarjev, na katerem so naši železničarji manifestirali za svoie stanovske zadeve. V imenu centralnega odbora je g. Ivan Deržič naglašal velik pomen kraljevega manifesta od 6. januarja še posebej za že-lezničarski stan. ki je bil prej vse premalo upoštevan. Osobje se je razdruževalo, namesto da bi se zedinjevalo. dohodki železnic pa so se uporabljali za vse druge namene, samo ne za železničarje in za železnice. Po 6. januarja ie zato UJNŽB potenciralo svoje delovanje in res želo že do sedaj lepe uspehe. Govornik je žigosal postopanje v drugi internacijonali organiziranih železničarjev, ki se vedno poslužujejo dvojne taktike in skušajo v pomanjkanju lastnih uspehov smešiti delovanje narodnih železničarjev. Jugoslovenski železničarji odločno protestirajo proti temu, da bi se vmešavali v razna poklicna vprašanja državnega prometnega osobja neže-lezničarji, ki prinašajo vedno le zmešnjavo in škodo železničarskemu stanu. Govornik je žel za svoja izvajanja dolgotrajno. viharno odobravanje. Nato je predsednik g. Rudolf Tumpe! govoril o narodnostnih razmerah v železniški delavnici in kurilnici v Mariboru. Končno je bila sprejeta resolucija, ki pravi: Železničarji, zbrani na shodu UJNŽB v Mariboru dne 5. septembra 1930 v celoti sprejemajo resolucijo, ki je bila sklenjena na shodu 14. avgusta v Ljubljani. Izrekajo ponovno centralnemu odboru svoje popolno zaupanje s pozivom, da iz-voiuje jugoslovenskemu prometnemu osob-ju pravice, ki mu po važnosti in značaju te težke službe pritičejo. Izjavljajo, da hočejo z vsemi silami delati za prospeh prometne stroke ter vsestranski napredek jugoslovenskega naroda. Ob pol 10. zvečer je predsednik zaključil sijajno uspelo zborovanje. Mariborski komunistični proces Maribor, 5. septembra. Danes se je pričela pred senatom peto* rice tukajšnjega okrožnega sodišča razpra* va proti sedmim osebam zaradi komuni* stične propagande: Obtoženi so: 41ietni ključavničar Jos. Zupane, 421etni pomož* ni delavec Andrej Čanžek, bivši oblastni poslanec, 41 letni pomožni delavec Ivan Pšeničnik, oOIetni strojni delavec Anton Lekš, 351etni žel. strugar Henrik Neingerl, 4Sletni kotlar Filip Rebernik, vsi iz želez* niških delavnic v Mariboru ter 311etni brivski mojster Nikola Novakovič v Ma* riboru. Vsi so obtoženi, da so bih člani komunističnih celic v Studencih in na Tez« nu, da so pomagali pri komunistični orga« nizaciji »Rdeča pomoč« m zanjo nabirali prispevke. Aretirani so bili 10. marca. Razprava se je pričela zjutraj ob pol 9. ob številni udeležbi občinstva. Prisostvo« val je razpravi tudi profesor kazenskega prava na beograjski univerzi g. Negubov, ki je slučajno v mariborski okolici _na p«* čitnicah, nadalje predsednik sodišča ter mnogi drugi sodniki in odvetniki. V sena* tu petorice so bili razen predsednika Le* narta še sodniki Vejnar, Kolšek, Štukelj in Ažman. Vseh sedem obtožencev zago« varja dr. Reisman. Celo dopoldansko raz* pravo je izpolnilo zasliševanje obtožencev, ki so vztrajali na tem, da niso krivi. Popoldne ob pol 4. se je razprava nada« ljevala in se je pričelo zasliševanje prič. Zaslišana je bila tudi glavna obremenje* valna priča, železniški ključavničar Ivan Pečnik. Razprava je bila zvečer prekinjena in se bo nadaljevala jutri ob pol 9 dopol* dne. Grozen umor v Beli Krajini Metlika, 5. septembra. Danes je Metliko pretresla žalostna vest, da ležita že nad tri tedne mrtvi v Sodjem vrhu št. 19, občina Crešnjevec, Lenka Ska* la, stara 78 let in lOletna Slavka AlaJešič iz Mirne peči. Obe sta .bili ubiti s kolom. Takoj po obvestilu je odšla sodna ko? misija pod vodstvom sodnika Janka čerč« ka in zdravnika dr. Kodra v Sodji vrh, da ugotovi dejanski stan. Včeraj je namreč prišel oče Slavke Ma» lešič ponjo, da bi jo odvede! v Mirno peč, kjer naj bi zopet pričela posečati šolo. Na svojo žalost pa ie našel teto in svojo hčer mrtvi, že v popolnoma razpadajočem stanju. Takoj je sporočil grozno razkritje v Semič orožnikom, ki so prišli tja davi cb 8. LTgotovili so, da je morilec vdrl v hi* šo skozi okno. Trupli so našli že črni in razjedeni od črvov. Skalova je pred pri* bližno petimi meseci prodala hrastovega lesa za 10.000 Din, dočim je Slavka Male* šič prinesla k njej okoli 500 Din. Denarja sedaj pri preiskavi niso našli nobenega, ta* ko da gre očividno za roparski umor. Ob* dukcija obeh trupel bo izvršena jutri. Iz državne službe Beograd, 5. septembra, p. S kraljevim ukazom je imenovan za konzula v Valom g. Gjorgje Ivkovič, naš dosedanji konzul v Carigradu. Z odlokom ministra za trgovino m in* dustrijo sta imenovana za profesorje na srednji tehnični šoli v Ljubljani Roman Gregi in Hinko Petrič. »Službene Novine« objavljajo natečaj ministrstva pravde za mesto sodnika pri okrajnem sodišču v Metliki. Prošnje je vložiti do 15. septembra. Velik požar v Sremski Mitrovici Sremska Mitrovica, 5. septembra, p. V minuli noči je izbruhnil požar v tovarni Rastovski. Ogenj se je širil s tako naglico, da ni bilo mogoče rešit; ničesar. Tovarna je pogorela do tal. Gasilcem je jedva uspelo, da so s pomočjo vojaštva preprečili razširjenje ognja na sosedna poslopja. Škoda znaša več milijonov. Žrbanje založnic Drž. hip. banke Beograd. 5. septembra. AA. 15. septembra t. 1. se bo vršilo trinajsto žrebanje 7 in pol odstotnih založnic Državne hino-tekarne banke, posojila iz leta 1924. Žrebanje se bo začelo ob 9. dopoldne v veliki dvorani Državne liipotekarne banke v Beogradu. III. ženska olimpijada v Pragi Praga, 5. septembra h. Davi je prispela v Prago jugoslovenska damska reprezentanca, ki bo sodelovala na III. ženski olim-pijadi v Pragi, med njimi tudi Slovenka Tratnikova. Dopoldne so si Jugoslovenke ogledale Prago. Ob 17. je bila Garden par-ty, ki ga je priredilo ministrstvo za narodno zdravje v Waldsteinovi palači. Zvečer so bile Jugoslovenke povabljene od ČOS v Tyršov dom. Otvoritev ženske olim-pijade bo jutri ob 14. M ZAGREBACKI ZBOR 13. - 22. IX. 1930. splošni Mednarodni Veliki sejem vzorcev s specijalnimi sejmi C 1. Stavbarstva, ž. hotelov, hiš in kuhinje, 3. prehranitvene Industrije, 4. tekstilii in konfekcije krzna. 5. usnja, 6. papirja, 7. poljedeljstva, HS10 Poieg tega se vrši tudi razstava in sejem plemenske živine: Domače na dneve 13. in 14. IX. Inozemske na dneve 20. in 21. IX. 1930." Na železnicah in jadranskih parobrodih 50<7, pop. za posetnike in blago (brezpl. povratek) Hmelj Žatec, 5. septembra h. Večje povpraševanje na deželi po cenah 425—525 Kč. Hmeljarji imajo zelo malo volje za proda-io. Na niirenberški trg je bilo ta teden pripeljanih 650 bal, promet v celem tednu 360 bal. Tendenca ugodna. Plačalo se je za holedauski hmelj 50—75, za wiirtenberški 85—95 mark. , . Žalec, 5. septembra. Pri čvrstem poloza« ju in stalno krepkejših cenah se je Kupo* valo zeleno blago po 8 do 9 Din za kg. V posameznih primerih je dosegla cena 10 Din. Doslej je prodanega vsega skupaj 2000 metrskih stotov "hmelja brez predpro« daje Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoTed za soboto: Stalno prilično jasno ali samo prehodno oblafno. umerjeno toplo. — Situacija včerajšnjega dne je bila enaka kakor v prejšnjih dneh z neznatnimi spremembami. Pritisk je porasel za 0.1 do 1 mm samo v centralnih in vzhodnih predelih, drugod je za O.l do 1 mm padel, zlasti v severozapadnih delih. Jutranja temperatura je padla v gorskih predelih, sicer pa porasla za 1 do 3 stopinje. Nebo je bilo zjutraj v vzhodnih in južnih pokrajinah in v primorju večinoma vedro dočim je bilo v severozapadnih gorskih krajih deloma ali tudi popolnoma oblačno. Morje je bilo mirno ali slabo valovito. Temperatura morja v Splitu je bila ob 7. zjutraj 22 stopinj C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Podnevi še večinoma jasno, v Severnih Alpah iužno vreme, zvečer na zapadu bolj oblačno. velikem dnevu naše narodne vojske Vsi jugoslovenski polki prejmejo danes v Beogradu nove polkovne zastave — Razvoj jugoslovenske narodne vojske od skromnih početkov do današnje veličine - Zgodovina v dravski banovini nameščenih pešadijskih polkov — Slovenski junaki v koroških osvobodilnih bojih 1 — ; Izročitvi novih polkovnih za-6+a v, simboličnemu aktu na rojstni dan Nj. A'is. prestolonaslednika bo s sr-ecm in dušo prisostvoval ves naš na-rovrštiikih najcenejši 281 vladal v tistih dneh največji nered. Delavci v taniošnjih rudnikih so stavkali in skušali uvajati neke vrste boljševi-ško vlado. Ljudstvo je bilo vse preplašeno in bežalo na vse strani. Junaški Malgaj ni dolgo pomišljal. Kljub šibki moči, s katero ie razpolagal, je ud i i! naravnost na Prevalje, ki so ga zbolj-ševizirani delavci resno ogražali. Pridružilo se mu ie še nekaj zavednih koroških slovenskih fantov. Zasedel je kolodvor in trg Prevalje ter odposlal manjšo patruljo celo v Guštanj. Proglasil je nad vso Mežiško dolino pre ki sod ter v dveh dneh vzpostavil red in mir. Po ojačenju. ki ga je dobil od celjskega polka, je nadaljeval Malgaj z zasedanjem važnih postojank ter postavil posadke v Črni. Mežici. Guštanju in Libeličah. V vseh teh krajih je nastavil slovenske župane in po treh fed nih razmere tako uredil, da je lahko mislil na nadaljnje prodiranje. 23. novembra je napadel Pliberk. razorožil z 80 možmi, med katerimi je bilo že tudi okoli 10 Srbov, nemško četo iz Celovca ter zaplenil večje množine orožja. 30 novembra je prekoračil Dravo pri Lipici in ob 8.30 vkorakal s svojimi fanti v Velikovec, kjer je razorožil tamkajšnjo nemško meščansko stražo. Ze čez nekaj ur so se pojavile pred Velikovceni tri močne nemške čete. Celjski fantje so se postavili pred mesto, se razvili v bojni črti ter odgovorili Nemcem, da se bodo branili do zadnje kaplje krvi, čeprav so bili Avstrijci v silni premoči, saj so šteli okrog 600 mož in so imeli 14 topov. Vnela se je borba, ki so jo kmalu prekinili Avstrijci t.cr se na povelje iz Celovca umaknili do Krke. Malgaj je ostal v Velikovcu, kamor mu je 4. decembra prispelo na pomoč šc okrog 500 srbskih vojnikov. Ostali trije bataljoni celjskega polka so se med tem razporedili pod poveljstvom majorja Žerjava v okrilju obmejnega poveljstva za vzhodno Koroško na prostoru južno in severno od Drave okrog Djckš, Grebinja in Lipice. V bojih proti nemškim četam, ki so se razvili po Božiču leta 1918. na koroški fronti, so junaško sodelovale tete Celjskega polka ter se posebno izkazale pri obrambi napadov na Velikovec in Dravograd. Velike zgube je utrpel polk po umiku naših čet pri pomladanski ofenzivi Avstrijcev. Med drugimi je položil življenje na oltar domovine tudi junaški France Malgaj. Po reorganizaciji naših čet, ki jo je izvršil v skladu z organizacijo zmagovite srbske vojske prvi komandant novo ustanovljene dravske divizijske oblasti general Krsta Smiljanic, so se pričele priprave za veliko pomladansko ofenzivo, ki je pokazala, kaj zmore naš vojnik pod skrbnim in veščim vodstvom. V tej ofenzivi je sodeloval Celjski polk. izpopolnjen z vojnimi obvezniki letnikov 1890—1894, v odredu polkovnika Ljubomira Marica na črti Guštanj—Črna—Pliberk—Velikovec — Gospa Sveta. Polku je poveljeval polkovnik Koch. Polk je sodeloval v vseli bojih koroškega odreda in se posebno odlikoval pri napadu na Črno, kjer je zlomil z nenadkriljivim elanoin odpor avstrijskih čet, jih pognal v beg in jim sledil do Gospe Svete. V spomin na boj pri Črni, ki se je vršil 28. maja 1919., slavi polk ta dan kot svojo polkovno slavo. Po zmagoviti ofenzivi je ostal celjski polk na Koroškem tik do plebiscita in se potem vrnil v Celje, kjer uživa danes ljubezen in naklonjenost vseh Celjanov, ki so ponosni na svoj celjski polk. V zlati knjigi padlih junakov borb za osvobojenje Koroške beleži polk 27 svetlih junakov, med njimi Franceta Malgaja in Srečka Pun-ceria. škofjeloški polk št. 52 Ta najmlajši polk na ozemlju dravske banovine, ki mu poveljuje simpatični in splošno priljubljeni polkovnik Djordje Bulic, je bil formiran šele v zadnjih letih v Ljubljani, kjer je bil nastanjen v Vojvoda Mišica vojašnici. Sedaj se je preselil v gkofjo Loko, kjer uživa posebno naklonjenost prebivalstva, ki je v kratkem času vzljubilo svoj polk, ki živi in dela z njim v vseh lepih in težkih trenutkih. Sprejem pol-kovne zastave sc bo vršil v Skofji Loki. kjer bo ob tej priliki največja vojaška svečanost, kar se jih je vršilo doslej v tem starodavnem mestecu. SOKOL V Gornjo Radgono Kdor sc namerava v nedeljo, dne 7. t. m. udeležiti izleta na sokolsko slavnost v G. Radgono, naj s svojo prijavo ne odla* ša na nedeljo, ko ni več mogoče dobiti no* benega avta. Vožnja v osebnem avtu je 45 Din za osebo tja in nazaj, v tovornem pa 35 Din. kar jc za polovico manj, nego v avtu. ki vozi redno vsak dan iz Maribora v G. Radgono in nazaj. Prcdplačnikom bo* do sedeži zasigurani. Stojišča bodo izklju* čena, ker zastirajo razgled. Prijave se spre* jemajo v pisarni Nar. Odbrane v Nar. do* mu vsak dan od 18. do 20. ure. Odhod iz Maribora izpred Nar. doma točno ob 12. 1'rihod v Radgono okrog 14. ure. Odhod iz Rodgone ob 20. uri oziroma po volji izlet« nikov tudi pozneje brez odplačila. Lepe Slov. gorice, bogato obložene s sadjem in grozdjem so s svojimi čednimi vasmi in hišami videti kot zemeljski raj. Krasen razgled iz Boffove višjne — vštric Kapele — nad kopališčem in Slatino Ra* denci nad celim sinjim Prekmurjcm bo bo* žal naše radovedne oči ter bo izginjal v sinji daljavi. Mesto Radgona in vasi: Potema, Žetin* ci, Dedonci, Zenkovci in Slovenska Gorca! Vi bolečine našega trpečega jugoslovcn* skega srca, vrnite se k nam, v Jugoslavijo, naj zavlada v nji brezmejna radost! Rad* gonski slovenski mučeniki! Hitimo - vašo bližino, v Gornjo Radgono, da se pokloni* mo v duhu vašim manom! Vi ste bili v svetovni vojni med vojaštvom junaki glas silci bližajoče se Jugoslavije! Slava vam! Sokolski dan v Višnji gori. Višnjegorski Sokoli in vsi Sokolstvu naklonjeni prebivalci se vneto pripravljajo na sokolski dan v nedeljo, 7. t. m. Vsi kar tekmujejo v prizadevanju. da bi dosegel ta dan Sokolskemu društvu ne morda bogve kake materijains koristi, pač pa obilno moralne podpore, kt je društvu potrebna z njegov razvoj. Prosvetno delo v okolici še ni našlo dovolj odziva in je namen te sokolske prireditve v prvi vrsti ta, da se mlačneži zdramijo. Ta prireditev naj bo temelj bodočega sokolskega dela. aZ vse udeležence je dovoljena polovična železniška vožnja. Javna telovadba bo po sprevodu ob prihodu ljubljanskega vlaka ob pol 15., potem pa ljudska veselica na lelovadišcu. Nastop Sokolskega društva v Bohinjski Bistrici. V nedeljo 7. t. m. bo praznovalo Sokolsko društvo v Bohinjski Bistrici 10» letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo javni nastop na lastnem letnem telovadišču pri Sokolskem domu. Spored: ob prihodu izletniškega vlaka sprejem gostov na kolo* dvoru in odhod na telovadišče k skušnjam; od 11. do 11. in pol koncert pred SokoL skim domom; ob 11. in pol odhod na po* kopališče k pokojnemu bratu Malej*u; od 14.—15. koncert pred Sokolskim domom; ob 15.30 javni nastop; po nastopu prosta za* bava. Prosimo vsa bratska društva na Go* renjskem, da se v čim večjem številu ude« leže prireditve in po možnosti dospejo že z dopoldanskim izletniškim vlakom. Znani mesečnik »Telocvik«, ki ga izdaja poznani sokolski borec in tekmovalcc br. Franta Erben v Pragi, omenja v zadnji svoji številki abstinenco italijanskih, švi* carskih in finskih gimnastov na medna* rodni tekmi v Luxembourgu, ki se pač udeležujejo enostranskih telovadnih te* kem na Olimpijadah, puščajo pa v nemar tekmovalno prireditev lastne Federacije. V Berlinu deluje 1956 raznih telesno-vzgojnih društev, ki pripadajo 45 raznim telovadnim in športnim zvezam. Nogometnih klubov je največ. 209. slede turnerji s 146 društvi, lahka atletika ima 105 udru-ženj; zelo razširjen je veslaški šport s 379 klubi. Mladinska vzgoja je obširna, saj je v to svrho ustanovljenih 507 društev. Plavanje SISAČKO MINERALNO VODO! 11640 ta postaja ostala samo pr dobrern name* nu. Inicijativa za dovršenje projekta naj izide iz odborov prizadetih občin. Ki naj z vsemi močmi započno akcio 'judstvo samo čaka teh korakov, da bo prijelo za delo. žrtvovalo čas, moči in denar, da do* bi izhod iz mučnega gospodarskopromet* nega položaja. S primernim apelom na oblasti si naj zago-ov, denarne pomoč, ki bo gotovo toliki, da bo načrt brez težav izvedljiv. Vprašanje oroda na desni breg bo rešeno samo od sebe. saj bo tam dobil zaslužka potreben človek, H r>o imel vedno dosti opravka s prevažanjem. Vsa javnost naj pa v lastnem interesu podpre stremljenje Zasavčanov Tu naj zgineju vsi malenkostni predsodki* ki se bodo naj* brže pojavili iz izvestnih strani in ki so predvsem konkurenčnega značaia češ »t* pel bo promet na Savi. odnosno. težišče se bo preneslo iz Litije, kajti dajte Ciov-e* ku kar mu po pravici gre. ne tir jati vo šolsko leto — poslednje v nepriklad* nem zakotnem poslopju v Šolski ulici. Kra* jevni šolski odbor v Škofji Loki je nam* reč že oddal delo za zgradbo novega, dvo* nadstropnega poslopja stavbeniku Emilu Tomažiču, ki je tudi gradil svoječasno že* lezobetonski most preko Selščice ob to» varni Šešir Na idealno lepi trati, s krasno okolico, čistim zrakom in mirom so zapo> sleni delavci, ki so pričeli s početnimi deli. Po sklepu pogodbe mora biti impozantna stavba do prihodnjega šolskega leta goto* va vsaj za vselitev osnovne šole. Zgradila se bo tudi stanovanjska hiša za šol. upra* vitelja. ravnatelja mešč. šole m 3 sobe za učitelje=samce. Ker ministrstvo prosvete še ni izvršilo imenovanj, učiteljski zbor ni kompleten; manjka pa tudi redni verouči« telj. ker so oo. kapucini šolski pouk opu* stili, m še ni dospel nov katehet ki ga Škofja Loka že od pomladi potrebuje. Tem potom obveščamo starše, da ponavljalna šola še ostane. Banska uprava je odklonila ponovno prošnjo krajevnega šolskega odbora za pre* šolanje deklic gorske šole k samostanu, ker za prevedbo ni stvarnih razlogov. Kakor v Žabnici, imajo tudi na Studen* cu pri Margučevih drevo — španski be* zeg, ki je v vrhovih pričel cvesti Izgleda, da bomo sličnih nenavadnih pojavov do* živeli še več. Gradbena sezona lepo napreduje. Cev« ljarski mojster Franc Roblek si gradi no« vo 'inovanjsko hišo pri Kamenitniku. Ko> vač Valentin Kalan pripravlja materijal za novo kovačnico in stanovanjsko hišo, ki si jo zgradi v Stari Loki. Svoj dom si posta« vi tudi tovarniški delavec Alojzij Malo* vrh. Vsem navedenim je izdelal načrte zi» darski delovodja Žontar Franc iz Škofje Loke. Novo hišico si gradi čevljarski moj* ster Franc Bohinc. Postavlja stavbenik An* ton Ogrin. Velika dela izvršuje na Spod« njem trgu čevljarski mojster Ivan Hafner, ki je staro, ogelno stavbo podrl do tal m si postavi na istem prostoru novo stano« vanjsko hišo s trgovino in delavnico. Gra> ditelj Valentin Kobav. Hiša Jožefa Jemca je pod streho, pravtako so ta teden pre* krili novi dom tov. delavca Franca Logon* dra. Ljudje pohitevajo z deli. da jim r,e> ugodno vreme ali druge neprilike iie po« kvarijo načrtov. Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sisurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Strašna smrt otroka Gornja Radgona. 5. septembra. V torek dopoldne je zadela huda nesre* ča posestnika Franca m Marijo Žiško v Ivanjševcih pri Gornji Radgoni. Ko so bi* li domači zaposleni pri raznih gospodar* skih delih, se je 31etna hčerka Micika igra* 1» sama na dvorišču. Ko je proti poldnevu služkinja pripravljala za obed v kuhinji, je prihitela tjakaj neopaženo Micika. V kuhinji na tleh je bil v tem času postav« Ijen škaf z vrelo vodo. Škafu se je otrok približal ter po nesrečnem naključju padel v vrelo vodo. Čeprav je mati otroka na njegov obupen klic takoj pritekla in ga potegila iz vode, je bilo že prepozno. Do» bil je strašne opekline, katerim je podle« gel po 8 ur trajajočih mukah. Ta tragičen dogodek bodi resno svarilo materam, ki puščajo svoje otroke brez po« trebnega nadzorstva. Za tramvaj v Šiiko Ljubljana, 5. septembra. Kakor smo poročali, se je dne 2. t m zglasila pri podbanu g. dr. Pirkmajerju- de* putacija hišnih posestnikov pod vodstvom g. Freliha ter izročila predlog, da naj se mestni občini zabrani nadaljevati deia za razširjenje mestnega tramvaja. Kakor zna* no, je deputacija utemeljevala svoje za* hteve s tem, da pritožba proti sklepu ob« činskega sveta v zadevi finansiranja raz« širjenja tramvajske mreže še ni rešena u> da mora občina poprej predložiti banski upravi, ki naj jo vsestransko preišče ter celo zadevo vrne občinskemu svetu v po* novno razpravo in sklepanje. Glede te zahteve g. Freliha so sklicali šišenski posestniki, podjetniki in obrtniki protestni sestanek, na katerem so sklenili, da se dela za tramvajsko progo morajo na* daljevati. Zbrala se je dalje tudi deputa* cija nad 20 Šiškarjev, ki se je podala vče« raj dopoldne pod vodstvom gg. Petra Šte* pica, Petra Šterka ter Milana Cimerniana k podbanu c. dr. Pirkmajerju ter protesti* rala proti zahtevam g. Freliha. Izrazila je dalje željo, da se dela čim hitreje nadalju« jejo, kajti nadvse je potrebno, da bo tako velik okraj, kot je Šiška, zvezan z mestom v določenem času s tramvajsko progo. G. podban je odgovoril, da se delo ne bo ustavilo. Vse zadevne pritožbe pa se bodo obravnavale pozneje in bodo takrat urejene tudi vse formalne zadeve. Iz življenja v gramozni jami Ljubljana, 5. septembra. Bog vedi, kje sta se spoznala in našla. On je po poklicu krojaški pomočnik in stanuje pri svoji, že stari materi v baraki v gramozni jami. Poprej je bil miren; bri* gal se je za svojo obrt in zaslužil denar. Naenkrat pa je vstopila v njegovo življe* nje ona: prevejana, delomržna ženska in se ga oklenila. Povsod je bila ž njim in gi ni pustila iz oči. Če je stopil v mesto, se je podala za njim in če je čepel na ro* bu jame, je sedela ona tik njega. Mati je gledala žalostno svojega sina, zmajevala z glavo in dolgo ni dejala besede. Pozneje pa so se razmere predrugačile. Sin je po* stal surov, nahrulil je mater ob vsaki pri« liki in mati je večkrat točila solze. Sin se ni zmenil za nobeno delo več, pač pa je zahteval od matere, da mu da hrano in da podpira tudi njegovo priležnico. Mati je postajala čedalje bolj potrta, pa si ni znala pomagati. Sama ni imela dohodkov, vendar je radevolje odstopala grižljaje tudi sinu. K mizi pa je vedno silila tudi prite* penka, ki je stala nod sinovim varstvom. Prepiri v baraki so postajali vsakdanji. Primerilo se je, da je nesrečna mati. ki je gledala sinovo propadanje, zvečer zaprla vrata. Sin je prišel domov in pričel kri* čati ter razbijati na vrata. V barakarski naselbini je nastalo razburjenje, ki se je včasi poleglo šele naslednji dan. Sinoči se je mati spet sama zaprla v barako. Čedni par se je vrnil v jamo pozno ponoči in našel vrata zaprta. Takrat je sin poiskal nekje sekiro in pričel podirati barako. Vmes je grozil, psoval in se pridušal. da ubije mater. Vsa preplašena je mati v tre* nutku sinove odsotnosti odprla vrata in hitro pobegnila v sosednjo barako, kjer so jo skrili. Zjutraj je je pregnana ženica zatekla po pomoč na varnostno oblast Še* 'e po dolgem obotavljanju je opisala sino* vo nemoralno življenje in prikazala kot zlega duha propalo žensko Marijo G., ki je spravila v nesrečo mater in sina. Policija bo v gramozni jami gor ob Vo* dovodni cesti uvedla strogo preiskavo in morebiti vsaj deloma razčistila razmere, ki groze pokvariti vse male otroke tamo« šnjih barakarjev. Primorske novice Vinogradništvo vse Julijske Krajine je zašlo v veliko krizo. Letni pridelek vina, ki znaša povprečno 600.000 hI, je bil vreden pred par leti še 120 milijonov lir, danes pa je cena padla že na polovico. V kleteh so še veliki zastanki. Letina ne kaže baš ugodno. Opuščenih bo letos zopet več vinogradov. Gospodarski strokovnjaki računajo, da se je število goveje živine v goriški, in tržaški pokrajini po suši leta 1928. zvišalo za več kot za eno tretjino, ponekod za polovico. Razpravlja se na kompetentnih mestih večkrat po potrebi, da se dvigne živinoreja v Julijski Krajini, sklepov, ki bi kazali bližnjo potrebno pomoč, pa doslej še ni bilo. Zadolževanje kmetijskih posestev narašča rapidno od leta do leta. To se ugotavlja na vseh kmečkih zborovanjih. Slabe letine, velike davščine, odpadla tržišča, ogromni obnovni stroški, mnogo je vzrokov, ki vedejo kmeta v dolg. Vedno bolj pa je očitno zadolževanje kmetskih posestev po občinah, kjer so razne obnovne tvrdke izkoriščale vojne oškodovance, tako zlasti na Bovškem in na goriškem Krasu. V Julijski Krajini in Zadru je bilo 31. julija t. 1. nezaposlenih oseb 11.400. Meseca julija je izvrševalo dela na državnih cestah 55.914 delavcev, od teh v Julijski Krajini in Furlaniji 2445. Za bonifikacijska dela v Julijski Krajini je določenih za prihodnjo zimo 2530 delavcev. Fašistični tisk pravi, da so za sindikali-zem posebno ugodna tla v goriški pokrajini. Pri zavodih in družbah ni smisla za sodelovanje. Hijerarhi se obračajo sedaj za pomoč k vsem oblastvom, da bi se moglo pričeti izvrševanje naloge sindikalnih organizacij ob' meji, katera sega tudi na politično polje. Oblastva bodo dopovedala zavodom in družbam, da so jim odprti edin*-le fašistični sindikati. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob '20 Sobota, 6.: Glavni dobitek. Izven. Ljudska cene. Nedelja, 7. ob 16.: Skrivnost sv. maše. Izven. Ob priliki misijonskega kongresa. Izven. Ljudske cene. Ponedeljek. 8. ob 20.: Skrivnost sv. maše. Izven. Ob priliki misijonskega kongresa. Ljudske cene. Torek, 9.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 6.: Hasanaginica. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika. Izven. Ljudska cene. Nedelja. 7.: Lohengrin. Izven. Ljudska cene. Ponedeljek. 8.: Prodana nevesta. Izven. Ljudske cene. Danes, vsako soboto, nedeljo in praznik = v hotelu „Bellevise" godba in ples s vira Sonny-Boy jazz, ostale dneve RADIO KOCERT. — Izborna pijača, prvovrstna kuhinja. — Najlepša razgledna točka v Ljubljani. — Lepo urejene tujske sobe. — Zelo prijetno bivanje za letoviščarje, tudi po zimi. — Pension od Din 65.—. Cene zelo zmerne, postrežba točna. — Zahtevajte od osobja cenik. Interurban telefon 3042. Domače Testi Dvojna številka »Naše dobe« Danes izide 13—11 številka »Naše dobe« z naslednjo vsebino: Vzroki in posledice konference v Sina ji (Dr Stanko Jug). Razvoj etničnih meja (dr. Anton Melik) Ob snirti Mije Vaiiibergerja (dr. Fr.-n Ilešič) O značaju meščanske šole (Jan Ban kart) Kritične opazke k Vebrovi »Filozofiji« (dr. M. Rohif) Iz razprave o rapallski pogodbi v rimski zbornici (dr. Lavo Cerinel.j) Esej o novinarjih (B. Borko) Pij XI. in fašizem Duh mladinskega gibanja v Nemčiji (B-o) Borba med maršalom Pilsmlskim in večinsko opozicijo v Sejmu (V— Kriza angleške«:« sospodarstva (V—r) Imperializem Zedinienih držav (V—č) Aurelius Augustinus (dr VI Travner) Ženstvo in spolna etika (—o) Romanovi i» Viljem (—o) Ob robu iu po robu (B—o) Kongres srednješolcev v Beogradu (T. Prekoršek) Kolonialna anketa. Pestro in za vsakega izobraženca zanimivo številko priporočajo že zsornji naslovi. »Naša doba < bi morala biti v rokah slehernega našega intelektualca! Četrtletna naročnina znaša samo i0 Din. »Naša doba« se naroča pri upravi, Ljubljana, Knaflicva ulica 5. • ~ * Kralj pri astronomskem observatoriju v Beogradu. V četrtek popoldne, ko so delavci že zapuščali delo. je Nj. Veličanstvo kralj nepričakovano prišel na Laudanov okop, kjer se gradi novi astronomski observatorij beograjske univerze Kralja ;e soremljal adjutant polkovnik Sarič. Upravnik observatorija prof. dr. Miškovič. ki se je še mudil na terenu, je pozdravil kralja in mu podrobno poiasnii vsa dela. Krali se je živahno zanimal za posamezne paviljone ter za instrumente, ki bodo tamkal nameščeni. Od prisotnih navdušeno po-zdravlien je kralj čez pol ure zapustil stavbišče. * Disciplinarni senat za zdravnike. Mi* nister za socijalno politiko iti narodno zdravje je odobril sestavo disciplinarnega senata za zdravnike pri istem ministrstvu za leta 1930.4932. Predsednik senata je dr. Andra Dinič, kasačijski sodnik, njegov nas mestnik pa kasacijski sodnik Rada Spasič. Člana senata sta med drugimi dr. Pavel Avramovič, policijski zdravnik v Ljublja* ni. in dr. Anton Klasinc, zdravnik na Pra« gerskem. * Državni izpit iz glasbe. V jesenskem terminu bo na državnem konservatoriiu v Ljubljani državni izpit iz glasbe. Kandidati naj se prijavijo s posebno vlogo ravnateljstvu državnega konservatorija v Ljubljani do 1. oktobra. Kolkovani prošnji moraio priložiti vsa izpričevala, dalje kratek potek svojega glasbenega študija z navedbo del. ki so jih v zadnjem času študirali Izpit bo pismen in ustmen ter se bo vršil nato med 15. in 20. oktobrom. * Začetek šolskega leta na gimnazijah. V smislu zakona o srednjih šolah v vseh srednjih prične redni pouk dne 16 septem* bra. vpis v posamezne razrede pa se bo vršil v dneh 11., 12. in 13 septembra * Kongres narodnega delavstva v Mari= boru. Narodno strokovna zveza opozarja vse udeležnike, da je odhod iz Ljubljane določen za nedeljo ob 5.12 zjutraj. Za ude* lcžence kongresa so določeni zadnji štirje vagoni, v katere naj vstopajo vsi, ki gredo na kongres v Maribor. Tudi član1 iz vmes* nih postaj Ljubljana * Maribor naj stopa* jo v zadnje vagone. V Mariboru naj se vsi udeležniki takoj uvrste v sprevod, ki poj* de po mariborskih ulicah do Narodnega doma. * Beograjske vojaške svečanosti v ljubljanskem radiu. Poslušalce radia opozarjamo, da bo ljubljanska radijska postaja prenašala danes od 8-30 naprej vse vojaške svečanosti in parado ob priliki izmenjave vojaškin zastav na Banjici pri Beogradu + Hrvatski planinci na Triglavu. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi med Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 5. septembra. Številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5 smer in brzino vetra. 6 oblačnost 1 — 10. 7 padavine v mm. 8 vrsta padavin Ljubljana 767.1, 16, 75, mirno. 10, —, —. Maribor 767.3, 15, 70, mirno, 10, —, —. Mo* star 765.4, 17, 65, mirno, 0. —, — Zagreb 767.8, 17, 56, mirno, 10, —, —. Beograd 768.0, 13, 70, mirno, 0. —, —. Sarajevo 769.5, 12. 75, mirno. 0, —, —. Skoplje 767.4, 15, 70, mirno, 0. —, —. Kumbor 763.5. 20, Rab 764.0, 22, 80, uor7j e oške sstr vcev 80, mirno, 0. —, —. Split 764.5, 23, 65, E2, 0, —. Rab 764 0. 22, 80. NW2, 1, —, _. Vis 764.1, 22, 75, N4, 0, —, —. Temperatura je bi'!a v Ljubljani najvišja 22.2, najnižja 15.8. Maribor 14. Mostar 15. Zagreb 16. Beograd 10. Sarajevo 9. Skoplje 10. Kumbor — Split 21. Rab —. Vis —. Solnce vzhaja ob 5.26, zahaja ob 18.29. Luna vzhaja ob 18.39, zahaja ob 3.9. prazniki za svoje člane skupni izlet na Triglav. Udeleženci se odpeljejo danes ob 13.5 iz Zagreba do Mojstrane, od koder krenejo čez Prag na Kredarico in na vrh Triglava, vrnejo se pa v Mojstrano čez Kot. + Zborovanje veterinarjev. jVU, sekcija dravske banovine, v katerem včlanjeni živinozdravniki na teritoriu dravske banovine, priredi strokovno zborovanje v nedeljo 7. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani. Lipičeva u £ * Sestanek celjskih vojnih maturantov se bo vršil jutrišnjo nedeljo v Celju. Nocoj bo pozdravni večer v Celjskem domu Vabljeni so vsi bivš. celjski dijaki. K: so matunrali od 1914 do 1920., seveda pa bodo na tovariškem sestanku dobrodošli tudi vsi ostali bivši ;eiisk' otud Nitji. < sestanku so prijazno vabljeni gg profes^ri. k; naj se blagovolijo povao.lu l.uoeznivo odzvati. - Državna strelska tekms. SLD priredi 7. in 8. t. m. na vojaškem strelišču prvo državno strelsko tekmo. V soboto dopoldne in popoldne bo vojaško streljanje v nedeljo ob 9 svečana otvoritev tekme razglas izida vojaških tekem in razdelitev nagrad zmagovalcem, potem pa lovsko streljanje. streljanje Društva, ostrostrelcev in Oblastne streljaške družine. V ponedeljek bo lovsko streljanje na golobe in zajce tei malokalibrsko streljanje. Vojaško streljanje bo od 9. do 12. in od 3. do 6., civilno pa v nedeljo od 9. do 12. in od 2. do 6., v ponedeljek pa od 9. do 12. in od 2. do 5. * Drava napi javlja ponesrečene romarje Četudi je od grozne katastrofe na drav skem prevozu pri vasi Repašu preteklo že več tednov, se vendar še ni posrečilo najti vseh trupel ponesrečenih romariev. ki so takrat utonili v Dravi. Le od časa do časa naplavi Drava kako truplo. V zadnjih dne* vih so zopet potegnili iz Drave dve trupli Pet ponesrečencev doslej še niso našli Iskanje pogrešancev se še nadaljuje. * Zasledovan zaradi sleparstva. Pri po šti Križe pri Tržiču zaposleni pismonoša 23-letni Viktor Grobovšek, pristojen v Ko-tredež, je izvršil v zadnjem času več sle parstev. Spoliral ie tudi nekaj pisem in denarnih nošlljk ter tako oškodoval pošto za 4654 Din. Ker so postala Grobovšku tla prevroča, jo je že 31 avgusta neznano kam popihal. Nepremišljenega fanta zasledujejo orožniki. * Pouk na Ant. Rud. Legatovem enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru se ie začel in ker so nekatera mesta prosta, se še vršijo vpisovanja. Maribor, Vrazova ulica 4 * Gasilska veselica v Kresnicah bo to nedeljo Sodelovala bo 2elezničarska godba z Zidanega mosta. Prijatelji gasilcev in dobre zabave, vljudno vabljeni! * Oblec'-".«; obleke barva v -""'enih barvah in plisira tovarna Josip Reich. Iz Lmb!|atie u— Izobesite zastave! Mestna občina ljubljanska razobesi danes, dne 6 septembra t. 1. na vseh mestnih poslopjih zastave v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Petra. V nedeljo in ponedeljek 7 in 8 t. m. bodo prejemali naš' polki nove iugoslovenske zastave, v torek 9 t. m pa bomo pozdravli dopoldne ob 10. uri novo zastavo 40. pešpolka ob prihodu v Ljubljano Mestna občina ljubljanska bc vse te slavnostne dni (to je od sobote do vključno torka) pustila vihrat zaua 'e ra mestnih hišah in vljudno vabi ljubljansko meščanstvo, da na enak način praznuje slovesne dogodke. u— Prihod novega prapora Triglavskega pehotnega polka v Ljubljano. V torek 9. t m. pride z vlakom ob 10.6 dopoidne novi prapor našega domačega polka v Ljubljano, kjer bo pred kolodvorom svečano sprejet od vse garniziie, ki bo postavljena med Resljevo in Dunajsko cesto, od vojaških in civilnih oblastev. Nato le defilacija garniziie po Bleiweisovj cesti kjer bo divizijski koma"ndant general g Tripkovič pregledaval mimohod vojaštva pri Trubarjevem spomeniku. Trupe krenejo potem od banske palače po Erjavčevi cesti na Kongresni trg, v Šelenburgovo m Prešernovo ulico, na Marijin trg pred magistrat, od tam pa mimo škofije po Poljanski cesti v vojašnico. Pozivamo naše narodno meščanstvo, da novi prapor pri korakanju garnizije skozi mesto primerno pozdravi in da zlasti ženstvo z oken obsipa prapor s cvetiem. u— Sprejemi pri banu v torek odpadejo. Ker bo g. ban dravske banovine inž Dušan S e r n e c prisostvoval vsem slovesnostim o priliki svečane predaje novih zastav jugoslcvenskim polkom dne 6 t. m., odpadejo tudi v torek 9. t. m. običajni spreiemi pri njem. u— Iz gledališča. Drevi se bo pela v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika »Hasanaginica« pri znižanih ljudskih cenah. V nedeljo 7. t. m. se bo pel Wagnerjev »Lohengrin«. Kot Elsa naston> ga Ida Juraničeva. bivša redna članica, sr-daj stalni gost v Zagrebu. Partner ji bo g. Marčec. V večjih partijah nastopijo >v znani naši odlični: ga Thierryjeva. g. Pr-možič in g. Betetto Sodeloval bo pomnožen operni zbor. Muzikalno vodstvo 'ma ravnateli g. Polič. Predstava b,i pri znižanih cenah. V ponedeHek 8. t. rr. se br. pela še vedno privlačila »Podana nevesta* z go Gjungienac v naslovni partiji. Istotako bo pel prvič partijo Janka domač' mladi tenor g. Gostič, Kecala bo pel gosp Križaj. Tudi ta predstava bo pri znižanih fiCepreicostiivi cr pJetiini stroji pletilne igle, volna in vse v to stroko spadajoče potrebščine v veliki izbiri, po najnižjih cenah. F. KOS, LJUBLJANA, Židovska ulica 5. 12622 cenah. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. — Opozarjamo na nocojšnjo uprizoritev Lipahove izvirne komedije »Glavni dobitek«, ki bo v običajni zasedb1 v ljubljanski drami. Začetek točno ob 20. Cene znižane dramske. u— Ustanovitev ljubljanske organizacije Panevropske unije. V sredo se je vršil v Zbornici TO! v navzočnosti okoli 30 povabljencev ustanovni občn; zbor ljubljanske organizacije Panevropske unije. Po kratkem govoru predsednika pripravljalnega odbora bivšega ministra dr. Ciosarja je imel dr Majaron ml daljši referat o konstituiranju iugoslovenskega predstavništva Panevropske uniie ki «e ie vršilo !u-nija v Beogradu Zi predsednika ie bil takrat izvoljen di Momčilo Ninčič. bivš mnani' minister Po referatu dr Maia^ons ml. so bila sprejeta pravila V odbor ljubljanske organizacije so bili izvoljeni' predsednik bivši minister dr Andrei Go-sar podpredsednika dr Vladimir Ravni-har. odvetnik, dr. Metod Dolenc, rektor: ta i n i k dr Majaron ml.: blagajnik dr. Slo-kar generalni ravnatelj Zadružne gospo-larske banke: odborniki: odvetnika dr ^rejc in dr Benkovič. dr \Vindischer ge--leralni tajnik Zbornice TOI, dr lz'dor 3ankar. dekan filozofske fakultete, dr. Mi-an Vidmar. reMor. dr Ludovik Bolim ravnatelj trgovske akademiie v pokoju Ir Grosmann. odvetniški pripravnik, dr Perne šef oddelka v ministrstvu zunanjih iel. in dr Goljas. tajnik v ministrstvu zunanjih del: revizorji: Ivan Avsenek. indu-- Mirko Božič, generalni ravnatelj Kranjske hranilnice, in dr. Matija Slane. vsp"č'l'5kr profesor. u— Odhod igralca Gregorina. Edvard Gregorin, član ljubljanske drame, odhain v Berlin, kjer bo vso letošnjo sezono ob-skoval znamenito Reinhardtovo igralsko šolo. V fa namen mu je prosvetno ministrstvo dovolilo enoletni študijski dopust. Po dopustu bo še nadalje deloval v ljubljanski drami. Priznanemu umetniku želimo, da bi se vrnil med nas zdrav in zadovoljen ter z novimi silami in poglobljenimi vidiki' u— V ponedeljek za urade ni praznik. Kr. banska uprava v Ljubljani razglaša, da po § 3. odst. 2 zakona o praznikih ponedeljek 8. septembra za državne uslužbence katoliške vere ni prznan kot praznik ter se vrši ta dan služba. Isto velja tudi za uslužbence banovine in banovin-skili zavodov ter ustanov. u— Odbor Narodne čitalnice v Spod. §?škf ie na svoji zadnji seji sklenil, da Či- DIVJI KOST Htt J *UHE GOB ŽELOD V. H. ROHRMANN Ljubljana. Sv. Peira nasip 27 1261! jesensko rast KUPUJ U Bi osnovne, milanske in sred-ije dobiš v najnovejših izdajah v Knjigarni Tiskovne Zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54 in njeni podružnici v Ma- - -- a C. ----- ADVOKAT STERLE RUDOLF je otvoril odvetniško msarno v Ljubljani, Miklošičeva cesta 36. Vhod z veže. Telefon 2723. % s L._^J talnica letos ne bo priredila običajne letne veselice, ker se način veseličenja, kakor se razvija v poznih nočnih urah, ne sklada z namenom kulturnega društva; sicer pa imajo od društvenih vese' c danes glavni dobiček tuje blagajne, društvo samo pa največkrat izgubo. Ker se Čitalnica s članarino samo res ne more vzdržavati. od oblastev pa ne dobiva podpore, zato ie čitalnični odbor sklenil, da se uvede podporna nabiralna akcija med šišenskim prebivalstvom samim. Narodna čitalnica je najstarejše kulturno društvo v Šiški, ki je v svoji preteklosti zelo mnogo pripomogla k narodnemu prebujenju Slovencev in je neustrašeno delovala v pravcu sedaj doseženega zedinjenja Jugoslovenov. V' novejšem času skuša Čitalnica v Šiški udej-stvovati svoj kulturni program z javno knjižnico, ki šteje že prav lepo število knjig, ki pa š^ ni tako popolna, kakor to zahtevajo krajevne razmere. Lansko leto ie poklicala Čitalnica v življenje nov pevski zbor, v katerem so zbrani idealni in za petje vneti mladeniči, katerih mnogi se bodo razvili v prav dobre kulturne delavce. ki iih med mladino danes tako težko najdemo. Vse to kaže. da je ostala Čitalnica zvesta svojim nekdanjim tradicijam. Zato upamo, da bo vsak Šišenčan. pri katerem se bo v prihodnjih dneh oglasil Čitalnični nabiralec ali nabiralka. položil dobre volje svoj prispevek na nabiralno nolo. saj ie Čitalnica mati vseh šišenskih Iruštev. saj ie njena knjižnica skupna last vseh Šišenčanov in saj je njen pevski zbm — zbor njihovih lastnih sinov. u— Rezervni oficirii. ki se-udeleže cerkvene svečanosti v stolni cerkvi, naj se zberejo danes ob 9.30 v društvenem lokalu v Kazini, odkoder bo skupen odhod. u— Centralno mlekarsko društvo v i.juhliani priredi 14. t. m v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani. Turiaški trg 3. svoj prvi občni zbor. Otvoritev občnega zbora točno ob 10. dopoldne u— Blagoslovitev Gasilskega donia na Barju. Kakor znano se bo vršil jutri ob priliki blagoslovitve novega gasilskega doma na Barju zlet Ljubljanske gasilske žu-pe. Blagoslovitev društvenega doma. ki je izvrši župnik g. Finžgar ob kumovaniu soproge ljubljanskega župana Olge dr Pu-cove in posestn'ka Jakoba Jesiha. se bo izvršila najslovesnejše. Danes bo ob 20. baklada ro mestu ter poklonitev kumici in ktimu. Jutri bo blagoslovitev popoldne ob 3. pred novim domom na Barju. Po blagoslovitvi se bodo vršile velike vaje telovadcev Ljubljanske gasilske župe s sekiricami. NajznačMneiša bo mokra vaja na goreč objekt pri kateri nastopi samo barjanski naraščaj. Po javnem nastopu se bo vršila veselica s srečolovom. Pripominjamo, da bodo ves popoldan na razpolago avtobusi. ki bodo vozili direktno do novega Gasilskega doma na Barju. u— Dr. Ražem Joabim. odvetnik v Ljub-liani. si dovoljuje sporočiti, da se ie pridružil s svojo pisarno odvetniški pisarni dr. Bulovca Antona, odvetnika v Ljubljani, in zato premestil svojo odvetniško pisarno z Dunajske ceste 31 v Tavčarjevo ulico št. 6. Telefonska št. 34-32. u— Vaditeljski zbor Sokola 1 v Ljubljani opozarja starše, da se prične telovadba moške in ženske dece zopet redno od 8 t. m naprej, in sicer: moška deca v ponedeljek in petek od 18.—19. ure, ženska de-ca v torek in četrtek od 17.30—18.30. Vpisovanje novo vstopivše dece bn vedno četrt ure pred pričetkom telovadbe pri vodniku oddelka v telovadnici. u— Sokol I obvešča one, ki so prijavili svoj vstop v društvo, da se bo o spreie-uu sklepalo na seji. ki bo takoj po vrnitvi br članov uprave z dopusta, nakar bodo o uspehu takoj obveščeni. Bratsko članstvo se opozarja, da poravna zaostalo članarino ali osebno v pisarni, ali po inkasantu. ali po čekovnem računu št. 11.253. Dalj?: se vabi bratsko članstvo, da po možnosti poseti društvene nastope v Višni« gori. Št. Vidu nad Ljubljano. Borovnici in Žireh. u— Promenadni koncert na velesejmu. Danes popoldne od 4 do pol 6. ure bo na velesejmu promenadni koncert delavske godbe "Zarja«. u— Ljubljanskim zborom sporočamo, da bo v nedeljo 7 t. m ob 16. na vrtu gosp. Antona Štirna na Ježici vrtna zabava, katero priredi pevsko društvo »Zora* na Ježici. Narodno prosvetno društvo »Vodnik« v Zg. Šiški proslavi svojo 10-letnico z dvema prireditvama. Drevi bo akademija pri »Kamniti mizi« (petie. zgodovinski pregled 10-letnega delovanja, igra »Trpini«), jutri cb 16. se bo pa vršila v prostorih in na vrtu g. Pogačarju v Zg. Šiški veselica (godba dravske divizije, ples, sre-čolov) Vstop prost. u— Kdor se hoče poceni zabavati, nai pride gotovo jutri v nedeljo v Sokolski dom na Tabor. Od 16. naprej bo tam velika veselica za vse sloje, za mlade in stare. Razvedrilo bosta nudili dve godbi. Plesala bo mladina in starina, pa tudi brez-nožci in protezarji. Mnogo sreče bo nudil bogat srečolov. To veliko ljudsko veselico priredi krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani pod pokroviteljstvom mestnega župana g. dr. Dinka Puca. Občinstvo naj tudi iz dobrodelnih namenov ne prezre te redke prireditve. u— Sreča v nesreči. V četrtek okrog 9.30 se je pripeljal z avtomobilom po Marijinem trgu proti Zvezdi znani industrijec g. [van Klobčič iz Sartrouvillea pri Parizu. Baš ob tistem času pa se ie pripeljala nasproti na kolesu šivilja Tončka V. u. Češnice. ki pa še ni bila prav izurjena v vožnji in kolesa zaradi tovora, ki ga jc imela na kolesu, ni mogla obvladati. Avto je Tončko podrl na tla, a je pri padcu dobila le neznatne praske. Nekoliko ie bilo poškodovano tudi kolo. Z g. Klobčičem sta se zaradi tega pomenila kar na licu mesta in if bila Tončka zadovoljna, ko ji ;e Imenovani izročil za bolečine kar 300 Din ter ji obenem povrnil tudi škodo, ki io je utrpela na kolesu u_ Tatvina kolesa. Pleskarski mojster fvan Genussi iz Hradeckega vasi 62 je naznanil, da mu je 4. t. m. neznan tat odpe- ljal iz veže Ljubljanske kreditne banke črno pleskauo kolo znamke »Eska« u— Prijeta potepinka. 19-letna Jožefa S. se zadržuje v Ljubljani brez posla že več mesecev. Nedavno se je sukala najraiši v središču mesta, kjer je lovila razne moške, pred tedni pa se je preselila v predmestje. Stanovala je nekaj časa v Rožni dolini, nato pa se je pojavila v Mostah in Zeleni jami. Tam je pohajkovala podnevi in ponoči z raznimi moškimi in posedala v njihovi družbi po dalmatinskih vinotočih. Predvčerajšnjim pa je bila brez družbe in se je zatekla na polje za vojaško bolnico, kjer ie zaspala pod nekim kozolcem. Tam io ie našel stražnik, ki jo je zaradi vla-čugarstva spravil v zapor na policijo u— Ne more se ga odvaditi. 44-letni pleskar Raimund K. s Sv. Petra nasipa je bil nedavno sodno kaznovan, da nc sme obiskovati gostiln, kjer mu je tudi prepovedano dajari pijačo. Mož je namreč v pijanosti skrajno neroden in nasilen. Kljub temu pa se ga ie Rajmund nied tem že večkrat nabral, v četrtek zvečer pa še prav posebno. Pijan kakor muha ie prišel v Kru.šičtv v^notoč v Vošnjakovi ulici in zahteval vina. Gostilničar pa, ki je možaka poznal, njegovi zahtevi ni hote! ustreči. Pijanega moža je to tako razjarilo, da je pričel razsajati, nadlegovati druge goste in groziti vsem vprek. Naposled se ie res zakadil v gostilničarja Franceta Krušiča, ga opraska! ter mu raztrgal srajco. Zaradi hrupa se je v gostilni kmalu pojavil stražnik, ki je. nasilneža ukrotil in ga dal hladit na deske v policijskem zaporu. Iz Celja e— Celjski javnosti. Celjsko mestno načelstvo razglaša: V' torek 9 t. m. se vr* ne z vlakom ob 9 48 dopoldne iz Beograda zastopstvo celjskega 39. pešpolka z novo polkovno zastavo. Na Krekovem trgu bo slovesen sprejem nove zastave s sodelova* njem vseh vojaških in civilnih oblastev, društev in šol. Nato bo defile čet. Da bo svečanost na zunaj in znotraj dosegla oni sijaj, ki ga ta dogodek zasluži, se vabi vse mestno prebivalstvo, dalje vse organizaci* je in društva, da se svečanosti udeležijo in s svojo navzočnostjo pripomorejo k čim slovesnejšemu sprejemu. Hišni posest« r.iki se vabijo, da v torek 9. t. m v poča* siitev nove zastave celjskega polka pra» vočasno okrase svoja poslopja z državni« mi zastavami. e— Za spomenik Srečka Puncerja bo Sokolsko društvo v Celju prihodnje dni pobiralo prostovoljne prispevke. Prosimo narodno javnost, da omogoči uspeh te akcije in dokaže, da zna ceniti pomen žrtve mladega življenja idealista in iunaka. e— Prevzem graščinskega posestva Novo Celje. Pred dnevi smo poročali, da je banska uprava v Ljubljani kupila veliko graščinsko posestvo Novo Celie. ki leži ob savinjski železniški progi med Petrovčami in Žalcem. Graščina ;e bila kupljena z namenom, da ho v njej banska uprava uredila umobolnico, v katero bi se sprejemali bolniki iz severnega dela banovine Predvčerajšnjim dopoldne je odšla v Novo Celje posebna komisija, ki jo ie vodil sanitetni inšpektor banske uprave v Ljubljani g. dr. Eruest Mayer. Komisija je prevzela graščino s posestvom vred v banovins.ko last. Z adaptaciiskimi deli se bo pričelo v najkrajšem času, ker je nujno potrebno, da se čim prei odpomore velikemu pomanjkanju prostora v dosedanji edini ba-novinski umobolnici na Studencu pri Ljubljani. V Nove-n Celju bo zaenkrat lahko dobilo prostor najmanj 300 umobolnih. Začasno vodstvo upravnih poslov na omenjenem posestvu ie banska uprava poverila upravitelju celjske javne bolnice gosp. Ivanu Prekoršku. e— Rezervnim oficirjem. Po odredbi komandanta celjskega vojnega okrožja morajo prisostvovati vsi rezervni oficirii služb' božji, ki bo v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika danes v župni cerkvi sv. Danijela ob 9. uri Proslave se moraio udeležil- v svečani oficirski obleki; kdor ie nima, pa v civilni obleki. e— Danes je zadnji dan za obnovo srečk III. razreda drž. razredne loterije. Celjska podružnica »Jutra« bo zamenjavala srečke dosedanjim igralcem samo še danes do 18., nakar bodo neobnovljene srečke prodane drugim interesentom. Žrebanje bo že v ponedeljek 8. t. m. Zato pohitite z obnovitvijo. e— Glasbena šola Glasbene Matice v Celju. Vpisovanje gojencev začetnikov in on;l iz raznih razredov za vse glasbene predmete in instrumente se je že pričelo Lahkomiselnost se maščuje Ako pri nakupu mila ne zahtevate izrecno Paracelsus lahkega mila za otroke, tedaj škodite zdravju svojega otroka. — Tudi za sebe kupujte samo Paracelsus lilijino mlečno milo, pa bo Vaša koža tako nežna kot otroška. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Paracelsus k. d., Zagreb 3. 287/4 Dr. Ivan Hubad zobozdravnik v Škofji Loki ne o r d i 11 i r a „82) od 9. do 20 septembra Se danes si oglej bogato zalogo razne kuhinjske posode iz prvovrstnega materijala v aluminiju in emajlu in po najnižjih cenah, katero nudi trgovina z železnino 1X711 STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA Sv. Petra cesta. Volja za življenje in delo zavisi često od dobre prebave. Vzemite na večer 2—3 ARTIN-dražeje in dobro se boste potem počutili ves dan. Dobivajo se v vseh lekarnah za ceno 8 Din škatla. 290/11 in se vrši dnevno v Glasbeni Matici na Slomškovem trgu lOl od 9. do 12. m od 2. do 4. popoldne. Vpišete se lahko tudi z dopisnico. V*a zadevna pojasnila daje ravnateljstvo. Šolnina je ista kakor lani. e— Dva nesrečna padca. V Zabukovci pri Žalcu je padel z voza 2-letni rudarjev sinček Karel Vrabič in se bčutno potolkel po obrazu in glavi. V Pcirovčah pa ie padel 13-letni sin dnitiarice Anton Reber-nak na poti v trgovino, ko ie tekel po kruh, in si ie pri padcu izvinil levo roko v komolcu. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. e— Zahrbtni umor pri Sv. Juriju ob južni železnici. Pretekli ponedeljek zjutraj okrog 2. ie bil izvršen v Krajnčici pri Sv. Juriju ob južni železnici krvav zločin, katerega žrtev je postal komaj 22-letni poijski delavec Jurij Filko. Ob omenjenem času je namreč sedel v Zupančevi hiši v Krajnčici med ostalimi gosti tudi Jurij Pilko in pil iabolčnik. V temi nred veznimi vrati se le istočasno skril 24-letni samski delavec Jožef Oset iz Vrbnega, občina Sv. Juri; okolica, ki je že dalje časa kuhal iz neznanega vzroka hudo jezo na Pilka. Ko le prišel Pilko okrog 2. iz veže na prosto, mu ie iz teme stopil neslišno za hrbet Oset in ga dvakrat močno udaril z vozov-no ročico po glavi, tako da se ie Pilko na mestu zgrudil mrtev na tla. Oset mu le razbil lobanjo in bi bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Oset ie odšel po storjenem zločinu mirno domov, kjer se ie vlegel in zaspal. Zjutraj ob 9. pa so prišli na njegov dom orožniki in ga aretirali, ferft jim ie na zadevno vprašanje brez opevanja odkrito priznal, da ie popolnoma premišljeno iz zasede umoril Pilka. ker ie med njima obstojalo že dalje časa hudo sovraštvo. Svojega dejanja se prav nič ne kesa Orožniki so surovega zločinca po zaslišanju na licu mesta v ponedeljek zvečer odvedli v zapore celjskega okrožnega sodišča. e— Žrtev noža. Predvčerajšnjim zjutraj je napadel 22-letnega posestnikovega sina Štefana Kračuna iz Bezovice na cesti sosedov sin in ga sunil z nožem v levo ramo. Kračun je moral z globoko rano poiskati pomoč v celjski javni bolnici. Iz Maribora a— Svečan sprejem polkovne zastave 45. pešpolka se bo vršil v torek 9. t. m ob 11.30 na glavnem kolodvoru kjer bo vojaški defile in parada, nakar krene slav* nostna povorka čez Maistrovo, koroscevo in Trubarjevo ulieo in preko Slomškove« ga trga na Glavni trg, preko Gosposke v Slovensko in Aleksandrovo ulico ter v vo* jašnico kralja Aleksandra v Melje tam bo narodna svečanost. Mesto se naj odene v državne zastave! a_ V. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega bo v četrtek 11. t. m ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila predsedstva, predlo* <>i in vprašanja ter poročila odsekov. Re* §iti je treba 38 prošenj za sprejem v ob* činsko zvezo, 1 prošnjo za prostovoljk ri sprejem v občinsko zvezo in 3 prošnje i zagotovilo sprejema v občinsko zvezo Madalje je na dnevnem redu pragmatizira* nje nekaterih dnevničarjev, odkup Tegett* hofove rojstne hiše v Slovenski ulici št. 12. elektrifikacija Pobrežja. razpis oddaje dim* nikarske koncesije Auer itd. Odločitev bo padla tudi o uvedbi občinske trošarine in o prošnji študijske knjižnice za izredno podporo 30.000 Din v svrho nakupa drago* cenih del iz Szaparvjeve knjižnice v M ur* ski Soboti. a_ Češkoslovaški sadjarji v Mariboru. Dne 1. t. m. .je prispela v Beograd večja skupina češkoslovaških sadjarjev iz Prage, ki bodo obiskali vse večje kraje v Jugoslaviji. Valjevo, Sarajevo, llidje, Dubrov., Split. Zagreb in tudi Maribor, kamor pridejo v torek, 9. t. m. ob 18. V Mariboru bodo prenočili ter si v sredo dopoldne ogledali mariborske gospodarske naprave in se s po poldanskim brzovlakoin ob 15 37 odpeljejo v domovino. Praška centrala Češkoslovaško - jugoslovenskih lig je naprosila mariborsko JC ligo, da sodeluje pri organizaciji tega bivanja ekskurzije v Mariboru. Ekskurzijo tvori 23 članov saveza češkoslovaških sadjarjev, a tudi 8 članov poljskega sadjarskega saveza je med njimi, tako da potuje skupno 31 oseb. Organizacijo ekskurzije pa vodi »Putnik«. Mariborsko občinstvo je že sedaj naprošeno. da sodeluje po možnosti ob gostoljubnem sprejemu gostov, zlasti se naj udeleži njihovega sprejema v torek 9. t. ni. ob prihodu osebnega vlaka ob 18. na glavnem kolodvoru a— Nacijonalni javnosti Maribora! Jutri, v nedeljo prihitijo v Maribor jugoslovenski narodni delavci na s*oi kongres Ob pol 10. dospe vlak na glavni kolodvor. Pozivamo vso nacijonalno javnost Maribora, da se udeleži sprejema na aoi"-ivoru in se uvrsti tudi v sprevod. Pri spreiemu bo sodelovala godba »Drave:-. Pokažimo z v-?liko udeležbo svoje simpatije narodnemu delavstvu Jugoslavije. Ob 10. bo kongres narodnega delavstva v Narodnem donui. Tudi kongresa se udeležimo vsi, ki čutimo z našim delavcem! a— Udružen je rezervnih oficir jev in bo> jevnikov, pododbor Maribor obvešča nuj* no svoje člane. da je danes ob priliki rojstnega dne Nj Vis. prestolonaslednika Petra v tukajšnji stolnici ob 10 dopoldne slavnostna služba božja, katere se morajo vsi rezervni oficirji obvezno udeležiti v uniformah, kakor običajno ali pa v tem* nih oblekah z znakom. Od 8.30 naprej bo v društvenih prostorih na razpolago knji* pa za vpisovanje čestitk in je ta vpis za vse obvezen. Opravičbe je poslati v teku sobote na komando mesta. a— Slava finančne kontrole. Finančna kontrola v Mariboru priredi drevi ob 10. v Gambrinovi dvorani svojo običajno sla* vo, združeno s proslavo rojstnega dne Nj. kralj. Visočanstva prestolonaslednika Pe* tra. Vabljeni vsi uradniki in drž. usluž* benci kakor tudi drugo občinstvo a— Rdeči križ na Pobrežju bo ponovil po znižani vstopnini Jurčičevega »Dom« na« danes f>. t. m. ob 20. v dvorani gospe Rojko na Pobrežju a— Vpisovanje v prvi letnik trgovskega tečaja Slov. trgovskega društva se bo vr* ši(o še do vštetega 9. t. m. na Zrinjskega tr* gu 1*1. a_ Odbor društva odvetniških in notar« skih uradnikov v Mariboru poziva član« stvo, naj se v polnem številu udeleži kon* gresa narodnega delavstva, ki bo v nedeljo 7. septembra ob 10. dopoldne v dvorani Narodnega doma v Mariboru, ter tudi sprejema delegatov ob pol 10. dopoldne na glavnem kolodvoru a— Tečaj za konserviranje sadja in ze« lenjave se bo vršil od 17. do vključno 19 septembra na banovinski vinarski in sa* diarski šoli v Mariboru. Pouk je brezpla* čen in traja dnevno od 9 do 12. ter od 14. do 17 ure Udeležbo je javiti z dopisnico najkasneje do 16. t. m. ravnateljstvu. a— Koncert v mestnem parku bo v nedeljo 7. t. m. in ponedeljek 8. t. m od 11. do 12. ob lepetn vremenu priredila vojaška godba a— Vsem prijateljem in znancem! Ker se radi prekratkega časa od marsikoga ni* sem mogel posloviti, kličem vstm tem po* tom: Zdravo! — Anton Skala. a— Obrtno gibanje v Mariboru. V mese* cu avgustu je bilo v Mariboru izdanih na* novo 8 obrtnih pravic, izbrisanih pa 15. a— Smitna kosa. Včeraj sta umrla v Mariboru mizarski pomočil,k Florijan Po* polovšek iz Vrbanove ulice, star 85 let, v bolnici pa 25 letna žena pomožnega delav* ca iz Ruš. ^teta.mja Cllaser R m p! a— Med spanjem padel s skednja V če> frtek so prpeljah v bomico 70letnega Ju* rija Judarja, viničarja na Jelovcu pri Bre* sternici Mož se je po delu popel po le--t--v' na svoie ležišče v podstrešju skednia Med spanjem se je preobrnil in je v pol* snu padel skozi odprtino v skedenj. Star* ček si ie nalomil nekaj rebei ter se ranil i* glavi in tudi drugje na več mestih Vanje ponesrečenca ie slede na visoko sta* rost in težke poškodbe precej reMio. a— Policijska kronika zaznamuje vče* raj aretacijo treh nemških globetrotteriev so svirali m oeli do Mariboru brez do* voljenja So to lirih Rotter. Herbert Palm* Papir- objavlja daljšo zanimivo razpravo o naši papirni industriji iz katere posnemamo naslednje: Veliko bogastvo nase diza-ve na mehkem lesu je že pred vojno dalo povod za ustanovitev industrije celuloze in papirja. L. 1903 ie bila v Drvaru v Bosni ustanovljena s pomočjo švicarskega in avstrijskega kapitala velika tvornica celuloze ki je imela že pred vojno kapaciteto 14(hj va-onov celuloze, pozneje pa je to kapaciteto povišala na 1800 vagonov Poleg te tvornice je že pred ustanovitvijo tvornice v Drvaru obstojala v Vevčah papirnica, ki i« v zvezi s produkcijo papirja proizvajala celulozo. Prav sedaj se postavlja v Vevčah novi kotel za celulozo, tako da se bo produkcijska kapaciteta dvignila na 4->0—tO1) vagonov celuloze lelno. V najnovejšem času proizvaja celulozo tudi zagrebška Delniška tvornica papirja z letno kapaciteto 400 vagonov, tako da znaša sedaj skupna kapaciteta vseli tvornie H7(M> vagonov celuloze. Ker pa znaša domača potreba le 1/0« vagonov, preostane od kapacitete okrog 1(,00 vagonov letno za izvoz. Naš izvoz celuloze se stalno dviga in je 1 1928. dosegel 1100 vagonov, pri čemer se mora upoštevati. da smo v letu uvozili tudi '2190 vagonov celuloze predvsem iz Avstrije, ker je dobava iz Drvara za tvornice papirja v za-oadnem delu države zaradi lege neprimerna. Glede na nedavno v našem in inozemskem tisku razširjene vesti o krizi v jugoslovenski industriji papirja v zvezi z delnim ukinjenjem obratov v Vevčah, pravi list, da to nikakor ni splošna kriza industrije papirja, ker so skoro vse jugoslove.i-ske tvornice, pa tudi ona v Vevčah, za vse vrste papirja razen /.a rotacijski papir, dobro zaposlene in se naročilni roki gibljejo med 6 do 8 tednov. Tvornica v Vevčah se e preuredila za produkcijo tiskarskega papirja v polah in jc pristopila k srednjeevropskemu kartelu za rotacijski papir. Nadalje se je povečala zagrebška papirnica in je postavila drugi papirni siroj za produkcijo boljših ovojnih papirjev tako da znaša njena kapaciteta sedaj 800 (prej 400) vagonov ovojnega papirja in slabejših pa pirjev za pisanje. Tudi tvornica Milana Vape v Beogradu je povečala svojo kapaciteto od '280 na 400 vagonov finega [.apirja 7,a pisanje, dočim le v Cačku nedavno pričela poslovati nova tvornica s kapneiteto '200 vagonov finega papirja. Naša papirna industrija se nahaja v intenzivni reorganizaciji in je tako zaposlena, da je v stanju izvesti tudi nove investicije. Produkcija se dviga tako v intenzivni kakor tudi ekstenzivni smeri. Razpravi je dodana tudi zanimiva statistika o sedanjem stanju kapacitet naše papirus industrije kakor sledi: 5 o si 3 « Združene papirnice > Vevče. Gor.. Medv. 20.0 Br. Pjatnik, Radeče 90 Slacikogor. tvor. lesov. 300 Bonač in sin. Domžale 550 Smith & Mevnier, Sušak 120 Zagrebška del. tvornica papirja 8"0 Mil. Vapa, Beograd 400 Tvornica papirja Cačak 200 o; a> 890 120 250 230 400 400 140 » C! C~- > 2 J 5 -z -r. O > 1342 86 '271 550 97 382 t— Velika sokolska tombola 7. t. m. ob 2. popoldne. Natančnejše glede dobitkov na lepakih Do sedaj največja in najbogatejša tombola v Trbovljah. Sodelovala bo polnoštevilna delavska godba. = Bata namerava graditi lastne tvornice tudi v Nemčiji in na Madžarskem. V Nemčiji je zadnje dni vzoudila veliko pozornost vest, da se znana češkoslovaška tvornica T. & A. Bata v Zlinu pogaja s prusko državo zaradi odkupa večjega ir-žavnega zemljišča v Zgornji šleziji, cje*-namerava zgraditi veliko tvornico čevljev po vzorcu ogromnih obratov v Zlinu. Nemške tvornice čevljev so zaradi tega vpri-zorile močno časopisno polemiko proti Bati in proti pruski vladi, ki hoče prodali zemljišče za tovarno. Že lani je Bata ob priliki zahteve nemških tvornie po zvišanju uvozne carine na čevlje stavil kompromisni predlog, da opusti namero ustanovitve lastne tvornice v Nemčiji, če se mu omogoči gotov uvozni kontingent. Ta predlog pa so Nemci odbili ter izposlovali povišanje carine, zato pristopa Bata sedaj k realizaciji svojega prvotnega načrta. — Tudi z Madžarske poročajo, da vlada med tamošnjo čevljarsko industrijo in v krofih čevljarskih obrtnikov veliko vzneir.i'.-nje, ker hoče Bata postaviti lastno tvornico ali pa kupiti že obstoječo in jo preurediti. V madžarski tvornici namerava Bata zaposliti okrog 2000 delavcev — Glede ustanovitve jugoslovenske Batine tvor niče ni je obiskal bi prišli v poštev kot sedež tvornice in f-e je nato odpeljal na Češkoslovaško, da poroča Bati o dosedanjih pogajanjih. Odp;ir proti ustanovitvi Batine tvornice pa tudi pri nas narašča. = Preti ustanovitvijo internarijonalne hi-potekariic banke xa v>o V.vrooo. Iz Amsterdama prihajajo zanimive vesti o pogajanjih za ustanovtev internacionalne hipotekar-ne banke za Evropo, ki bi gojila zgolj agrarni hipotekami kredit. Pogajanja so že toliko uspela, da je v kratkem pričakovati ustanovitve. Banka bi izdajala na podlagi danih hipotekamih posojil zastavne liste, ki bi jih plasirala predvsem v Franciji, kjer so za to najugodnejši pogoji. X Franciji vlada na eni strani brezprimerna obilica denarja, na drugi strani pa so zastavni lisdi kakor ostali fiksno obrestujoči se papirji pri francoski publiki zelo priljubljeni. Sedež nove banke naj bi bil v Amsterdamu. ker se po nizozemskih zakonskih predpisih hipoteke na zemljišča v inozemstvu brez nadaljnjega lahko uporabljajo kot podlaga za izdajo zastavnih listov. Nova banka bi po mnenju ustanoviteljev (med katere spadajo velike inozemske banke, kakor Lazar Bros., Mendelsohn. Dresdner Bank. Scliroeder, Panatbank, Kreuger. Po-citete Genčrale itd.) znatno pripomogla k omiljenju diskrepance med obrestno mero za dolgoročni in kratkoročni kredit, ki obstoja povsod v Evropi in se zlasti kaže v obilici kratkoročnega denarja in pomanjkanju dolgoročnega. Banka bi dajala hipoteke predvsem v Srednji Evropi. Da bi zastavni listi v obliki hipotekamih obligacij dobiti mednarodni značaj, je predvideno, da se ustvari enotni tip za vse emisije. Vesti, da bo tudi Banka za izravnavo mednarodnih plač'1 (reparacijska banka) sodelovala pri tej ustanovitvi, so preuranjene, ni pa izključeno poznejše sodelovanje z novo banko. = Nova tvornica za svilene tkanine v Mariboru. Poleg Varaždina in Osi.jeka dobi. kakor znano, tudi Maribor industrijo svite, ki bo urejena v mariborski tvornici hivV >.\h-trer d. d., tvornice trakov in pramenov v Ljubljani, ki je 1. 1927. prišla v konku 17 in se je pozneje s svojimi upniki poravnala, nakar je bil konkurz odpravljen. Zaradi riskantnosti produkcije in novo n st.ile konkurence je '»Metra. Amsterdam 22.725. Dunaj 795.77 do 798.77, Berlin 13.445 — 13.475. Bruselj 787.90. Budimpešta 987-28 - 990.28. Milan 294 4W — "296-436. London 274.53 bi.. New vork 56.235 - 56.435. Pari/. 220.5 - 222.5. Praga 106.95 — 167.75. Curih 1094.4 do 1097.4. Curih. Zagreb 9.12875. Pariz 20.235. london 25 04875, Nevvvork 515.05. Bruselj 71.90. Milan 2«97. Madrid 54.35. Amsterdam 207.38. Berlin 122.80. Dunaj 72.775. Sofiia 3.73. Praga 15.285. Varšava 56.75. Budimpešta 90 23. Bukarešta 3.085. Dunaj. Beograd 12.5275 - 12.5675, Berlin 108.45 — 168.95. London 34.37 — 34.47. Milan 36.9975 — 37.0975. Nevvvork 706.45 do 708.95. Curih 135.19 — 137.09; dinarji 12.56 — 12.62. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 97.75 bi.. 7% Blair 87.5 bl„ Celjska 160 den., Ljub. kred. 122 den.. Praštediona 925 den.. Kreditni zavo.l 170—180. Vevče 124 deri.. Ruše 280—300. Stavbna družba 40 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna skorta aranžma in kasa 438.25 - 439. za december 438.25 — 439. investicijsko posojilo 88 do 8-S.5. agrarne 55 - 56. 8'r Blair 97.25 do 98. 7% Blair 86.5 - 86.875. 1% Drž. hipot. banka 85.5 - 86. 6% begluške 76 do 76.75; bančne vrednote: Praštediona 917.5 — 927.5, Union 191 — 193, Jugo 77.5 do 78. Ljubljanska kreditna 122 den.. Narodna 8075 — 8200. Srpska 188 den.. 7.e-maljska 13-9 - 133. Poljo 56 - 56.5; industrijske vrednot«: Narodna šumska 25 den., Našifka 1100 — 1250, Gutmann 152.5—155. Slaveks 60 den.. Slavonija 200 den.. Drava 230—250, Šečerana 310-313. Brod vagon 100 — 104. Vevče 124 den., Isis 40 - 45, Dubrovačka 399.5 — 400.5. Oceanija 210 do 225. Trbovlje 399 - 400. Beocrad. Vojna škoda 452.5 — 453. za december 463 — 4G3.5. investicijsko 90.5 zaklj., agrarne 56 — 56.5, 7% Blair 89.3 do 89.5." 0% begluške 77 — 78. Narodna 8080 do 8100 zaklj. Blagovna tržišča LES 4- Ljubljanska borza (5. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključkov ni bilo Povpraševanje je nadalje za večjo množino lipovih plohov, za hrastove in bukove pragove, za hrastove neobrobljene plohe, za bukove naravne plohe in za uiadrijerje. ŽITO 4- Žitni trg (5. t. m.) Na budimpeštanski lertninski borzi se je že včeraj oktoberska pšenica nenadoma okrepila od 15.15 na 15.42, danes pa je ponovno poskočila na 15.98. Ali je ta nenadni preokret pripisati naravnemu razvoju ali pa kaki intervenciji zaenkrat še ni mogoče presoditi, zlasti ker so ameriški tečaji dalje slabi in je včeraj notirala septemberska pšenica v Cht-cagu le 81'/4 centa. Na našem tržišču vlada še vedno mirna tendenca in je pri nespremenjenih cenah opažati ie neko rezervira-nost prodajalcev, ki računajo deloma tudi t možnostjo okrepitve naših cen. Koruza pa je v skladu s tendenco v Budimpešti tudi pri nas nekoliko popustila, -1- Ljubljanska borza (5 t. m.) Tendenca za žito nespremenjena Zaključkov ni bilo. Ponujali so (vse za slovensko postajo, plač. 30 diii): pšr-nico: baško. 80 81 kg po 225 do 227.5. 79 80 kg po 215—217.5. 78 79 kg do 212.5; koruzo: baško. rešet., za prompt-no dobavo po 177 5 — 1S0; ječmen: baški. ozimni. 66/67 kg po 175 — 177.5: oves: baranjski r.o 205-207.5; rž: baška. 72 kg 167 5 — 170; moka: baška po 380 do 385. + Novosaclska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 52 vagonov pšenice. 52 vagonov koruze. 7 vagonov moke in 5 vagonov fižola. Pšenica: ba-ika. 79.80 kg 157.5 - 162.5 gornjebaška in banaška. Tisa. 79/80 kg 162.5 - 165. gornjebanaška 79 80 kg 157.5 — 162..). banHŠka. Bege;. 79/80 kg 157.5 — 162.0; sremska. slavonska. 78 kg 147.5 — 152.5 Oves: baški 133 — 135. Ječmen: baški in sremski. 63 64 kg 110 - 112.5. Koruza: baška in sremska 115 -117.5 ladja Dunav 117 5 — 122.5. banaška 110 - 112.5. — Moka: baška >0t in »00 290 - 300: »2c 26(3 — 270: »5« 225 — 235; »6' 175—185; »7<- 115 — 120: »8? 100 - 105 Otrobi: baški, sremski in bnnaški 80 — 85. Fižol: baški. beli 390 - 400. + Somb'-ves: baški 125 — 130; sremski. slavonski 120 do 125. Rž: baška 100 — 110, Ječmen: baški. 63/64 kg lCo — 110. Koruza: baška 112.5 do 117.5- /.p oktober 115 — 120 Moka: baška >0gg? in :0g« 290 — 300; >2« 260 do 270; >5' 215 — 225 : 6- 150 — 16 >: »7« 110 — 120. >8« 95 — 100. Otrobi: baški in sremski 80 — 85 Fižol: baški 320 — 340; baški beli "40 - :5'L mešani 230 — 240 + Budimpeštanska termin-ka borza (5. t. m/) Tendenca za koruzo mlačna, za ostalo žito trdna. Pšenica: za oktober 15.9S do 15.99. za marc 17.45 — 17.46. za maj 17.92 do 17.93: rž: za oktober 10.18 - 10.20. za marc 11.40 — 11.41; koruza: za september za maj 15.04 — 15.05. KULTURNI PREGLED Slovenska književnost v srbski reviji Dne 1. septembra 1930. izišla številka >Srpskega Književnega Glasnika« je posvetila precej prostora naši književnosti s tem, da je predstavila svojim čitateljem Ivana Preglja s povestjo »Sin prekletstva« v prevodu Sv. Radojčiča. Avtor je dal za prevod svoje dovoljenje. Josip Vidmar je napisal kratek, toda dovolj pregleden čla* nek o Preglju, kjer uvršča pisatelja v ge* neracijo, ki je dala slovenski književnosti več znamenitih pisateljev: A. Gradnika, Vladimirja Levstika, Pavla Golio in An* tona Novačana. Pregelj, pravi Vidmar, je imel smolo, da je začel pisati baš tedaj, ko je bila na vrhuncu stvariteljske moči za deset let starejša slovenska moderna: Župančič, Cankar, Finžgar, Kraigher, Me* ško. Sledi očrt pisateljevega dela, kratka analiza Pregljevih del od »Romantike« do »Lsahlega vrela« in obča karakteristika Pregljeve pisateljske osebnosti. V »Beležkah« govori S. K. G. o našem slovstvu v dveh zapiskih. Prva poroča o Župančičevem prevodu Calderonovega »Sodnika Zalamejskega«, ki ga je izda'a Slovenska Matica, drugi pa o Glonarjevem prevodu Revmontovih »Kmetov«. Pri Žu* pančiču našteva poročevalec prevajalske zasluge iz tujih literatur. Njegovo poro* čilo bi bilo v toliko izpopolniti, da pre* vaja Ž. tudi iz italijanščine (Dante, Divi* na Comedia). O Glonarjevem prevodu Revmonta sodi, da je prevajalec »Kmete« ugodno presadil na ozemlje Slovenskih goric, kjer jim je našel značilno, dialekto* loško originalno slovensko kmečko govo* rico tako, da ima čitatelj vtis kakor bi bral izvirno domače delo. Poleg Pregljeve povesti, Vidmarjevega eseja in beležk o »Sodniku Zalamejskem« ter »Kmetih« objavlja S. K. G. na uvod* nem mestu Nika Bartuloviča povest »Hi* potetikon«. pesmi Gustava Krkleca in Rade Drainca. spis »Simon Bolivar Oslo* bodilac«. dr. Tih. Gjorgjeviča razpravo o svatbenih običajih ter običajni književni, gospodarski in politični pregled. S. K. G. i/:haja dvakrat na mesec, vsakega 1. in 16. Stane letno 180.— Din in se lahko naroči tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Letošnja Goethejev a nagrada za Freuda Mesto Frankfurt ob Meni podeljuje na* grado, ki jo je krstilo za Goethejevo ustanovo. Nagrada se podeljuje književ* nikom in nemškim prosvetiteljem vobče, ki so si stekli velikih in znamenitih za* slug za človeštvo. Doslej so bili z nagrado odiKovani: pesnik Štefan George (knji* ževnik, ki je težje priti do njega kakor do vseh ostalih nemških pisateljev sku* paj), zdravnik dr. Albert Sch\veitzer in filozof Leopold Ziegler, letos pa psiho* analitik dr. Siegmund Freud. Pravilnik za podeljevanje nagrad določa, da se lahko nagradijo osebe, ki so dale neko zaokro* ženo življensko delo. Prvotno je imela tudi letošnja nagrada pripasti književni* ku. Toda komisija se ni mogla zediniti glede osebe in tako je prejel nagrado S. Freud. Pripominjamo, da znaša Goethe* jeva nagrada mesta Frankfurta jedva de* vetnajsti del Nobelove nagrade in je to* rej bolj moraličnega kakor gmotnega po* mena. Zakaj je prejel Freud Goethejevo na* grado? V nrvi vrsti pač zategadelj, ker se ve* lik del njegovega raziskovanja naslanja na Goetheja. Freud meni, da bi Goethe, če bi danes živel, ne odklanjal psihoanalize, kakor delajo to mnogi drugi sodobni pi* satelji. Našel je podkrepitev za svoje naziranje v »Faustu«, v »Ifigeniji« in celo v nekem pismu gospe v. Steinovi, kjer je baje naveden celo primer psihoterapevtič* nc metode. Goethe sodi, da je mogoče s humorjem ozdraveti hipohondrično raz* položeno damo. Najsi sodimo Freuda in njegovo meto* do pritrjevalno ali zanikovalno. priznati moramo, da je dal Freud mnogo novih pobud in ostrih opazovanj ter odprl nove vidike. Kot mlad zdravnik je videl v Pa* rizu pri Charcotu, kako se posredstvom hipnoze ustvarjajo histerični simptomi, ki se dado odstraniti s hipnotičnim nalogom. Tako je nastal njegov prvi zaključek o psihogenem značaju nekaterih živčnih bo* lezni. Pozneje, kot zdravnik na Dunaju, je našel primere, kjer so histerični simptomi izginili, čim je zdravnik našel psihogenezo bolezni ter odstranil njene elemente, ki jih je dvignil iz podzavestnega v zavest* no stanje bolnika. Na teh načelih je osno* vana njegova psihoanalitična metoda, ki jo je Freud obrazložil v simboliki sanj, v Ojdipovem kompleksu in v takozvani re* gresiji.___ Kaj pripravlja Tiskovna zadruga Založnica naše najstarejše in osrednje slovenske književne revije »Ljubljanski Zvon« ima v načrtu celo vrsto knjig, ki izidejo deloma še letos, deloma v najbliž-nji prihodnosti. Omenjamo posebno: Fr. Masel-Podlimbarski: Gospodin Fra-njo. Roman, s katerim se je pokojni Pod-limbarski uvrstil med naše najboljše pripovednike, je malone dotiskan. Prijateljem domače lepe knjige bo morda znano, da je morala Slovenska Matica 1. 1914. izdati to epohalno delo iz avstro-ogrskega upravljalna Bosne in Hercegovine z znatnimi krajšavami, ki jih ji je bila predpisala predvojna avstrijska cenzura. Razlika med predvojno in sedanjo edicijo bo torej pomembna. Delo izide v obliki kakor je bilo prvotno napisano. Iz serije slovenskih pisateljev izide v do-glednem času I. zvezek Tavčarjevih spisov, ki bo zaokrožil pisateljevo književno delo. Urednik spisov dr. Ivan Prijatelj pa nabira in pripravlja gradivo za izčrpno študijo o romanopiscu. Univ. prof. dr. France Kidrič marljivo pripravlja Prešerna, ki bo reprezentativno dalo svoje vrste in najpopolnejši spis o našem največjem pesniku. Tudi v prevodništvu obeta Tiskovna zadruga zanimive novosti. Še letos '.zide Flanbertov roman stare Kartagine »Salam-bo« v prevodu dr. A. Debeljaka. To klasično delo velikega Francoza, ki je ustvarjal s srčno krvjo kakor malokateri pisatelj njegove dobe. bodo vsi ljubitelji leposlovja sprejeli z navdušenjem. Druga velika stvar iz prevodne književnosti bo nov Shakespeare v prevodu Otona Župančiča. Serija je zdaj dospela do »Hamleta«, te klasične in ljudske igre ljubiteljev slovenskega gledališča. Nadalje se pripravlja nedavno umrlega argleškega pisatelja Conana Doylea »Na poleon Monaparte« v prevodu renomirane-ga prevajalca Vladimirja Levstika. Književno pismo iz Beograda Beograd, koncem avgusta. Od čas do časa se v tukajšnji javnosti obravnavajo razna literarna vprašanja. Predvsem se poudarja, da med našimi glavnimi mesti ni onega kulturnega in duševnega kontakta, ki bi v tem pogledu moral obstojati med mesti enotne narodne države. Danes je ta kontakt celo še manjši, kakor je bil pred vojno, n. pr. med Beogradom in Zagrebom ali Beogradom in Ljubljano. Vsi se še dobro spominjamo, kakšna zveza med Beogradom in Zagrebom je bila n. pr. Srbsko-Hrvaški Almanah. Istotako je znano, da je pred vojno beograjski »Srpski Književni Glasnik« predstavljal lepo vez med našimi dvemi glavnimi mesti, glede na književna prizadevanja. Neposredno po voj ni se je ta vez še utrdila. Posredstvom zagrebškega »Književnega Juga« so" bili v tesnih kulturnih in književnih stikih Beograd, Zagreb in Ljubljana. Sčasoma pa je kontakt oslabel in vidni so bili le slabotni pojavi medsebojnih zvez. Namestu. da bi se kulturno koncentrirali, se vedno bolj raz-družujemo. Namesto, da bi se zbirala, se moč razpršuje. V takih odnošajih književnih središč, od katerih je vsako zase premajhno, da bi moglo dati velike književne rezultate, se ne more razviti nobeno močno književno gibanje, ki bi naše književnosti spravilo na nova pota in potrojilo našo či-tajočo publiko ter tako tudi poboljšalo materij alno stanje književnikov, da ne govorimo o njihovem duševnem vplivu. »Srbski Književni Glasnik«, najcentral-nejši sodobni književni organ, okoli katerega se zbira književna elita vseh smeri, da nes lepo nadaljuje tradicije, ki smo jih skoraj pozabili, in skuša svoji publiki predstaviti dela književnikov vseh treh plemen. Razume se, da vsled odnošajev, ki vladajo med književnimi krogi in vsled njihove apatičnosti, to prizadevanje ne uspeva vedno tako, kot bi zaslužilo. Treba je izrecno poudariti, da se je urednik »Srpskega Književnega Glasnika« obračal in se še vedno obrača na slovenske pisatelje za sodelova-nje.Odziv pa ni bil dovolj sistematičen niti dovolj pogost. Spominjamo se. da smo izmed slovenskih pisateljev srečevali v »Srbskem književnem glasniku« Alojza Gradnika z njegovo intimno liriko, Antona Novačana, Otona Župančiča in Božidara Borka Kmalu izide tudi prevedena novela Ivana Pregelja, h kateri je napisal Josip Vidmar studijo o pisatelju. Izidor Cankar je takisto obljubil nekak kulturno književni pregled stanja pri Slovencih, v katerem bo skušal opredeliti mesto, ki ga v kulturno književnem pogledu morajo Slovenci zavzeti v obči jugoslovenski kulturni zajedni-ci. Takšnih obljub je seveda še več. Na žalost pa se te obljube redko uresničijo. Poleg »Književnega glasnika« vstreza književnim potrebam še troje resnih listov: »Misao«. »Život i rad« in »Volja«. V njih se zbirajo skoro vsi, ki delajo s peresom. Atmosfera književnega dela je mirna. Po povojnih poskusih, da bi se uvedla borbenost in nova stremljema, je zapretila opas-nost, da izbruhne v književnem življenju prava vstaja in anarhija. Danes pa se je vse tc pomirilo in razna stremljenja so se deloma »kanalizirala« v konstruktivni smeri, celo pri onih. ki so veljali za najgoreč-nejše oznanjevalce novih idej. Na površju so ostali le oni, ki res nekaj veljajo, bluffi pa so izginili kakor mehurji v milnici. Med temi mladimi, ki so postali znani po vojni, se je najbolje uveljavi) Rade Drainac, pesnik, kritik, dramatik in romanopisec, ki je v svojih delih, čeprav često zmešanih pokazal izrazit talent. Seveda se zaenkrat še ne more prerokovati, če bo pisatelj ostal samo pri dosedanjih »predznakih« svojega talenta, ali če se bo zares razvil v pravo književno silo. V malo starejši, toda še vedno ne stari sardi vodi Miloš Crnianski, pesnik in romanonisec. nenavadno plodovit in nenavadno močen. Objavlja knjigo za knjigo in šele nedavno, po romanu »Seobe«, je izšla njegova knjiga potopisov »Ljubezen v Toskani« Ima pa snovi še za nekaj potopisov Dovršil je tudi dva romana. Prvi izide pod naslovom »Solzni grobovi«. Odigrava se v beograjskem kompliciranem društvenem življenju. Tu se opisujejo novi ljudje, ki so jih oblikovale naše nove prilike, s svojimi močnimi strastmi in delavnostjo. Drugi dovršeni roman spada v ciklus, ki se je začel s »Seobami« in ki se bo še nadaljeval. Ni naš namen, da bi naštevali čim več imen, temveč bomo s par imeni skušali podati karakteristiko sodobne literature v srbskem delu kraljevine, škoda je, da je Dragiša Vasič, močen avtor nekaterih pripovedk in knjig »Dvesto tretja«, ki prinaša materijal o pogiblji kralja Aleksandra Obrenoviča in kraljice Drage, skoro popolnoma utihnil, ker je opustil književno delo zaradi prezaposlenosti kot advokat. Tudi Ivo Andrič, ki je nekje v konzularni službi, se zadnje čase ne javlja mnogo, ampak samo po enkrat ali dvakrat na leto. Poučeni pa smo, da bo kmalu dovršil nekatera večja dela. Kakor smo torej videli, se na književnem polju mnogo dela. Dovolj je književnih listov, ki morejo angažirati vse književne delavni sile. Poleg njih obstoja nekaj močnih književnih podjetij, ki tudi potrebujejo mnogo materijala. Tu je »Narodna Prosve-ta« morda najmočnejše književno podjetje v Jugoslaviji, o kateri smo v našem listu že govorili, dalje »Narodno delo« za izdajanje monumentalnih književnih del, »Narodna knjižnica«, ki je doslej izdala nekoliko dobrih romanov, »Humoristična biblioteka«, ki se večinoma posveča, kakor pove že njeno ime, humorističnemu delovanju. Navzlic vsemu temu obilnemu delovanju danes v temu delu naše literature ni nobene centralne močne osebnosti, ki bi bila zmožna, da izvede pokret književne »mase«, če se smemo tako izraziti. Vsak de',a sam zase, dezorganizirano in brez stremljenja za tem, da bi s socialno organizacijo dosegel čim večji vpliv za svoje delo. Zdi se, da so vse ideje na oddihu, da se mirno kristalizirajo in čakajo svojega časa. Najbolj organizirani so še naši nadreali-sti, vsaj oni. ki se nahajajo v grupi. Podoba je, da sta se doslej najt.rdneje uveljavila Marko Ristič, brez dvoma inteligentna sila naše književnosti, kulturen človek z velikim darom opazovanja In izražanja, in Ale-skander Vučo. Splošna perspektiva književnosti v tem delu naše države ni slaba: dela se. Posa- mezniki vedo, kaj hočejo. Dobro je, če ohranijo v ustvarjenju popolno neodvisnost, morali pa bi pokazati malo več socijalnega zmisla in združiti svoja prizadevanja z namenom, da bi književnost postala čim močnejši socialni faktor, njen vpliv pa da bi se čim bolj razširil. Skaivov Malvern, 1930 Po zgledu nemških festivalov, Wagner-jevega v Bayreuthu in Mozartovega v Salzburgu prirejajo Angleži tudi dva, Sha-kespeareovega v Stradfordu on Avon in letos šele drugič Shavvovega v Malvernu. To mesto, ki sestoji iz 6 okrajev in ima okoli 18.000 prebivalcev, je eno najlepših angleških letovišč. Leži na vznožju istoimenskih hribov, ki so komaj nekaj nad 350 m visoki. V daljavi 80 milj pa opaziš morje — Bristolski kanal. Do sedaj je bilo mesto znano le po svojih zdravilnih vrelcih in dobrem zraku, lansko leto pa so začeli vprizarjati v obliki festivala igre Georgea Bernarda Shav.-a. To je edinstveni primer, da prirejajo take tedne še za življenja pisatelja. Prireditelj, Sir Barrie Jackson, si je izbral Malvern predvsem zaradi obilice tujcev, ki pridejo s vsega sveta. Mesto je kar natrpano, tako da stanujejo nekateri še v sosednjem Worcestru. Vstopnina r.i pretirana za Angleže. Prostor stane od bO do 150 Din. Seveda je bilo gledališče že mesec dni pred pričetkom razprodano. Igrajo najboljši angleški igralci, kakor Cedric Hardvvicke, Scott Sunderland in G\ven-ffrangcon-Davis. Nekaj posebnega na vsej stvari je, da prisostvuje B. Shaw sam tem svečanostim. Sicer je možak, ki ima 74 let, še kaj čil in krepak, saj pravi, da se počuti v Malvernu kakor »mladenič s 63. let. Lani so ga opazovali sleherno jutro v kopališču, kjer je skakal celo s stolpa v vodo. Letos se je zaradi slabega vremena zadrževal bolj na gričih nad Malver-nom. Začeli so 18. avgusta s »Candido«, končali pa 30. VIII. z neko novo igro Rudolfa Beziera. Festival je v splošnem uspel prav dobro in je v Angliji in sploh na zapadu že precej popularen. Rr. Ossendoivski, Rogala, Goethe l V praški ruski reviji »Centralnaja Evropa« piše A o nekaterih novih poljskih romanih. Po piščevi sodbi poljsko pripovedništvo čedalje bolj zapušča dejansko narodno življenje; opaža se nagib k zgodovinskim si-žejem, zanimanje za irracionalne motive, vse češče opisovanje inostramh krajev in ljudi. Zlasti eksotika mika v zadnjem času vedno več pisateljev. Poleg Sreroszevvskega cela vi sta uglednih poljskih pisateljev prenaša dejanje svojih povesti m romanov v daljne pokrajine. V zadnjem času se v t ;m pogledu zlasti odlikujejo Antonin Ossendovvski, Ferdinand Goetel in Jan Rogala. Ossendotvski, avtor potopisov, ki so zasloveli širom sveta, je "zbudil posebno pozornost z romanom o Leninu. Ossendovvski je dober poznavalec vzhodnega sveta; uma se vživeti v njegovo dušo, v njegov način gledanja na svet. Tudi Leninovo življenje je opisal z močnim vživetjem in skušal pokazali, zakaj boljševiški voditelj ni mogel biti drugačen, nego je bil v resnici. Nekateri so roman Ossendo\vskega razumeli tako, .la hoče idealizirati boljševizem. To pa ne drži. Ossendo\vski je imel samo namen, pojasniti pojav, ki je realno obstojal in ki se zgolj z apriornega vidika ne da razumeti. sLeuin« Ossendo\vskega je vzbudil mnogo polemik in komentarjev: dokaz, da je živa knjiga. Jan Rogala je psevdonim nekega diplomata. ki je preživel precej časa na Bližnjem vzhodu. Njegov roman : Mumije in mandati« se prevaja v tuje jezike in sicer predvsem radi svoje politične zanimivosti. Pisec na osnovi osebnih vtiskov iz Egipta. Sirije in Palest ine, krasnih opisov prirode in ''biografskih posebnosti riše mogočno borbo francoskih in britskih vplivov na orientalskih tleh. »Nekoč so bile tu žive in mrtve mumije, zdaj so javni in skriti mandati, jutri pa p-ide nezavisnost«. Pisec se trudi dokazali, da se duša Vzhoda stopnjema prebuja in pred kakšnimi zapletenimi vprašanji bo. nenadoma stala Evropa, ko se bo ta duša dokončno predramila. Ferdi nand Goetel je v romanu ^Serce lo-dav« opisal čare islandske prirode in posebnosti ondotnega ljudskega življenja. O junakih svojega romana pravi avtor: t Šli so, šli čudovito mirno iz pustinje v črne gore, k daljnim kupolam zasneženih ledenikov«. Ta Goetlov roman je dobil letos državno nagrado. Vsi trije pisatelji so v omenjenih svojih' spisih pokazali mimo romantičnosti fabule in poetičnosti opisov tudi znanstvene in politične interese. Imajo že precej posnemovalcev. tako da v tem primeru ne gre več za posamezne pojave, marveč za tipično književno strujo. Vojna drama »1914«. V Berlinu gledajo zanimivo vprizoritev. Reinhardtovo »Nemško gledališče« je naštudiralo pet dejansko dramo »1914«. Kot pisatelj drame se je podpisal Georg Muller, pravijo pa, da se pod tem imenom skriva neki diplo-irat. To bi bilo soditi tudi po tem, da nastopajo v drami skoro vsi evropski diplomati 1. 1914. Najprej prikazuje pisatelj sejo dunajskega kabineta, na kateri se sklene ultimat Srbiji. Okoli zelene mize so zbrani: Berchtold, Stiirgkh, sekcijski svetnik Wiesner. vojni minister Krobatin, Bi-linski, Hoyos in Conrad von Hotzendorf. Madžarski grof Tisza pobija načeto akcijo, ta čas pa prikoraka mimo palače vojaška godba, ki svira Radeckega koračnico. V naslednjih dejanjih se prikazuje umor Jauresa v neki pariški kavarni. Dalje vidimo na pozornici ruske ministre in vojskovodjo Nikolaja Nikolajeviča, borbo nemškega kancelarja s šefom nemškega generalnega štaba Moltkejem, ki se konča s podpisom Viljema II., ki odredi mobilizacijo. Osebe, ki so videle dramo, velijo, da je igra polna pretresljivih slik. Frans Masereel. V Salzburgu imajo zdaj razstavo slik v Parizu živečega flam* skega lesorezca in slikarja Fransa Masere* ela, ki se je po svetu proslavil posebno s svojimi romani v slikah ter je opremil z ilustracijami mnoge knjige pisateljev RoU landa, Maupassanta, Barbussea, VVildea in drugih. V Salzburgu so na ogled Maseree* love oljnate kompozicije. Njih sugestlvni vpliv je naravnost pretresljiv. Slike so jas« ne in močne. Kakor vedno, obravnava Ma* sereel tudi tukaj več ali manj socialne mo« tive: zdaj vidimo pristaniško beznico z mornarji, zdaj življenje na ladji, pa zopet podstrešno sobico v velemestu itd. Mnoge Masereelove stvari spominjajo naravnost na Dostojevskega. Najrajši upodablja po» dobe iz dna življenja in kaže siromaštvo, bedo, obup, iz katerih se poraja zločin. Praški »Lešehradeum«, odlični literar* ni arhiv znanega češkega pisatelja Emila Lešehrada, se je zadnje čase izpopolnil s korespondenco pisatelja Julija Zeverja ter z dokumenti, ki se nanašajo na Baudelai* rea, Verlain.ea in Musseta. Od 1. t. m. je arhiv, ki je bil zadnje čase zaradi preure« jevanja zaprt, zopet dostopen javnost«. »Lešehradeum« hrani tudi rokopise neka« terih slovenskih pisateljev in bi rad dobil zlasti kakšen Cankarjev manuskript La Rochefoucauld: Makslme La Rochefoucauld (1613 —> 16S9) ie po letih, polnih ljubezenskih spletk in častihlepnih boiev, zgodaj razočaran in ostarel, napisal »Maksime«. Izhodišče njegovi žalostni filozofiji ie misel, da ie egoizem gibalo vsega človeškega ravnanja. »Maksime«, klasično delo francoske literature, so izraz globoke psihologije, stilistično pa pomenijo zgled ne-dosežne konciznosti. V prvi maksimi je v glavnem obsežena avtorjeva filozofija: Naše kreposti so na.ičešče le prikrite pregrehe. ^ Nič ne bi smelo tako zmanjšati zadoščenje, ki ga imamo sami s seboi. kakor zavest da kedai ne odobravamo kar smo poprej odobravali. ^ Ce je kaka ljubezen čista in ne pomešana z drugimi nagnenji, je ona. ki je skrita na dnu srca in ki sami ne vemo zanjo. * Ni pretvarjanja, ki bi moglo dolgo prikrivati ljubezen, kjer je, ali jo hliniti. kjer je ni. Ljubezen prav tako kakor ogenj, ne more obstojati, če se zdržema ne giblje, in neha živeti, kakor hitro neha upati ali se bati. • Sramotneje je ne zaupati prijateljem, kakor biti varan od njih. Da stvari dobro veš, moraš vedeti podrobnosti o njih; in ker so skoro neskončne ,so naše vednosti vselej površne in nedognane. * Nikoli ni kdo tako smešen zaradi lastnosti, katere ima, kakor zaradi tistih, katere si dela, da jih ima. Eno izmed dejstev, zaradi katerih najdeš tako malo ljudi, ki bi se zdeli vljudni in prijetni v pogovoru, je, da ni skoro osebe, ki ne misli rajši na to, kar hoče povedati kot odgovoriti določno na to, kar si ji rekel. Najokretnejši in naiustrežlji-vejši se zadovolje. da pokažejo samo pazljiv obraz, ko se jim istočasno vidi v očeh in v duhu raztresenost za to, kar jim pripoveduješ, in naglico, da bi se povrnili k onemu, kar hočejo povedati, namesto da bi preudarili, da bodo na ta način težko drugim ugajali ali jih prepričali, ako bodo tako močno skušali ugajati samim sebi, in da dobro poslušati in dobro odgovarjati ie ena izmed glavnih dovršenosti, katere kdo more imeti v pogovoru. • Neskončno je načinov življenja, ki se vidijo smešni in katerih skriti razlogi so zelo pametni in zelo tehtni. * Želja, da bi se zdeli okretni, često preprečuje, da ne postanemo gibčni. * Kdor živi brez norosti, ni tako moder kakor misli. * Prevelika gorečnost, ki Jo ima kdo, da izpolni kako obveznost, je neke vrste ne- hvaležnost. ♦ Nihče ne zasluži, da ga hvalijo zaradi dobrotljivosti, ako nima moči, da bi bil zloben: vsaka druga dobrotljjvost ie naj- češče lenoba ali nemoč volje. * O čarobnosti, ločeni od lepote, se lahko reče, da je simetrija, kateri ne poznamo pravil, in skrivno sorazmerje vseh potez skupaj in potez z barvami in izrazom osebe • Ni manj zgovornosti v tonu glasu, v očeh in v obrazu osebe kakor v izbiri besed. * Resnična zgovornost obstoji, v tem, da poveš vse. kar je treba in da poveš samo, kar je treba. Često odpustimo tistim, ki nas dolgočasijo, toda ne moremo odpustiti tistim, katere m; dolgočasimo. * Slabotne osebe ne morejo biti iskrene. * V ljubosumnosti je več samoljubja kot ljubezni. Ženske ne poznajo vse svoje koketnosti. * Z nekaterimi vrlinami je kakpr s čuti: kdor je popolnoma brez njih, Jih ne more opaziti in ne razumeti. * Akcent dežele, v kateri se je kdo rodil, ostane v umu in v srcu kakor v govorici. Kadar kdo ljubi, dvomi često o tem, v kar najbolj veruje. * Vrl mož je lahko zaljubljen kot blaz* než, toda ne kot tepec. s Je neko povišanje, ki ni v ničemer za* visno od sreče: to je poseben izraz, ki nas odlikuje in ki se zdi, da nas usoja za ve* like stvari; to je cena, ki jo nezaznavno dajemo samim sebi; zaradi te lastnosti si prilaščamo ustrežljivost drugih ljudi, in ta nas bolj dviga nad nje kot rojstvo, do* stojanstvo in zaslužnost sama. e Najresničnejše znamenje, da je kdo ro« jen z velikimi lastnostmi, je, da je rojen brez zavisti. Lažje je spoznati človeka vobče kakor človeka posebej. Ni dovolj imeti vrline, treba je poznati njih ekonomijo. Slabost je bolj nasprotna kreposti kot pregreha. V velikih zadevah si je treba manj pri* zadevati, kako bi povzročili priložnosti, kakor pa, kako bi izkoristili tiste, ki se nudijo. Od vseh silnih strasti pristoji ženskam najmanj slabo ljubezen. * Samo osebe, ki so notranje trdne, imaio lahko resnično nežnost: one. ki se zde nežnočutne, imajo navadno samo slabot* nost, ki se zlahka sprevrže v hrapavost. « Ista trdnost, ki kljubuje ljubezni, tudi dela silovito in trajno; in slabotne osebe, ki so zmeraj razgibane od strasti, niso od njih skoro nikoli resnično izpolnjene. Možnost ali razburjenost našega razpo« loženja ne zavisi toliko od važnih stvari, na katere naletimo v življenju, kolikor od udobne ali neprijetne uredbe majhnih stvari, na katere vsak dan naletimo. Stanovitnost v ljubezni je neka nepre« stana nestanovitnost, ki povzroča da se srce oklepa zaporedoma vseh lastnosti ljubljene osebe, dajoč prednost zdaj eni, zdaj drugi; tako da ta stanovitnost ni drugega kot nestanovitnost, zadržana in zaprta v isto osebo. Ne sme se soditi o zaslužnosti moža pO vrlinah, ampak po tem, kako jih je upo» rabil. * Majhni duhovi obsojajo ponavadi vse, kar presega višino niih duševnega poleta. Filozofija zlahka triumfira nad pretek« limi zli in prihodnjimi zli; toda sedanja zla triumfirajo nad nio. Malo ljudi pozna smrt. Navadno je ne vzdrže iz odločnosti, amnak iz gluposti in iz navade: in večina ljudi umre. ker si ne morejo zabraniti, da ne bi umrli. Ljudje, ki so obsojeni na smrt, hlinijo včasih stanovitnost in zaničevanje smrti ki je v resnici samo strah, zreti ji v obraz, tako da lahko rečemo, da je ta stanovit* nost in to zaničevanje njih duhu isto kar zaveza njih očem. * Niti solnce niti smrt se ne dasta vztraj« HO rtl^Hati (Prevel P. P.) Šport ASK Primorje : ISSK iMarifcor Internacionalni lahkoatlctski miting huiri, v nedeljo, na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta. Nogometno jesensko sezono bo otvoril Ljubljanski nogometni podsavez. Za to priliko nastopita kakor nalašč dva kluba, ki utegneta po svoji igri in renomeju, ki g; uživata, predvesti zanimivo in napeto b rbo. To sta prvak Maribora in bivši pr> vak LNP. Mariborčani, ki prizadevajo ljubljanskim vodilnim klubom precej pre« glavic posebno v prvenstvenih tckmova* njih, se ne bodo dali niti sedaj tako zlah* <-a zriniti na drugo mesto podsaveznega pomladanskega turnirja. Na to tekmo po* lagajo Mariborčani posebno pažnjo zato, ker se bo vršila v znamenju revanža. boj med obema protivnikoma bo torej trd in radovedni smo, v koliko je ASK Primor* je popravil kondicijo svojih nogometašev, izgovorov, da sta moštvi nastopili handi* capirani tokrat ne bo. ker sta oba kluba primorana, da nastopita z najboljšimi moc* Tekma se odigra na igrišču ASK Pri* moria ob 17. Pred tekmo se nadaljuje in* ternacionalni lahkoatletski miting, ki pric* ne ob 14.15. To je ena največjih prireditev lahkoatletskega športa pri nas, kaiti na* stopile bodo znane srednjeevropske moči. Vstopnina je za obe prireditvi skupna. VSV (Beljak) : Ilirija Na praznik S. t. m. ob 17. odigra SK Ilirija nogometno tekmo s Villacber Sport-verninom, sedaj najmočnejšim moštvom sosednjega koroškega nogometnega saveza. V jesenski sezoni bo to prva tekma našega prvaka na lastnem terenu in tudi prva, ki jo bo odicral v kompletni sestavi, v kateri bo odigral prihodnje tekme za savezni po ka) in za podsavezno prvenstvo. Sodeč po vodilni poziciji Sportvereina med koroškimi klubi, ie dosegel v poslednjem času pod vodstvom dunajskega trenerja odlično formo, tako da bo nudil Iliriji oster odpor Z o?.irom na začetek sezone je določil odbor SK Ilirije za to tekmo znižano vstop nino. Športni dnevi SK Bleda 7. in 8. septembra Za praznike 7. in S. t. m. priredi SK Bled športne dneve z vclezanimivim programom. Za nedeljo 7. t. m. so v programu ves* laške tekme z otoka do hangarja na šport* nein stadionu v Zaki. Ta tekmovanja ob* segajo tekme navadnih in športnih čolnov z dvema in štirimi vesli .ter tekmo plitvic. Tekme pričnejo ob 15. V odmori- med na* vedeni miveslaškimi tekmami se vrše pred hangarjem na 50 m dolgi progi propagand* ne plavalne tekme seniorjev, iuniorjev in dam. Plava se prsno, hrbtno in prosto. Vse tc tekme so rsazpisane za goste in domačine. Istočasno se vrše propagandni sko.si z novozgrajenega 10 meterskega stolpa. r'ri iavnina za veslaške tekme znaša 20 di* na jev, za plavalne 10 Din. Za vsa prva .sta so razpisane plakete. Pri prireditvi del uie kovinarska godba z Jesenic. Po meanih tekmah se vrši na prostoru pred hangarjem športna veselica s plesom. Na praznik 8. t. m. se vrš' ob 16 a športnem stadionu nogometna tekma ASK Primorje — SK Bled Pri tej j riik se preda na slovesen način SK Bledu kot prvafc.i Gorenjske pokal, ki je bil razpisan v to svrho. Prireditve se zaključijo z razde* lit vi jo darii) ob 22. v kavarni Kazino. Po izredni pestrosti programa je računa* ti z velikim obiskom. Ta program bo go* tovo dobro nadomestil letos izpadle konj* ske dirke. Desetletnica SK Diska v Domžalah Kakor smo že na kratko poročali, p:a> znuje domžalski Disk danes in jutri de* setlctnico svojega obstoja. Klub so leta 1920. ustanovili dijaki. Njegovo prvo ime je bilo Domžalski internacionalni šport klub, in sicer z ozirom na tujerodce, ki bi* vajo v Domžalah. 7. novembra se je vrši) ustanovni občni zbor. Naslednje leto si je klub preskrbel igrišče v Hudljah blizu se* dan je brezžične postaje. V letu 1921 je odigral tri tekme. Leta 1922. je klub dobil igrišče ob Industrijski cesti, kjer je od> igrala nogometna sekcija sedem tekem. To leto je začela delovati tudi kolesarska sek* cija, ki je priredila več klubskih dirk, ob* enem pa se je udeleževala prireditev dru* gih klubov. Lahkoatletska sekcija se je omejila Ie na treninge. Naslednje leto je klub zopet izgubil igrišče ter dobil novo šele leta 1925., nakar je delovanje kluba zopet poživelo. Leta 192<3. je klub prosil za sprejem v LNP ter je obenem postal član JNS. Hazenska sekcija se ni obnesla. Leta 1928. je klub odigral 31 tekem, in siccr prvo moštvo 24. Sco-re negativen za Diska 67 : 111. Rezerva je odigrala sedem tekem. Score 40 : 27 za Disk. Leta 1929. je Disk zaradi odhoda nekaterih boljših članov prenehal z delovanjem. Pravno jc še obstojal. Leta 1930. pa je delo zopet oživelo. Letos meseca junija se je vršil občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov agil* n: odbor, ki je preskrbel v osrčju Domžal lepo igrišče, ki ga je otvoril 20. julija s prireditvijo kolesarske, lahkoatlctske in nogometne sekcije. Agilnost članstva dokazuje dejstvo, da je n. pr. nogometna sekcija od tedaj do danes odigrala že 15 tekem, ki so bile vse lepo obiskane Vsekakor je postalo delovanje kluba ze* Jo živahno. Ob desetletnici čestitamo SK r>;s"j.u z željo, da bo v bodoče lepo napre* doval v korist domžalske mladine. Ljubljanska Svoboda v Varazdinu. Ker je sarajevski Hajduk proslavo 20!etnega obstoja odgodil, gostuje ljubljanska Svo* boda pri otvoritvi jesenske sezone dne 7. in 8. t. m. v Varazdinu proti tamošnjemu športnemu klubu. Upamo, da bo tudi tam zastopala častno slovenski nogometni šport. Dne 14. t. m. gostuje Svoboda na prosla* vi desetletnice SK Svobode v Mariboru in ima za protivnika ISSK Maribor. Isti dan igra tudi v kombinirani postavi s SK Ča* kovec v Čakovcu. Službene objave LPP Izbirna plavalna tekma ža postavitev re» prezentance LPP, ki nastopi v Ljubljani dne 14. septembra proti reprezentanci Zi'P se vrši v kopališču SK Ilirije v ponedeljek torek in sredo, dne 8., 9. in 10. septembra, s točnim pričetkom ob 17. uri. Nomini.-a-ni tekmovalci morajo biti pred Kopališčem vsakokrat najpozneje ob 16.30. Vsak ne nastop nominiranih tekmovalcev, ki se r.i> so pravočasno in tehtno opravičili cehn referentu LPP, bo strogo kaznovan po pravilih JPS. Ponedeljek, 8. sept., pričetek ob 17.: 1 dame 50 m prosto: Lampret, NVohlfact, Bradač, Jenko, Fettich Majda (vse Ilirija). Dougan, Mahkota, Otruba (vse Primorje); 2. gusnodje 100 m prstno: Sever (I), Šturm (P), Bradač (1), Grilc (I). Ogrin (P), Vol* kar (I), Kolar (P). Jesih (I), Kurbos (P); 3 gospodje, skoki z deske: Kordelič (I). Juntes (P). Cerčck, Žvan, Ziherl (vsi I.); 4. vvaterpolo trening tekma A : B tim. Torek, 9 sept., pričetek ob 17.: 1. go> spodje 50 m prosto: \Viltan (P), Lavrcnčič (l). Turnšek (I), Turna Zorko (P), Jenko (1) Tuma Ostoj (P), Fritsch (l), Žirovnik (I). 2. dame 100 m prsno: Prekuh. Aplenc, Otruba (vse P.), Sever Mara, \Vohlfart in Kušej (vse l.); 3. dame, skoki z deske: Paumgarten SVohlfart, Pretnar. Dovč (vse I). Dougan. Bernetich (obe P); 4 gospod* ie. 100 m hrbtno: VVilfan. Sturm (oba P). Žirovnik. Lavrcnčič. Medved Anton. Otru« ha. Jesih (vsi I). Sreda. 10 sept., ob 17. uri: 1 gospodie 2O0 m prosto: Turnšek, Jenko. Otruba La-vrenčič. Jesih, Žirovnik (vsi 1.1 Tuma O-, \Vilfan. Gabršek (vsi P); 2. dame 100 m hrbtno: Prekuh Otruba (obe P.). Lampret, \Vohlfart, Kušej. Dolenec (vse L); 3. go< spodje skoki s stolpa: Kordelič. Strnad Čerček. Trost (vsi L). Naprošajo se gg. dr Kramaršič. dr. La> najne. dr. Kandare. inž Bleiweis, inž Medved. Sancin D., inšn Dekleva Brumat Kavšek. Cek Seunig St. in Potokar da izvolijo v vseh treh navedenih dneh prevzeti sodniške funkcije Sestanek vsakokrat ob 16.30 pred kopa> I iščem. Iz JLAS (Službeno). V nedeljo dne 7. t. m. bodo savezni odborniki gg Bora-nič in Frančič zaslišali delegate klubov Pri-moria in Ilirije ter priče v zadevi Shello-vega pokala Klubi se naprošajo, da po> šljejo opolnomočene delegate in obvestijo priče. Sestanek se bo vršil ob 9 ur' zju* traj v posebnih prostorih kavarne »Eino* na«. SK Krakovo ima jutri v nedeljo ob y Jop. trening s Hermesom Na 'gnšču Her-mesa naj se javijo: Pele. Markič. Logar li Novosel. Kos. Grabrijan 11, Jcsenko. Gra= brijan l. Novak i. Novak II. Kalčič, Klanca r in Marinšek. SK Svoboda. Vič. V nedeljo ob 10.15 prijateljska tekma s SK Mladiko Burnik 11., Dular. Drapek. Gruden. Vrhovec Vo* dušek. Babnik, Jenko. Korošec, Jamnikar B rnik I. naj bodo v garderobi ob 9, da s;. oskrbe opremo pr; gospodarju. SK Korotan Duncs ob 17 obvezen trening za prvo in rezervno moštvo. Ob •>o.i 19 redna odborova seja Jutri v nedc Mo ob pol 10 strogo obvezni mesečni sestanek za vse članstvo. SK Svoboda. Jutri ob 0.30 odhod 1 garniture v Varaždin Prosim točnost na kolodvoru. Postava v garderobi. Opremo '- -ite istotai.i. SK Grafika. V nedeljo 7. in ponede= Ijek 8. t. m. igra na Jesenicah sledeče moštvo: Zupančič. Muzlovič, Kobal. Pungar* čar. Bežan. Srebotnjak, Štrohniaver, Stu^ pica II. Mekina, Trobevšek, Žagar L, Ko* larič in Juvan. Vodia prvi dan Pnedi, dru* 'Ji dan Stohr. Navedeno moštvo mora bi* ti točno ob 5. zjutraj na glavnem kolo* dvoru. — Danes obvezen trening za l mo* štvo in za tiste igralce, kateri ne igraio na Jesenicah. — Načelnik SK Reka: Jutri ob 9. naj bodo na igri* šču Ilirije sledeči igralci: Gorič, Justin. VVillenpart I. Ventunni, Košir, Mihelj. Er* žen, Česnik Lojze, Thuma, Štrukelj, Ba* ttelino III. Gospodar Bartl naj preskrb: opremo (črne hlačke — modre drese) in naj jo prinese na igrišče. Na praznik 8. t m. igramo na Rakeku, v isti postavi. Gospodar naj pripravi opremo (bele hlač* ke — bele drese) imenovani igralci naj jo dvignejo pri Bartlu v ponedeljek do 12. ter naj bodo na gl kolodvoru Dred 2. Teniško prvenstvo Jadrana v Crikveniei. Dne 12., 13. in 14. septembra priredi med-klubski odbor za internacionalne turnirje na igriščih hotela Therapija v Crikveniei ter.iški turnir za prvenstvo Jadrana. Igrale se bodo igre posameznikov, gospodov in dam, dalje gospodje v dvoje in dame in gospodje v dvoje. Turnir se prične v petek 12. t. m. ob 14. Prijave se sprejemajo do 12. septembra do S. ure zjutraj v hotelu Therapija. h uradnih in dragili Dražbe nepremičnin Pri okrajnem sodišču v Radovljici bo dne 6. oktobra ob pol 11. dražba nepremičnin hiše št. 45 na Kam-nali s srenjskimi pravicami in štirih zemljiških parcel, zemlj. knj. Savica vlož. št. 04. Cenilna vrednost 10 700 Din. najmanjši ponudek 7133.50 Din. — Pri okrajnem sodišču na Vranskem dne 1. oktobra ob po) 10. dražba nepremičnin: hiša, gospodarske poslopje in zemljišče knj. kat. obč. Letu-vlož št. 46, 331. 388, cenilna vrednost 212.439.50 Din. Najmanjši ponudek 141.630 Din. — Pri okrajnem sodišču v Dolnji Len da>i bo dne 2. oktobra ob 9. dopoldne; dražba nepiemičnin zemlj. knj. Pince vlož. št. 388, 535: cenilna vrednost 2150 Din; najmanjši ponudek 1434 Din. — Na okrajnem sodišču v Litiji bo dne 7. oktobra ob 10. dražba nepremičnin zemlj. knj. Velika Goba, vlož. št. 62; cenilna vrednost 6638.35 Din; najmanjši ponudek 3326 Din. Konkurzi. Deželno sodišče v Ljubljani razglaša konkurz o imovini Franceta Bana. trgovca na Jesenieah. Konkurzni komisar starešina okrajnega sodišča v Kranjski gori dr. Fran Kotnik; Upravnik mase odvetnik na Jesenicah dr. Janko Vovk. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani dne 14. t. m. ob 10. dopoldne. Ogla-sitveni rok do 1. oktobra. Ugotovitveni narok na deželnem sodišču 9 n. Frank Lconhard, Die Ursache. Dr^ma. 11464 n. — Kar! und Anna. Schauspiel. 11478 n. lirunowsky \V1., In Sowjctkerkern. Ericb- nisse e-nes ehemaligen Sowjetfunktio-nars. 1)470 z. Andcrseji Knud, Perliiiutter. Rom. 11474 n. Geijerstam Gosta af, Iva Olirieland. 11476 n. Nexo Al. A., Siihnc. Einc Mutter. Zwei Romane 11477 n. Atlantis. Lander, Volker, Reisen. Jahrg. I 1929. 11179 z. Grey Zane, Das Erbe der Wildnis. Roman. 11486 n. — Voli biti t. Roman. 11487 n. Gladkow Fj., Marussja stiftet Verwirrung. Rotnan. I148S n. Bengt Bcrg., Die Muttcrlosen. Eine Erz. aus Lapland. 11489 n. Hasenclever W„ Dramcn: Der Solin. Jcn- sei's. Die Menschen. 11490 n. Istrati P., Auf falseher Bahn. 16 Alonate in Russland. 11492 z. Dulour P., Geschichte der . Prostitution. 11494/95 z. Mamsun M., Ola Langerud in der Stadt. Erz. 11501 n. Schiiller Adolf, Der spate Prolet. Roman. 11502 n. Hagerup Jeus, Juvi die Lappin. Roman. 115(13 n. Marčs J., Die Manner um Sibylle Wengler. Roman. 11505 n. Soiberg Harry, Der Seckonig. Roman. 11508 n. Claer, E., Machskopf. 11517 u. Smilh H. Z., Al rs. Biest pfeift Fraucn ari der Front 11526 n. Lichnowsky Meclitilde, An der Leine. Roman. 11528 n. Leopardi Giacomo, Gedanken. 11532 z. Gide Andre, Uns niihrt die Erde. 11541 n. Moeschlin Felix, Amerika vom Auto aus. 11543 z. Mami Thomas. Bemiihungcii. 115-14 z Betrachtungen eiues Unpolitischen. 11545 z. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Sia-ri trg 11, posluje vsak delavnik od 4. pop. do 8. zvečer in izposoja najbolj izbrane knjige v desetih jezikih in mouiie iiste vsakomur. kdor se zadostno legitimira. Knji- ge se pošiljalo tudi po pošti na deželo. Tz- pt.aojilni rok za dravsko in savsko banovino tri tedne, za znanstvene knjige štiri te-ne, « druge banovine po en teden več. Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. Vse zgoraj navedene knjige se lahko naroče pri Tiskovni zadrugi v LjubHani, Prešernova uL Pristopajte k Vodnikovi družbi! Trgovsko izurjene, spretne prodajalke za konfekcijo sprejmem. — Ponudbe s sliko na: Grand-Magizin-Confection — Trgovski dom, Maribor. 11.568 tftudie - *$$herma pri Veltu ^ Novo preurejeno in adaptirano. Radioterrr.alni vrelci 38° C. Zdraviliško nadzorstvo. Kopeli v bazenu in v kabinah. Solnčne in zračne kopeli. Lepa izpreliajališča in izleti v okolico. Radiotermalna voda zdravi rcv-lizem. živčne bolezni, ženske bo- nu lezni, itd. 11833 1. dalje pesssion Dm -•»• v.**; t" '■:?• ,t\ . . 'rv»'w t.y' ».v- , " VJ»- 'V t-' '"P Anderf Eogge Graz, Lcssingstr. 19. Tel. 25)93. Znamenit internat in eksternat. Znanstvena in gospodinjska izobrazba. Specijalen trgovski tečaj sa inozemkinje (s pravico javnosti). Skrbno negovanje jezika in glasbe. Prospekti in reference. 12612 Večje število DELAVCEV sprejme v delo pri novi šoli v školji Loki gradbeno podjetje 12624 E. TOMAŽIČ. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI se psrescli v svojo 3i©v© palačo ?ta vogal« Miklošičem Ist Masarykove ceste, poleg glavnega kolodvora. V torek 9. septembra 1930 prične poslovati v novih prostorih, vhod z vogala po glavnem stopnišču v I. nadstropju. poceni in dobro blago, oglejte si zalogo in izbiro raznovrstnih barv, firnežev, lakov, zidarskih plosk, čopičev, oljnatih suhih barv in ostale v to svrho spadajoče predmete edino pri 11626 DRAGO FRANZ Ljubljana, Stari trg 24. Točna postrežba. Telefon 2718 SLOVENJA-TRANSPORT Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 36. Nc I 400/30-2. 12626 Na predlog Dravske banovine, zastopane po drž. pravobranilstvu v Ljubljani, dovoli se PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA nepremičnine, vpisane kot imovina Ljubljanske oblasti pod vi. št. 393 k. o. Brežice in obstoječe iz stavbne parcele št. 243 z enonadstropno hišo štev. 79 v Brežicah, dvoriščem in dvoriščnim poslopjem ter iz zemljiških parcel štev. 132/2, 132/6 k. o. Brežicc. Dsražfoa se vrši dase septembra 1939 dopoldne ob v notarski pisarni notarja Kraraer-ja Rudolfa v Brežicah kot sodnega komisarja V tej pisarni se sme vpogledati vsak dan v uradnih urah dražbene pogoje in listine, ki se tičejo te nepremičnine. Izklicna cena je 200.000 Din, vadij pa 20.000 Din. Najvišji ponudnik dobi nepremičnino v last, če prodajalec v 14 dneh po javni dražbi ne odkloni najvišje ponudbe in če ponudnik tekom nadaljnjih 14 dni po odobritvi položi vso kupnino. Ponudnik plača vse stroške prodaje in vse državne, banovinske in občinske pristojbine ter kolkovine. Vknjiženim upnikom ostanejo pravice pridržane. OKfajiso sodišče v Brežicah, oddelek I., dne 3. septembra 1930. Kljub vsemu zmaguje iilGIS LiiGA nad vsemi ostalimi brezalkoholnimi pijačami! Kdor enkrat poskusi, ostane za vedno njen pripadnik. 11607 Zahvala Vsem, ki so našega ljubljenčka Bojana Šele sedaj sem sprevidel, da nI zdravja brez dobre prebave »Uodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žUa) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati LAKS1T ui je najprijetnejši za zauživanje, ker ima vonj in okus čokolade in je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. — Po pošti razpošilja 166 DVORSKA LEKARNA. BOGOJEVICA, SKOPLJE. obiskavali v bolezni, mu prinašali cvetk in vencev, sočustvovali z nami in ga spremljali na zadnji poti, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo g. upravitelju osnovne šole na Grabnu, Bojanovi iskreno oboževani gdč. razrednici, č. g. katehetu in njegovim součencem za vso izkazano pozornost in ljubav. V Ljubljani, dne 5. septembra 1930. 12623 Žalujoča rodbina Brinškova in sorodstvo. INSERIRAJTE V „JUTRU" 9. n. Cenj. gostom vljudno naznairava, da sva prevzeli s 1. se ptem brom t. 1. restavracijo in hote Priporočava se za nadaljno nakionienost ter zagotavljava, da se bodeva potrudili tudi v bodoče nuditi cenj. gostomr solidno in točno postrežbo •^forcE pošta " v tfCrunfu 1?6?8 Cecilija in Francka 3ied»n Iz življenja Nemiri brezposelnih v Eadlmpesti Policija razganja brezposelne množice, ki zahtevajo dela in kruha. Kakor znano, sta bili pri teb nemirih 1. septembra ubiti dve osebi, več ko 300 pa jih je bilo huje in lažje ranjenih. Kulturna tema 20, stoletja Litovski kmetje m vera v čarovnice — Bitka s policijo na onečašče nem grobu 1% Varšave poročajo o dogodku, ki se je odigral v obmejni litovski vasici Daukajdunih v severnovzhodnem kon- cu Poljske. Pred nekaj tedni je v vasi umna ženska, ki se je bavila s prerokovanjem bodočnosti in ki so se je vsi pobožni katoliški kmetje bali. Kljub ptrabu pa so ženski delali razno škodo in neprijetnosti, tako da je starka ra smrtni postelji preklela vso vas. Vraževerni vaščani so po starkini smrti z groze, pričakovali, kdaj planejo na vas r«esreče, ki jih je vedeževalka obetala v svoji kletvi. Ko je nastopila suša in že nekaj tednov ni padlo kapljice dežja, so bili varani uverjeni, da je suša osveta pokojnine. Zato so sklenili, da odkopljejo r.je truplo, ga obrnejo z obrazom v zemljo in s kolcem skozi srce pritrdijo »čarovnico« v tej legi. Vest o nameravani oskrumbi groba je prišla ua uho oblasti v sosednjem mestu Savlih, ki je odposlala 50 oboroženih stražnikov, da preprečijo ostudno dejanje praznoverje množice. Stražniki so prispeli na pokopališče v trenutku, ko je množica odpirala odkopano krsto. Ker »e podivjani kmetje niso vdali pozivu policijo, je ta ustrelila v množico. Razjarjena množica je s kolci navalila na stražo, jo premagala in povezala. Po zmagi je množica izvršila svoj namen s truplom starke. Zdaj je nastopilo vojaštvo, ki je ustrelilo v množico pri čemer je bilo pet kmetov ubi-lih, kakih 30 pa huje in lažje ranjenih. Več ko 20 kmetov je vojaštvo aretiralo ter jih predalo sodišču. Francoske vojaške vafe s tanki SHfca nam prikazuje Modane ob italijansko-francoski meji, ki ga je »bela« stranka branila s tanki proti napadajočim »sinjim« četam. Krščanski general Feng Iz Kitajskih pobojev nam je znano, da sodeluje pri medsebojnem klanju z veliko vnemo general Fengjusiang, ki je pristaš krščanske vere. Njegovo krščanstvo in njegova ljubezen do slovstva pa moža očividno ne ovirata, da bi ne_bil eden izmed najsilnejših krvolokov. Cesto je po dobljeni bitki dal pobiti tisoče ujetnikov, na kar je mirno sedel za svojo pisalno mizo in skoval kak stih, o katerem kitajski kritiki sodijo, da je bolj srednje kakovosti. Fenga štejejo zato v kitajskem slovstvu za manjšega pesnika. Tudi s slikarstvom se peča veliki general ter je nedavno priredil razstavo svojih del. Želo mu je všeč tudi pisanje in risanje po stenah, kadar namreč ni zaposlen kot polkovodec in zmagovalec. V svojem zasebnem življenju je zelo preprost in Kitajci ga povzdigujejo zavoljo njegove skromnosti. Pripovedujejo o njem, da se je silno razjezil na svojega zapravljivega sina, ko je slišal, da se mladi gospod vozi v drugem in ne v tretjem razredu. Dal je sina pretepsti skoro do smrti. O vplivu krščanstva na življenje tega krvoloka pa viri ne vedo povedati. Gandhi in Predarlska Bojkotno gibanje, ki ga je razvnel Gandhi po vsej Indiji, dokazuje, kako ozko so povezani med seboj gospodarski interesi različnih dežel sveta. Nemci se silno vesele nesreč, ki zadevajo Angleže na Daljnem vzhodu, pri tern pa morajo z žalostjo opaziti, da je v Indiji ogrožena tudi ^njihova industrija in ne samo angleški imperializem. Ko je Gandhi napovedal svojo križarsko vojno proti izdelkom angleških tkalnic, ni med Nemci morda nihče slutil, da bo indijski bojkot prizadel tudi nemško gospodarstvo. Kar na mah so izostala naročila predarlskim predilnicam, ki so prej dve tretjini svojih izdelkov dobavljale angleškim tvrdkam v Indiji. Indijec v svojem boju za gospodarsko osamosvojitev ne loči med Angleži in Predarlci. Oboji so piu ev- ropski zatiralci, zato je proti obojim naperjen boj. Ko so izostala naročila v Angliji, so Angleži seveda takoj odpovedali tuje dobave ter tako silo udarca, naperjenega proti njim, nekoliko zmanjšali s tem, da so odpovedali dobave tujcem. Predarlske predilnice, ki so delale skoro izključno za Indijo, so morale svoj obrat omejiti na eno tretjino, s čimer je izgubil svoj zaslužek velik del prebivalstva te male avstrijske zvezne državice. Čudaški zločinec Nemški listi poročajo o nekem Scheu-nenpflugu, poklicnem zločincu, čigar posebna zabava je, da prizna policiji razne umore in zločine, kadar oko zakona ne more najti krivcev.. Lani je neznan zločinec na štetinskem kolodvoru v Berlinu zaklal nekega moža. Storilca je policija zaman iskala, toda nastopil je imenovani Scheunenpflug ter izpovedal, da ima on na vesti ta umor. Navedel je toliko in tako tehtnih podrobnosti, da je policijo prepričal e svoji krivdi. Pri sodni obravnavi pa čudak ni hotel vedeti ničesar o svoji prvotni izpovedi, marveč je dokazal celo, da se je na dan umora mudil v zaporu zaradi neke druge stvari. Trditev so preiskali in dognali, da je resnična. Mož je bil seveda oproščen pred poroto. Komaj pa je slišal oprostilno razsodbo, je začel govoriti o vlomu, ki ga je zagrešil v blagajno kolodvora v Hallenseeju. Zopet je vlom popisal zelo natančno in bil obsojen na poldrugo leto ječe. Pritožil pa se je na višjo instanco in dokazoval, da ni mogel^ zagrešiti vloma, ker je bil ob onem času interniran v nekem zdravilišču. Sodišče se ie uverilo, da je tudi na tem vlomu nedolžen in ga je hotelo oprostiti, toda mož je nenadoma umaknil pritožbo in obveljala je prva sodba. Oblasti slutijo, da je Scheunenpflug res nevaren zločinec, ki uhaja iz ječ in počenja zločine. Kasneje jih nalašč prizna, ali ga morajo oprostiti, ker vedno dokaže svoj alibi. Tudi zadnji zapor si je preskrbel najbrž s tem namenom, ko bi bil lahko oproščen. sveta Kaznovan krivoverec Vse holansko prebivalstvo Južnoafriškega dominiona je z veliko napetostjo zasledovalo pravdo profesorja bogo-slovske reformirane fakultete Du Pies-sisa, ki je bil obložen krivoverstva. Trdi namreč, da st. pisino sicer Izvira iz božjega razodetja, toda vsebuje po ljudeh dodane podrobnosti. Slednjih ne smemo smatrati za verske resnice. Sodišče, pred katerim je prof. Du Plessi-sa tožila bogoslovska fakulteta njegove univerze radi javnega pohujšanja, ga je oprostilo, češ, da so verski nazori posameznikova zasebna stvar. Razočarana fakulteta se je nato obrnila na sinodo holandske reformirane cerkve v Južni Afriki. Ternu zboru je moral obtoženec odgovoriti na tfeč ko 700 bogoslov-skih vprašanj. Po tem izpitu pa je bil profesor v svečani seji sinode v prisotnosti več sto duhovnikov proglašen za krivega in je izgubil stolico na univerzi. Vendar pa se sinoda ni povzpela do doslednosti nekdanje sv. inkvizicije. Profesorju so sporočili, da bo lahko dobival svoj plačo na univerzi, dokler ne bo doslužil do popolne pokojnine. To pa le s pogojem, da ne bo izstopil iz cerkve in javno oznanjal svojih nazo- rov. Grozotna najdba Koncem julija t. 1. je razburila Poljsko skrivnostna zgodba. Železniški čuvaj blizu postaje Ujazd na progi Lodz-Krakov je opazil, da je priletel iz vagona II. razreda mimovozečega vlaka neki zavitek. Pobral ga je in našel v njem 13 parov s krvjo pobrizganih človeških ušes. Čuvaj se je tako prestrašil, da je odvrgel zavitek in stekel naravnost na orožniško postajo. Orožniki so nesli ušesa k preiskovalnemu sodniku. Ta je poklical izvedenca. V tej lastnosti je bil v Ujazdovu edina avtoriteta prodajalec iz drogerije. Pogledal jih je od daleč in ugotovil je, da so to človeška, živim ali pred kratkim umrlim osebam odrezana ušesa. Posta-jica Ujazd je zaslovela po vsem svetu. Ves poljski tisk je ugibal, kaj bi pomenila grozna skrivnost? Vsi so mislili, da je to delo blaznika ali pa politično maščevanje. Šele zdaj je objavljeno uradno poročilo o tej zadevi. Namesto 13 žrtev so našli samo eno: ujaz-dovskega drogista, ki je izgubil ves ugled pri svojih kupcih. Neznani ša-ljivec je vrgel iz vagona 27 umetnih gumijevih ušes, ki jih izdeluje znana nemška tovarna za.Vojne in druge pohabljence. »Kri« nai protezah je bila razkrinkana^ po kemični analizi kot artilirislca barva. Policija, je razpisala nagrado za ugotovitev imena neznanega šaljivca, ki je tako zelo oškodoval mednarodni ugled Poljske. glavobola In pzeMa&a. Gospodična Nadežda I. Sremčevič, advokatska pisarna, Kavadar, nam piše: Po svoji vsakodnevni službi v pisarni, ki me zelo utruja, se me loti zelo često hud glavobol. Poskusila sem že razne preparate proti temu. Toda z majhnim uspehom. Pred nekoliko tedni sem se odločila, da poskusim Togal-tablete po nasvetu neke svoje prijateljice in priznati moram, da me je njihova učinkovitost izvanredno iznenadila. Skoro takoj so Togal-tablete pomirile bolečine, učinkujejo zelo prijetno na živčni sistem. Ugajalo mi je pri Togalu tudi to, da ne pokazuje nikakih škodljivih posledic. Razen pri glavobolu so mi Togal-tablete pomagale tudi pri prehladu, katerega dobim radi pogostega prepiha ali radi nenadne vremenske spremembe sedaj poleti. Kadarkoli čutim, da se mi približuje prehUd, takoj vzamem nekoliko Togal-tableč, in sigurna sem, da sem na ta načii odvrnila vsako nevarnost težjega obolenja. 11835 Tekmeci za boksaško prvenstvo Zgoraj od leve na desno: Toung Stribling in Nemec Maks Schmeling; spodaj Argenti-nec Vittorio Campolo in Jack Sharkey. Med temi štirimi boksači se bodo letos in prihodnje leto vršile tekme za naslov svetovnega prvaka. Tefcaitni del rubrike urejuje artotebnični oddelek Vaeuum Oil Companr. «L i. Na prvi pogled bi mislili, da je tak promet le v Londonu ali Parizu. Slika nam pa dokaže, da je tudi Pla^a de! Torres v Madridu zelo živahen trg. (Foto General Motow) Vzgajajmo ©sobje! Vsak redni trgovec napravi ob koncu leta sklep, ki mu pokaže, kako so se razvijali njegovi posli, koliko je zasluzil pn tem ali onem blagu itd. Tudi bencinske postaje delajo take zaključke, morale bi jih pa napraviti tudi sedaj, ob koncu vsaj »lavne sezone izletniškega prometa. " Ako številke, ki jih bodo dale knjige, ne bodo za podjetnika samo mrtvi znaki, ampak le temelj njegove orijentacije za bodoče delovanje, in če bo napravil bilanco mnenj svojih odjemalcev, bo videl, da je prodaja bencina pri črpalkah pomemben deležnik bilančnih aktiv, medtem ko bodo izjave odjemalcev, ako bi se dale izraziti v številkah, izkazale velik primanjkljaj v bilanci. Ta primanjkljaj je, žal. velik in jasno kaže, da ni dovolj razumevanja za potrebe avtomobilistov pri poslužiteljih bencinskih črpalk. Posel z bencinom je še prelbahek: avtomobilski motor rabi hrano, a konkurence v ceni, praktično vzeto, ni nobene. Zato r.ajbrže ne posveča podjetnik te] panogi svojega pridobitnega delovanja dovolj pazljivosti "in v tej panogi tudi ne poučuje dovolj svojesa osobja. Tako postopanje pa se bo maščevalo. — morda ne tako kmalu, zato pa prav gotovo Maščuje se deloma že sedaj pri prodaji drugih predmetov, ki se zaradi nedovoljne prodajne službe pri bencinskih črpalkah danes morda vobče ne prodajajo _ V današnjem položaju je bencinska črpalka za podjetnika vse, - ona je prodajalec, pridobitnik. propagator, strokovnjak meci-tem ko je poslužitelj črpalke le potrebno Zl°V resnici Pa bi morala biti bencinska posta ia organizatorično povsem druaacna. bencinska črpalka bi morala biti e precizna aparatura za črpanje in merjenje bencina, a poslužitelj, oseba, ki bi mrtvo stvar oživljala. Služba pomočnika pri črpalki ni težka. V nekem pogledu je lažja od službe trgovskega pomočnika. Ta mora odjemalcem dokazati denarno vrednost blaga, k. ga prodaja, dokazovati mora prednosti tega ali onega predmeta, pogajati se za ceno, pokadi celo vrsto vzorcev, dokler se interesent odloči za •nakup. „ Pri črpalki ni tega. Bencin dobavljajo čistilnice Y kakovosti, ki je avtomobilistom znana in prodajna cena bencina m nikoli prSet razpravljanja med avtomobil,sti m poslužrteljem črpalk, ker je ze vnaprej do-ločena. Kaj se torej zahteva od pomočnika pri črpalki? Predvsem prijazen sprejem avto-mobilista, vljudno vprašanje po željah, hitra postrežba. Podjetnik pa bi moral poučiti svoje osobje še tako-le: »Imejte vedno pripravljeno vodo za roke. ki jih vozač nijna čistih. Saj vas to ne stane mnogo: vzemfte prazno posodo od olja, opremite jo z malo pipo in postavite jo na prazen sod bencina ali olja. Ta ima navadno še napis in služi hkrati kot reklamno sredstvo. Ali si pa napravite enostavno S* metra za ceno Din 1200.—. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Planine«. 35833-3 2 mizar, pomočnika sprejmem z vso oskrbo v trajno delo. Peter Sitar. Križe 32. 35773 Zastopnika papirnate stroke, dobro uvedenega po vsej Stove-nijij išče proti visoki proviziji zagrebška veletrgovina. Ponudbe z referencami poslati na pošt. pret. 34 Zagreb I. 35661 Zastopnik ki ootuie v Sloveniji že za kako firmo !a bi vzel v nrodaio tudi Se razne ored-mete za industrije in trzo-vine. na] vDošlie oismene ponudbo na T. V na osi. oddetlr »Jutra«. 35024 Spretni poklicni potniki imajo besedo! Velikanske vsote denarja za morete zaslužiti s našimi svetovnimi u&nk ovitimi predmeti. Amerikan-ska razdelitev na rajone. Vsak sam svoj gospod! Komi letne kolekcije in katalogi na razpolag«. Fizično delo se ne zahteva — samo nekaj duha in zgovornosti. Predmeti morajo Imeti povsod dober odjem, ker so konsomnl predmeti kot žarnice in rezila za britje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Generalno predstavništvo za Jugoslavijo. 35750-3 Klavirski pouk temeljit in uspešen, dajem po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Klavirski pouk«. 35885-4 Klavirski pouk po ugodnih cenah. Sr. Petra nasip 41. 35736-4 Oblastveno koacashmirana Šoferska šola Gojko Pipenbacher Gosposvetoka 12. — Enomesečen kun. 84695 i oblast*. toace*f(o*tran* šoferska šola Camernik. Ljubljana Ounalsks šesta ttev. m (Jnzoavto) telefon Zlit °ot>k In oraktlčne volile 251 Skupno 5—6 otrok sprejme gospodična v francoski ponk. Igraje, brez knjige. Stroški majhni. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« po šanim blagom, išče služba. Gre par mesecev breei-plačno. Cenj. ponudbe oai naeiov Fr. Podobnik, Krško 100. 3578-S- 2 Mesto za učenk» v trgovini z mešanim l fagotu iščem. Sem 14 let stara, pridna, močna, šča potom treh razrciov meščanske šole nemščhie. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35FJ06-2 Knjigo vodinja. zmožna eno in dvost »vne-ga knjigovodstva, si o ver,-ščine in nemščine, slo*-, in nemške stenografije, 'kakor vseh pisarniških dfj, z večletno prakso, išč<» primernega mesta za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kinjigo-vodinja«. 85842-2 Ekonom neoženjen, verziran v vseh panogah kmrltijstva, išče službe oskrbndfca ali gospodarskega pris'mva na veleposestvn. Cenj. sne dopise na oglas, odd ril. »Jutra« pod »Pristav«., 35708 Mlad šofer začetnik išče službe bodisi osebnemu ali tovorneiriu avtomobilu. Ponudbe n navedbo naslova pod šibo »Primorec« na podruž. »Jutra« Maribor. 85927-2 Kin. .erafler izprašan, išče službe. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pr'd značko »Nastopim tal|l>j 12«. 33676 Gospodična vestna rn točna, želi mesta kot pisarniška moč. — Cenj .vrdke naj pošljejo naslove na oglasnj oddelek »Jutra« pod šBfro »Sigurna raeunarica«.. 35875 Nameščence 1000 Din dobi, kdor' mi preskrbi stalno namešč aije kot iofer, potnik, sii«g:a ali »lično. Pristopim k« t družabnik s kapitalom- 40.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p »d »Želim takoj«. «««.■ Poštena mlade nka 19 let stara, vajeni v vseh hišnih del, izvežbana v šivanju In ročnem del«, vešča nemščine, \H e primerne službe. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. «6888-2 Parkete hrastov« la parjooo tetkovt ima • t • t • o v salogi A. Kane, tvonlea parketov — Mengoft. Stovenuja. 81565 Ročni voziček (cizo), 1 veliko železno peč in 1 pult za moko s S predali. v*e v najboljšem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 55893-S Otroški voziček dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddel-kn »Jutra«. 35903-6 Štedilnik sam« par mesecev rabljen. prodam po zelo ugodni ceni in nekaj parov zajcev prave čiste belgijske pasme isto po ugodni ceni. Josip Devetak, šelenbur-gova ulica 4, dvorišče. 35774-6 Trgovski portal z dvemi izložbenimi okni (rolete), sredina portala vhod, celotna ploščina meri 8m5, ugodno prodam. Poleg tega prodam dvoje oken 95X180 cm in vhodna vrata 80X250 cm, vse z zaklopnimi mrežami. — Mežik Riko, Jesenice Gor. 35797-6 Dvs peči zelo dobri, eens naprodaj. Kavarna Prešeren. Ljubljana. 35781 Transmisij. jermena naiboliše kakovosti tovarne »Gehrckens«. razpošilja najceneje Feliks Tomae ml. Linbljana. Reslieva c. 30 35021 Štedilnik lončen, že rabljen, poceni naprodaj. Mlakar B.. Šiška, Cernetova 3. 35851-6 Fotoaparat 10X15 cm (doppcia naetig-mat), kompleten z vsemi priključki, v zelo dobrem stanju po zelo ugodni ceni prodam. Poizve se pri tvrdki F. Bar, Mestni trg št. 5. 35852-6 Varilne aparate »Oriesocea« ter vse razne potrebščine ta autozensko varenie ima vedno in najceneje v zalort Feliks To-man ml.. Ljubljana. Reslie-v« c. 30. 35020 Terazzn brusite najhitreje s »Sili-ciumcarbid drsalci«, ki iih ima vedno v zakvzi Feliks Toman ml. Liubliana. Re-slieva c. 30. 35022 »Juta« Potrebujem večjo količino »tare jato. Proton. Kranj. 85518 Puhasto perje k« bo 88 (Ma razDoifllam oo wmt|i nahrani 9 kt. MM Stoto belo ml* kc 00 1X1 Dh lB Stoti mik ks 00 BB Oa. L. BraovK. Ztnto Btea 88. kemična Slstllste* Mria. 261 Premoč in drva prodala Jezeriek. Vodmat 200 Perzijskih preprog sekaj zelo lepih iz večje zbirke. »Bockara« In drage, radi selitve zelo poceni na prodaj. Vprašati: Frančiškanska ulica 10/11, desno. 35735/6 Več umivalnikov t marmor, ploičo In por-eelan garniture proda Ho-tel Štrukelj. 35753-6 Vinskih sodov večjo množino, rabljenih, dobro ohranjenih, hrastovih, transportnih, od 400 do 900 litrov vsebine, zelo ugftdno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vinski transportni sodi. 35671 Stekleni papir fintpanir. šmirzelolatno ter šmireelprab z a vse industrije ima vedno na zalogi najceneje Feliks Toma« ml.. Uubljana. Reslieva C. 30. 35023 3 velike izložbe • šipami poceni proda trgovina Pevalek, Židovska ulica. 35861-6 Dalmatinsko vino beto in rodeče i Din t-za mesto s trošarino naprodaj ▼ javnih skladiščih dokler zaloga traja- 35863-6 Voz skoraj nov, z« dva konja, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35858-0 Motorno kolo D. K. W., 6 k. s., malo voženo, poceni prodam. 5e- benik. Ljubljana. Pp. Šiška, Knezova al. 28. 35647-10 Chevrolet-avto 4 sedeže«. 4 eilinderskl. odprt, z 2 rezervama, v najboljšem »trnju, se radi bolezni lastnika takoj proda za Din 86.000 In sicer pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Oglasiti se je v avbogaraži Kapiteljska ulica 3 (poleg Mestnega doma). 35860-10 1 Oakland Sedan 5 sedežen, zaprt avtomo-biJ, 6 kompletnih kole«, vse nove pnevmatike, kov-čeg za prtljago v zelo do brem stanju, za ceno od Din 60.000 — 1 Pontiac Coah 5 sedežen, zaprt avtomobil, v vozno pripravnem stanju, dve rezervi, cena 52.000 Din, proda »Beka«, družba z o. z.. Gosposvet-«ka e. 3. Ljubljana. 85850-18 Ford Tudor limuzina, nove tip«, v zelo dobrem stanja ugodno proda K. Camernik. Ljubljana — Daaajaka eoau. Brzojavne droge (borove) kupuje stalno v najmanjši količini po 1000 koeov Roghella, Fiume. Parni kotel polovan, od 7—12 atmosfer, z ogrevalno površino od 80—100 kub. merov, kupimo. Ponudbe poslati upravi Rudnika »Kosto-lae«, poeta Požarevac. 35663 Železno blagajno raMjeno, dobroohranjeno, kupimo. — Ponudbe pod »Blagajna« na oglasni od-bdek »Jutra«. 35615 Posestvo ki leži 25 min. od kolodvora in meri 20 oralov, pol gozda, polovica obdelane zemlje, dosti sadja in tri četrt orala vinograda s hramom, vse v enem kosu, s hišo in gospodarskim poslopjem vred, zelo poceni proda radi starosti in preselitve za 95.000 Din — če potrebno, še za tretjino pogojne cene počaka. Leskovšek v Kozjem št. 100. 35811-20 Malo posestvo hišo, sadonosoik, 2 njivi, v vasi Okrog. % ure od farne cerkve Ponikva ob j. ž., prodam. Senegačnik, Aškerčeva ulifta 1. Li ljana. 35853-20 '•'t Kateri Adam dobrosrčen, bi posodil mladi Evi 700 Din. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Adam in Eva«. 35567 Družabnik Vstopim s kapitalom od 300.000 d« 300.000 Din v dobro idoče industrijsko ali trgovsko podjetje, kjer bi tndi sodeloval. Interesenti naj izvolijo sporočiti na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober družabnik«. 85681 RudU £adio fin, enoeeven aparat poceni proda Vičič. Litija 25 35406 I\\MfSkT9l Hišo v centru, v dobrem stanju, s trgovskimi lokali, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovski lokal«. 35356-20 V Splitu v centru mesta je na prodaj dobroidoča trgovina z mešanim blagom in trafiko Za prevrem potreben kapital Din 20.000. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Dalmacija«. 35884-20 Dobičkanosno hišo kupim. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Resen kupec«. 35777-20 Hiša z lokalom aK brez lokala se išče za trgovino mešanega blaga Nizu farne eerkvs ali v veliki stranski vasi, v najem. Pozneje se tudi kupi. Ponudbe poslati pod »Trgovina na Dolenjskem« na oglasni oddelek »Jutra«. 35808-20 V soposestvo na polovico nove enonad-stropne vile, solnčna lega, velik vrt v Mariboru sprejmem mirno eostran-k'.» r 60 000 Din potrebne gotjvine Ponudbe pod »Mirr.i dom« oa oglasni oddelek »Jutra«. 35763-20 Hišo z malim vrtom v sredini mesta v Tržiču prodam. Pripravna za trgovino, v hiši je vodovod in elektrika. Več se izve v trgovini Logar & Kalin v Kranja. 3564» Trgovino z vsem inventarjem, skladišči in stanovanjem, z električno razsvetljavo In vodovodom, na zelo prometnem kraju tik glavne eeste in železniške postaje oddam takoj v najem. Naslov v eglasnem oddelku »Jutra«. 35575 Hišo ali vilo v Ljubljani kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »št. 1930«. 35644 Bukovih gozdov muki večie komplekse od katerih les bi moral biti sposoben za Izdelavo ora-eov. kuooicm stalno. Uto-tako kuooiem bukove ora-ee ca francoske železnice, za dobavo oktober 1930 do aorila 1931. Ponudbe na nasiov: Anton Petrič. Novo mesto. 284 Novo hišo trietanovanjsko, v lepem kraju, 2 minuli od postaje, elektrika, parket, oddam v najem. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. S5673 Hotel z mesarijo prodam zaradi bolezni s vsem inventarjem, vse v najboljšem stanju, v prometnem manjšem mestu Slovenije. Letovišče, državni uradi, srez, sodi šče, davčna aprava, ob glavni progt Maribor— Ljubljana. Vse pri hiši: mesr.ica, klavnica, ledenica. kopalnica, hlevi, elektrona loč, vodovod, parketne sobe, vrt in nekaj zemljišča. 35359 Mala hiša na Gorenjskem, radi družinskih razmer po ugodni ceni naprodaj. — Le resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »st 1930«. 34446 Parcele od 400—600 m» ali večje ugodno naprodaj na lepem prostora v Dravljah. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34337 Trgovino s špecerijo in železrtin«, dobro idočo, na najprimernejšem krsju, priprlv-no tudi za man'fakturi, oddam. Obstoj«!ča nad 60 let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35647 Delavnico malo, do 90 m', po mož- njsti i elektriko ia v»-d>voj-uav«. 35SS8-21 Stanovanje oddam v Grosupljem, oddaljeno pet minut od kolodvora, z električno napeljavo. Pripravno za zo-botehnika. — Valcntinčič, Brinje, Grosuplje. 35839-21 Stanovanje 2 sob, predsobe, kuhinje, kabineta in pritiklin oddam za 1. novembra v novi hiši, Karadziceva ulica, Kolezija, Prek. 83830-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam v Sp. Šiški. Pri prevzemu pohištva vselitev takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35822-21 Stanovanje 2—3 sob s pritiklinami na Mirju, Trnovem ali Pru-lah išče s 1. Dovembrom aii pozneje stranka 3 oseb. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirno in zdravo«. 35865-2 Stanovanje »•rti« in kuhinje išče obrtnik brez otrok. Plača za i leto naprej in event. popravila. Ponudbe na Ogl. oddel. »Jutra« pod »Točen plačnik«. 35821-21 4 sobno stanovanje * vsemi pritiklinami, parket, elektrika, plin, solnč-na lega, cent,rum mesta, oddam s 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3.1817-21 Stanovanje H-^h sob s pritiklinami (kopalnico, elektr. razsv.) iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj stanovanje«. 35736-21 Stanovanje ? v>b, kuhinje in prita-k'in v l. nadstr., v sredini mesta, oddam onemu, ki plača lft.000 Din za adaptacijo. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 35674 Stanovanje »ne sobe, kabineta in ku hinio išče mirna stranka. Pori idbe na oglasni odde »Jutra« pod značko »2 jsebe«. 3529! 2 sobi in kuhinjo > i>-itiklin.imi oddam. — Kaiua dolina, cesta S. 35913-21 Dijaka 7. al! S. gimnazije, z dežele. sprejmem za 30O Din Tnpsečno na stanovanje in hrano blizu IT. drž. gimnazije V Ljubljani. Naslov v r,"lasnem oddelku »Jutra«. 85840-22 Tri srednješolce >r*rf'mem oa stanovanje tn ),ra o. — Soba velika ln zračna, hrana dobra. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35837-22 2 dijaka »rfdnješolca. iz boljše hiše. sprejmem na stanovanje z VSO oskrbo v bližini srednje tehnične šole. Naši ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33784-22 2 dijaka sprejmem v vso dobro c.-krbo po zmerni ceni. — Gosposka nI. 10/1. 35779-22 Dve dijakinji »preimem v vso oskrbo. Plača po dovvnru. »lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35312-22 2 dijaka ali dijakinji sr>< 5jme boljša obitelj oa stanovanje z vso oskrbo. T '-ja. solnčna »oba. par-Vet, elektrika. Demotena 7» ne 'nje. Naslov v oglas r.em oddelku »Jutra«. 35530 Dijaka »z d"bre hiše sprejmem blizu realke tia hrano id stanovanje. Istotako se sprejmejo gospodje na fino domačo hrano. — Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 354« Dijaka nijješolca iz boljše rodbl re sprejmem na hrano in stanovanje. R. I. Ljublja na, poljanski nasip št. 12. U. nad., vrata št. 10. 35417 Mlajšo dijakinjo »prejmem na stanovanje in hrano nasproti Liceja. — Naslov v oglasnem oddel kn »Jutra«. 3541i 3 dijake Dijaka ( ...Jc) nižješolca, sprejmem v dobro in popolno oskrbo. — Soba zračna, svetla. na [domobranski cesti, ugodno za obiskovalce realne gimnazije. Oddam tudi samo sobo. Naslov v oglasnem »dd. »Jutra«. 35685 Dijakinji sprejmem v popolno oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. S5S54 3i Dijakinjo sprejmem na stanovanje in hrauo blizu realke iD obrtne šole. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 35907 22 3 dijake iz boljših družin sprejmem v vso osrbo v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35909-21 sprejmem na dobro hrano in lepo stanovanje. Pomoč pri učenju. Klavir. Rimska tli. 35351 2 dijaka »prejmem v Mariboru v vso oskrbo in vestno nad zjjrstvo. Naslov pove po družnica »Jutra« Maribor. 353ŽS Dva srednješolca *rrejm°m na hrano in stanovanje. Pouk francoščine in nemščine od visokoSol-ra. sina h boljše rodbine, d-ima. Fina vzgoja. Naslov t oglasnem oddelku »Ju trs«. 35203 Internat za dijake t ef>ntni Maribora, solnč-na lega, s prvovrstDO hrano in nadzorstvom, ima mesta na razpolago. Povpraša se pod »Izborno« p»i upravi »jutra« v Ma-r'boru. 33180 Dijaška stanovanja preskrbujem. Poljanska cesta 15. H. stopnjišče. IT. nadstr., vrata 9. 35880-2 Dijaka sprejmem s 15. 9- v kom fnrtni vili kot sostanovalca k dijaku II. letnika tohnične šole. Dobra m« ščan*ka hrana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35868-22 Dvema dijakoma (-njamal oddam sobo s c»lo oskrbo. A. Sekula, Gradišče št. 17, pritličje, levo. 35900 22 Sobo dijakinji orentuelno dvema s hrano in uporabo klavirja oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33690-22 Separirano sobo lepo opremljeno, z elektr. razsvetljavo, oddam takoj solidnemu gospodo ali gospodični. Poizve se: Tržaška c. 43. pritličje. 35828-23 Lepo sobo s posebnim vhodom In elektriko oddam blizu Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35829-23 Stanovanje s hrano s« /no. pri nemško govoreči obitelji, išče mlad uradnik. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tekstil«. 35776-23 Zračno sobo oddam. Gosposvetska cesta 13, I, 100. 35782-23 2 sostanovalca sprejmpm takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33810-23 Spalno sobo hrastovo in kuhinjsko opravo ugodno prodam. — Stanovanje takoj na raz polago. Šiška. Kamniška 20. 35823 12 Opremljeno sobo v vin. separirano, oddam stalnemu, solidnemu go spodu. Kocenova olica, ii (tretja ulica desno oh Cesti v Rožno dolino dvanajst minut od nnšte). 35772-23 Opremljeno sobo lepo. veliko, prost vbod. elektrika in parketi, oddam s 15. septembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35841 Opremljeno sobo lepo, po želji s hrano in sicer s celo oskrbo, oddam uradnici ali dijakinji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35848-23 2 prazni sob? veliki, parketirani, z električno razsvetljavo tn balkonom, takoj oddam 1 ali 2 osebama, najrajše za ktmskemu psrn brez otrok. Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 3541S Sobo strog« separirano. i vho dom iz stopnjišča, išče bolje situiran gospod pri stranki brez otrok. — Ponudbe z navedbo cene do 11. jept. 1930 pod »Go spod z dežele« na oglasni oddelek »Jutra«. 35404 Kabinet z ali brez oskrbe oddam. Tavčarjeva 4/2. 35699 2 lepi sobi v I. nadstr. Miklošičeva cesta 14, oddam takoj za pisarno ali stanovanje. 35838-23 Sostanovalca na ftrano in stanovanje za 650 Din mesečno sprejme restavracija »Soča«, Sv. Petra c. 3. Lepa soba, poseben vbod. 33872-23 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam samo gospodu. Vprašati: Tavčarjeva ul. 6/1. 35873 23 Sobo separiranim vhodom v centru, oddam gospodu. Ogledati od 12.—2. ure. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 358S6-23 Opremljeno sobo išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Navedba cene«. 33S78-23 Sobo oddam takoj. Vpraša se: Kolodvorska 27 v kuhinji. 35879-23 Čedno sobico opremljeno, oddam solidni gospodični blizu glavnega kolodvora. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 33902 23 WL V ' Lepote žejnim rožicam Ne blamirajte vseh Slovenk oziroma Ljubljančank. ker vse ne orjemo na luni kot lepot« žejne rožice. — Štiri peresna deteljica. 35845 Gospod 38 let star, dobro situiran, z mesečnim dohodkom 5000 do 8000 dinarjev, v zakonu nesrečen, želi znanja z simpatično, čvrstno, korpu-letno In temperamentno gospodično ali vdovo od 25 —40 let. Ista mora biti lepe zunanjosti in trgovsko Izobražena. Resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sreča 1930«. Diskrecija zajamčena. 35885-24 Žgoča blondinka opazovana v četrtek zve čer v kitajskem barn na velesejmu, opozorjena na »Jutro«, ge iskreno prosi za takojšnji naslov pod šifro »Nesrečna čokolada«. 33SS3-24 Tinka Belec ker poštno ležeče ne obstoja, prosim kateremu naslovu izročim pisma. Heli Orehlan. 33905-24 Lepote žejne rožice Ljubljančanke, Mariborčanke, Kranjke itd., itd., dvignite dopise v oglasnem oddelku »Jutra«. — Vrhniški kapelnik. 35906-24 Pianino malo rabljen, ceno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35748-26 Glasovirji in pianina »Dalibor« (ČSR) opetovano razstavljamo o» Velesejmo v Ljubljani, Pa viljon E od 31. 8. do 15. 9 1930. Izrabite to priliko u nakup prvovrstnega Instrn menta »Dalibor« poceni In pod ugodnimi plačilnimi po goji. 8497? Foksterier psičko či«jk*vno. 3 mesece stari). tr-j^aro za 100 Din. — C-reguiEč.eva ul. 30. 35824-27 Psa Bernhardinca 11 mes. starega, tehta 52 kg, prodam. Izvrsten čuvaj. Naslov na oglasni oddelek »Jutra«. 35849-27 Sostanovalca 7 vso oskrbo sprejmem ta-koj v lepo «obo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35403 Prazno sobo oddam v centru mesta »o- : lidni osebi. Posebni vhod ; in elektrika. Naslov v ogl. j oddel. »Jutra«. 35714 i NE DOMISLJUJTE SI da so vaši zobje v resnici čisti predno niste očistiti finih razpok, v katerih »e prične razkrajanje* Pena Oolgate-ioime paste pronikne v ta težko dosegljiva mesta, odstrani razkra-joče substance in temetjUo osnaži zobe. Ne zadovoljit« se s tem, da očistite samo površino svo-jih zob ... To zmore vsaka zobna pasta ... uporabljajte samo eno, ki rma posebno možnost, da *e v,leze v fime razpoke, kamor ne moremo prodreti z navadilo zobno ščetko. Učinko-vtta. vsepovsod pronicajoča peča Colgate-paste daie zobem ne samo blesk, temveč tudi prav posebno zaščito potom temeljitega, znanstveno eksakt-rreza očiščenja teh majcenih razpoki«! ... s tem odstranjujoč nevarnost pomanjkljivega osnažen>a zob. Vaš zobozdravnik vam bo potrdi!, da jc edina velika naloga zobne paste, da o^ažš zobe. Colgate priporočajo skoro rsi zdravniki. Fifla Jotma razpoka r močmi povečavi Opazujte, da navadna gosio-tekoča zobna pasta ni v stanu pro-rvi-kmti v globooino brazdtic, v ka-te-rih s« skrivajo povzroče valci razkrajanja. Ta skica ram pcukazttje, kako učinkov ita Colgaie-pena prodre v jdo-bočme brazdic in jfc tudi ©odi te-me-i#to očisti, kamor ne mor« doseči zobna ščetka. jazbečarji (Dackel) čistokrvni, f Ud nov »Uri, po izredne nit ki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Ju tra«. S551S 2 lanska sntaka naprodaj. Cena p» dogovoru. Naslov t oclasnem oddelku »Jutra«. &5004-27 Žegnanje nedeljo in ponedeljek pri Gradn r Zg. iKašlju in prve klobase. 35544 Klavirje, pianine »Dalibor« dobite na obroke po T>in 400__pri Alfonz Breznik. Mestni trg 3. 35820-26 Violino poučujem začetnike ln one, ki že igrajo v nižji stopnji. Zlasti poučujem pravilno tehniko, da bodo :meii temelj do višjih rio linskih študij. Dvakrat tedensko po 45 minut Din 80.— mesečno. 35635 Pianino dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod »Pianino« 35389 Pisalni stroi Underwood, novi model, malo rabljen, poceirti na prodaj. — Josip Maitelič, Ljubljana, Gradišče 8-b/IIJ. nadstr. .55269 Pianino prodam. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 35717-26 Stroj »Rohrfalztcn-driickmaschineK z motornim pogonom, malo rabljen, prodam. Naslov v Anončoi ekspedifciji Schmolka, Novisad. 3580! 5-29 Kleparske stroje vseh vrst, znamke Marin & Fišer, Hronov, ima »tajno v zalogi Rudolf Držaj » Ljubljani, Kolodvorska 28. 598 Stroi Izdelovanje cementnih cevi, 50 cm svetlobe, t lame v posojilo proti odškodnini Strel, Mokronog. 35864-29 f v ti • d 3 _ ** £ O > ® t iCALs SuoJJ"© n3 S S" N53 M %a S iS -0 « £ o ® - m "O splošna onemoslost prera-no asabnieai«. reumatizem ta dna« bolezni nnfčnjelo organizem onih. katerih kri ie polna strupov in izrabllenih snovi, kakor (O sečna kislina, urati. oksolat) ta dr. Zaradi zavarovanja pred boleznijo in tudi zaradi ■ie zdravljenja le treba od iasa do časa čistiti kri sori navedenih strupov s fiziološkim ekstraktom (kakor »Kaleflnid« D. Kaleni-čenko) iz žleze mlade živali. Po končanem zdrav-Ijenio i »Kalefluidom« preidejo bolečine, slabosti, de-lanezmožnost ii bivši bolnik zopet nživa vse lepote mladostnega življenja. Brezplačno se pošilja nova metoda »Pomlajevanje in zdravljenje bolezni« — preporod moči in zdravja. Obrnite se na naslov: Miloš M a r k o v i č, Beosrad Kralja Milana 58. »Kalefluid« lahko dobite v vseh lekarnah in droge-rijah. 291 Bolniške stole tZVANREDNA MULOAl Železna »luiinsk* patent postelja zložljiva, s ta* pecirasom madracoin. zelo praktična za vsako hiio. hotel«, nočne »lui-be in potujuče ° osobe stane samo Dil ZH.—. Razpoiiliam po poitne-no tu povzetju- TJkkO izeito* SLOŽEN Lesce« p«Uat postelia. zlotliiv«. s lapcciranim madracom. zelo praktična. »tan« samo D 288- Ležalka «a s»nč»o;e — (Licjcsluhl) nainovije vrsti. stane »»mo Din 1J0. Madrad punjeni z »°1-nom »tantjo samo D 75fl. t. BROZOVlč, ZAGREB IUCA 82. _ 262 eafBHESBBfS Pri športnih prireditvah prihajajo v poštev samo ZAŠT ZNAK SCHUTZMARKT iHemberg svilene NOGAVICE. Te so elegantne, diskretne v blesku in ugodne za nošenje s svojo gladko površino. 11620 imHorp v Tiskovni zadrugi! V VELfKI IZBIR! IN NAJCENEJE PRIPOROČA TVRDKA NOVAK Liubljana, Kongresni trg 15 Kranjske klobase, pravi kraški peršat in pristni kraški teran v paviljonu K« J are na Velesejmu. RAZPIS. Krajevni šolski odbor na Trsteniku, srez Kranj, razpisuje pri šoli oddajo tesarskih, zidarskih in mizarskih del. Pregled del in mere je dobiti pri g. blagajniku dr. Arnejcu na Trsteniku. Ponudbe je predložiti do 15. septembra. Prepozno prispele, nejasno izpolnjene ponudbe se ne bodo upoštevale. Z deli se bo moralo takoj začeti. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico oddati dela po lastni uvidevnosti brez ozira na višino ponujene vsote. Krajevni šolski odbor na Trsteniku dne 31. avgusta 1930. 12621 Jazbečarje in foksteriere čistokrvne mladiče, 2 meseca stare, prvovrstnih staršev, prodam. Ljublja na. Gradišče 17, pritličje. 35627 M S^lV^ C" 287 Generalno zastopstvo za Jugoslavijo Ing. DJOKI6 I VUCO Centrala Beosrad, fflidala RorUad. — Lampret i drog. Kraka »Ki* 10. Ljubljana. — Grami Garag«, Lipoa u Hea 3S. Zagrefe. — Aatoctroj, Zupasajska 8, Osijek. — L»;So Eaia, Gradca knt*. Sel)Otjca. — Antogaraža AUMERA, la Benevolenclja nlica, Sarajevo.— Dušan M Kre-tič, Obrenovičeva 13. Nii. — Brača Dimon. Ul. br. 90, br. 19. Skoplje. G. A. KostM«, Nodilova br. 1, Split. — AMon Benoe I sin. Vel. Bečkerok - Blac- Djukajiorii t »te, Btjoljina. — Brača Zirrič I Drag. Stogadinovič. Bitrfj. — Anta S. Ataaackovič, Knjaževac. — Dubrcracka trg. banka, Dubrovnik. — Vrankii i drug, L»> •kovan. Urejuje Davorin Ravtjen, Izdaja za koczorcij »Jutrac Adofi Ribnika«. Za Narodno tiskamo d, d. kot t^gj^a Tfaac Jezeršek. Za loseratni d«' fc odgovoren AJojzij Novak. Vs4 v. LjubJjanU