KOPEE, PETEK 9. MARCA 1956 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO V. ŠTEV. 11 Izhaja vsak petek. Posamezna št. 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Tek. rač, pri Kom. banki v Kopru G5-KBI-2-181. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Ren k o. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru, Santorjeva ulica 26, telefon štev. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru, Rokopisov ne vračamo. f~~7 ?B Ko so se naše žene vključile v narodnoosvobodilno borbo, so se zavestno borile za uničevanje razredne družbe in za osvoboditev izpod stoletnega suženjstva. Ze za časa borbe so organizirale prve proslave 8. marca in so uporabile priložnost za široko aktivizacijo svojih delovnih programov in nalog. Veliko bolj pa je prišlo to praznovanje do izraza po osvoboditvi, ko je dobila naša žena z najvišjimi zakoni potrjeno enakopravnost in možnost uveljavljanja na vseh pod-dročjih javnega in družbenega življenja. Od takrat pa do danes je postalo proslavljanje 8. marca, mednarodnega praznika žena, tudi pri nas že prava tradicija vseh delovnih žena. Ko je IV, kongres sprejel sklep o ukinitvi samostojne politične organizacije AF2, je to odgovarjalo doseženi stopnji našega družbenega razvoja in žene so se vključile v Socialistično zvezo delovnih ljudi kot del skupne sile za razvoj socialističnih idej, odnosov in napredka. Pozneje pa so se vključile še v razne družbene organizacije in začele tam razvijati svojo dejavnost. Tako predstavljajo 'ilanes žene pretežno večino v Društvih prijateljev mladine, v organizacijah Rdečega križa, v šolskih odborih, v zdravstvenih in.socialnih ustanovah, razen tega pa so se vključile na vasi še v Zvezo zadružnic. V teh društvih in organizacijah se žene udejstvujejo zelo aktivno ter rešujejo tudi vprašanja, ki se jih naša družbena dejavnost še ni lotila. Zal pa udeležba žena v ljudskih odborih, delavskih svetih in uprav- nih odborih ni tako zadovoljiva, čeprav je od vse zaposlene delovne sile 30 °/o žena. To velja tudi za naš okraj, kjer je med približno 260 odborniki le 10 žena. V koprskem občinskem ljudskem odboru so tri žene. To stanje je pripisovati med drugimi vzroki tudi dejstvu, da so zelo redka tista vodstva, ki bi glede ženskega vprašanja imela jasno socialistično orientacijo. Marsikje še prav omalovažujoče gledajo na družbeno uveljavljanje žene, ker je žal še vedno precej stare miselnosti, češ da je ženino mesto samo v družini. In vendar je to pojmovanje danes že zastarelo. Nezadr-žan razvoj in napredek je to miselnost že pokopal in zato ne more in ne sme prevladovati v naši socialistični družbi. Zavedati pa se moramo, da resnične enakopravnosti ni brez ekonomske samostojnosti. Materialna odvisnost naredi ženo podrejeno, pa čeprav ji dajemo z zakoni vse pravice. Toda s tem, da so se ženi odprla vrata v produkcijo, v politično in javno življenje, ne more več nositi žena vsega bremena skrbi za družino in za otroke Vprašanje ženine vloge v dru/mi je tudi problem rasti novih družbenih odnosov in generacij, ki nastajajo. Vzgoja otrok ni izključno .ženina naloga — čeprav je brez dvoma še vedno ena izmed njenih najodgovornejših dolžnosti — marveč je to delo, ki ga morata deliti med seboj oba zakonca. In če hočemo imeti zares socialistično vzgojene otroke, je to naloga vse družbe. Naša žena danes ne more in noče več nazaj v način življenja, ki ga je morala živeti pred osvobo- V sredo 7. t. m. je imela v Kopru svoj redni letni občni zbor Okrajna zveza društev Partizan, ki so se ga razen članov okrajnega odbora in petinšestdeset delegatov iz devetnajstih društev, kolikor jih združuje Okrajna zveza, udeležil tudi predstavniki Okrajnega komiteja ZKS, Republiške zveze društev Partizan, Okrajne zveze društev Partizan iz Nove Gorice, predstavnik O K LMS, Okrajne zveze gasilskih društev in pa predstavnik JLA. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi predsednika dveh svetov pri OLQ Koper, Sveta za_. telesno vzgojo in Sveta za kulturo in pro-sveto. Potem ko je predsednik Okrajne zveze tovariš Črt Kolenc pozdravil vse goste in delegate, so sledila poročila vodilnih funkcionarjev Zveze, volitve organov občnega zbora in pa v glavnem zelo tehtna in izčrpna razprava o poročilih z izjemo enega govornika, ki je iznašal osebno pobarvane stvari, kakršne bi se dale urediti izven letnega občnega zbora. Iz vseh poročil in drugače bogate razprave pa je vel duh izredno požrtvovalnega pionirskega dela, ki so ga opravili sicer manj opaženi telesnovzgojni delavci tudi v preteklem letu širom okraja, kjer doslej pravzaprav ni bilo tradicij za takšno družbeno izredno koristno dejavnost. Vzlic mnogim težavam in oviram, ki omejujejo hitrejši razmah telesne vzgoje pri nas — gre predvsem za težave materialne in kadrovske prirode — pa je razprava pokazala tudi dokaj dobre volje, s katero je mpč mnoge naštetih težav obvladati. Med važnejše napotke, ki jih je dala razprava, spadajo predvsem: smotrnejše vključevanje delavske in kmečke mladine v Partizana, zanašanje na lastne moči in temu ustrezne graditve manjših objektov za telesno vzgojo (letna telova-dišča in igrišča, ki so bolj zdrava, kakor telovadnice), uvajanje nekaterih telesnovzgojnih in športnih panog na vidnejša mesta (gre' za panoge, ki naj bi v našem obmorskem okraju sploh prevladovala), zlasti za poglabljanje telesnovzgoj-nega dela in razširjanje »Partizana« v kraje, kjer ta še ne obstoja, predvsem v industrijske centre in na vas. Kar se tiče poslednjega, je bil iznešen lep primer Ilirske Bistrice, kjer ima Partizan svoje aktivne odseke tudi po bližnjih vaseh, kar se pa tiče industrijskih centrov, pa je bilo poudarjeno, da je treba nenehno prepričevati uprave podjetij, delavske svete in upravne odbore, kako je njihova pomoč Partizanu družbeno potrebna in kako koristna bi bila koncem koncev za samo podjetje. Po čestitkah za opravljeno delo in po vzpodbudnih besedah, ki jih je izrekel Zvezi in društvom Partizan nrfšega okraja načelnik Republiške zveze društev Partizan tovariš Tomaž šavnik, so delegati odobrili bogat program dela Zveze za to leto, ob koncu pa so s tajnimi volitvami domala soglasno izvolili nov odbor, ki ga bo vodil dosedanji predsednik Zveze Črt Koleno. ditvijo. Tudi ona hoče prispevati svoj delež v izgradnji naše socialistične domovine. Zato je tudi naloga vse družbe, da pomaga razbremeniti zaposleno ženo vseh tistih dolžnosti in del, ki jo ovirajo pri vsestranskem udejstvovanju. Ta razbremenitev bo šla v skladu z našim socialističnim in gospodarskim razvojem. Konkretno reševanje teh problemov pomeni ustanovitev Zavoda za pospeševanje gospodinjstva, ki ima svoj center v Ljubljani. Taki zavodi bodo zdaj začeli z delom tudi v drugih okrajnih središčih. Prav kmalu tudi v Kopru. Naj ob tej priložnosti še omenim, da bo bodoči koprski Zavod organiziral v občinskem merilu skupno z Zvezo zadružnic in našo žensko orga- nizacijo razne tečaje, kjer se žene ne bodo usposabljale samo praktično, ampak bodo poslušale tudi razna vzgojna, prosvetna in politična predavanja. Vse to bo prispevalo k dvigu socialistične izgradnje in zavesti žena ter jih usposabljalo za opravljanje najrazličnejših funkcij. Naša organizacija pa bo razen tega skrbela, da se čim več žena vključi v proizvodnjo in v razne druge poklice, kajti le to je prava podlaga za samostojnost in za resnično enakopravnost. Zlasti v čim večjem številu morajo biti zastopane žene v vseh organih družbenega upravljanja in v oblastnih odborih ter aktivno sodelovati pri reševanju nalog, ki nam jih postavlja vsakdanje življenje in hitri tempo razvoja. O tem premislimo posebno zdaj, ko bomo imeli volitve odborov SZDL, delavskih svetov in upravnih odborov. Lojzka Plesničar Zapisek ob prvi razstavi vin koprske KZ Konec prejšnjega tedna so vinogradniki koprske kmetijske zadruge razstavili svoje proizvode na svoji prvi razstavi. Morda na prvi pogled skromna, vendar pa okusno urejena, je ta razstava privabila mnoge obiskovalce, saj si jo je ogledalo nad 150 ljudi. Pa tudi udeležba razstavljalcev ni bila slaba. Razstavljeni so bili 103 vzorci različnih vin, pridelanih na področju zadruge. Vsekakor zadovoljiv začetek. Najbolj so se postavili vanganelski zadružniki, ki so se udeležili razstave v največjem številu in hkrati z najbolj kvalitetnimi vini. Razstava je bila del načrta, ki ga je začela izvajati koprska KZ z namenom proučevanja pogojev za izboljšanje kakovosti in povečanje proizvodnje vin. Zato tudi ni bila prvenstveno komercialnega značaja, čeprav so lahko podjetja sklepala odkupne pogodbe s proizvajalci, pač pa nekakšen pregled proizvodnje vin na področju zadruge. Hkrati naj bi razstava pomagala ugotoviti pomanjkljivosti pri izbiri sort, predelavi in negi vin. Ob tej priložnosti pa naj bi tudi zadružniki izmenjali svoje izkušnje. Lahko zapišemo, da je razstava v tem pogledu dosegla 'svoj namen, Razstavljena so bila bela in črna vina. Črnih 67, belih pa 36 vzorcev. Med črnimi je'bil najmočneje zastopan refošk, ki je bil tudi po kakovosti najboljši, med belimi pa borgonja. Razstavljen je bil tudi merlot ter mešana črna in bela vina. Toda če smo v začetku napisali, da je bila udeležba razstavljalcev zadovoljiva, ne moremo tega trditi v isti meri tudi za kvaliteto razstavljenih vin. Posebna komisija, ki je ocenjevala razstavljene vzorce, je namreč prisodila le 41 vzorcem od 70 do 84 točk, 34 od 60 do 70 točk, ostalim 20 vzorcem pa manj kot 60 točk). 7 vzorcev je komisija izločila. Odstotek v vsakem pogledu dobrih vin, med katera lahko štejemo le ona, ki so presegla 70 točk, je za tako izrazito vinogradniško področje, kjer so vsi pogoji za pridelovanje kvalitetnih vin, nedvomno prenizek. Moral bi biti vsaj 60 do 70°/o, kar bi lahko dosegli, saj vzroki, ki to danes onemogočajo niso takšnega značaja, da bi jih ne mogli odpraviti. Le nekaj jih je bistvenih: prezgodnja trgatev, slaba predelava in neredno pretakanje. Ponekod še neod-govarjajoče kleti in siaba posoda. Pri vsem tem še posebej 'preseneča u-jstve, da so črna vina na splošno slabše negovana kot bela, čeprav bi lahko pričakovali nasprotno, kar bi bilo tudi mnogo bolj logično glede na to, da. je Istra znana prav po svojih črnih vinih in da so tudi za pridelovanje teh boljši pogoji. Da bi pomagala svojim članom izboljševati kakovost vin, bo zadruga omogočila skupno predelavo, pojačala akcijo za odkup grozdja in zagotovila, da bo predelano pod strokovnim vodstvom izkušenih kletarjev. Tako bi odpadle tudi težave s posodo in vprašanje kleti, hkrati bi pa to pomenilo za vinogradnike tudi razbremenitev, saj se večji del vsi ukvarjajo na splošno s kmetijstvom in ne le vinogradništvom. Z vinom pa imajo pogostoma največje skrbi prav v poletnih mesecih, ko je tudi z drugim največ dela. Potrebno pa bo tudi usmerjati vinogradništvo na gojenje naj- • bolj primernih sort za naše kraje. Predvsem so to refošk, kabernet in merlot. Od belih pa malvazija. To šo obenem vina po katerih je največje povpraševanje in s katerimi se naše vinogradništvo res lahko afirmira tako na domačem kot na tujem tržišču. Na koncu razstave je zadruga podelila deset nagrad za najboljša vina. I. nagrado je dobil Lazar Krmac iz Vanganela za refošk (13,8% alk.. ocena 84 točk). Tri druge nagrade so prejeli Anton Lukač iz Montinjana za bor-gonjo (13,1% alk., 83 točk), Peter Divo iz Kopra za mešano belo (11,5% alk. 75 točk) in Viktor Ma-rancina za črno mešano (13% alk., 73 točk). Sest tretjih nagrad pa Just Babič in Sv. Ubalda za bor-gonjo (13,2% alk., 82 točk), Josip Babič iz Vanganela za borgonjo (13,6% alk., 82 točk), Palmir • Krmac iz Centura za borgonjo (13,4% alk,, 82 točk), Celeslin Turk iz Potoka za refošk (12,8% alk., 81 točk), Aleksander Babič za mešano belo (10,5% alk., 73 točk) in Josip Furlanič iz Manža-na za mešano črno (12,1% alk., 72 točk). Vsi razstavljalci pa so dobili spominsko priznanje za sodelovanje na tej prvi razstavi. t" Ob vsaki spremembi sistema nagrajevanja se po podjetjih pojavijo določene težave. To je razumljivo, saj uredbe in zakoni ne morejo predvideti vseh podrobnosti in navadno šele v praksi pridobljene izkušnje pokažejo, kje so potrebne izpopolnitve. Tako je tudi s premijami, ki so jih začela uvajati naša podjetja. Tudi v tem pogledu opažamo prve napake in pojave, mimo katerih ne smemo iti, če hočemo doseči, da premije ne bodo zgrešile svojega namena in postale le nekakšna oblika dopolnilnih prejemkov brez vsakega stimulativnega efekta. Kaže pa, da je nevarnost prav tu. Vsaj znaki so takšni, da jih ne smemo podcenjevati. Vzemimo za primer premije v avtoprevozniškem podjetju Slavnik v Kopru. Napačno bi bilo trditi, da so v tem podjetju nepravilno določili vse premije od začetka. Nasprotno. Nekatere so zelo stimulativne, spodbujajo k večji storilnosti in varčevanju. Če šofer dobi premijo v višini določenega odstotka vrednosti prihranka na gumah, je to nedvomno pravilno. Prav tako tudi, če dobi premijo osebje servisne delavnice, ker je vozilo zaradi dobrega in skrbnega vzdrževanja prevozilo določeno število kilometrov več, kot predvideva tehnična norma. Take premije pozitivno vplivajo na kvaliteto del. Podjetje in družba imata koristi od takšnega varčevanja in prav je, da so ti ljudje nagrajeni. Popolnoma druga stvar pa so te-le premije: obratovodji premija za dosego plana, pomočniku tehničnega vodje za dosego plana, direktorju za dosego plana plus odstotek za prekoračenje, komercialnemu vodji isto, računovodji za ažurnost in dosego planiranega dobička plus odstotek za prekoračenje plana podjetja, referentu za avtobusni promet za dosego plana, šefu fakturnega oddelka za ažurnost fakturiranja, oddelkovodji montažnega oddelka za vsako generalno popravilo, nabavnemu oddelku za pravočasno nabavo rezervnih delov itd. To niso več premije, pač pa dodatki na plače za v redu opravljeno delo, ki je določeno in tudi že plačano po odgovarjajoči tarifni postavki tarifnega pravilnika. S takim »premiranjem« samo zanikamo odgovornost, ki jo ima posameznik do svojega dela. Računovodja je odgovoren, da je računovodstvo ažurno. Prav pa je, da je nagrajen, če podjetje preseže plan. To velja tudi za vse druge. Če pa knjigovodja ni ažuren, če komercialni ne naredi svojega dela, če fakturist ali šef prometa ali kdorkoli drugi ne naredi tistega, kar ga obvezuje delovno mesto, potem lahko postavimo samo vprašanje odtegnitve premije, ki je določena za prekoračenje plana podjetja. Mar ne bi bilo smešno, da dobi n. pr. premijo računovodja zgolj zato, ker je podjetje izpolnilo plan. sam pa ni ažuren, se pravi, ni naredil osnovne dolžnosti do podjetja. Zato mora biti izvršitev te osnovne dolžnosti, določene s tarifnim pravilnikom, sploh pogoj, da šele lahko razpravljamo o premiji, ki naj jo nekdo dobi za prekoračenje plana, ne pa že samo po sebi pogoj za premijo. Eisenhower je v odgovor na drugo Bulganinovo ponudbo o sklenitvi prijateljskega pakta med ZDA in Sovjetsko zvezo za dobo 25 let je podoben prvemu. Razlika je le v tem, da je Eisenhower tokrat pozval Sovjetsko zvezo, naj se pridruži zahodnim velesilam pri upo-stavljanju sistema za razorožitev v svetu. Eisenhower se je v svojem odgovoru zlasti zavzemal za kontrolo nad proizvodnjo atomskega orožja in predlagal, naj bi se velesile v prihodnje odrekle vsakemu povečanju zalog atomskega orožja. Ob koncu pisma je predsednik ZDA ponovil svoj predlog o skupni zračni kontroli. Zatrdil je svoje prepričanje, da bi ta predlog, če bi ga kombinirali s sovjetsko koncepcijo kontrolnih skupin na kopnem, prispeval k zmanjšanju oboroževanja in napetosti v svetu kakor tudi k izboljšanju perspektiv trajnega miru. Dogodki na Srednjem vzhodu so bili te dni zopet predmet razprav diplomatskih zastopnikov ZDA, Velike Britanije in Francije v Wa-shingtonu. Gre za razne incidente med Izraelom in arabskimi državami, za odstavitev angleškega generala Glubb paše s položaja poveljnika Arabske legije, kar je precej omajalo ugled Velike Britanije na Srednjem vzhodu, za vprašanje Bagdadskega pakta in sploh za izmenjavo mnenj o vprašanjih, pri katerih stališča treh zahodnih velesil niso vedno enaka. Najbolj je zaskrbljena Velika Britanija, saj so njene pozicije na Srednjem vzhodu vedno šibkejše. Tu ne gre samo za vprašanje britanskega generala Glubb "paše, ki ga je odstavil jordanski kralj, temveč predvsem za Bagdadski pakt in za zmanjšanje možnosti, da bi pritegnili v to zvezo tudi Jordan. Hkrati povzroča precej skrbi Angležem tudi Francija, ki je nezadovoljna, da njeni zaveznici obravnavata vprašanja Srednjega vzhoda mimo nje. Francoski zunanji minister je sicer zatrdil, da bo ostala Francija zvesta svojima zaveznikoma, vendar je zahteval revizijo celotne zahodne politike in enakovredno vlogo svoje dežele pri obravnavanju vprašanj skupnih interesov. V Karačiju so se zbrali zunanji ministri SEATO, to je pakta za l/ nzUai vkstaU BEOGRAD — Podpisali so sporazum o civilticm letalskem prometu med Jugoslavijo in Češkoslovaško. BEJRUT — Sovjetska zveza je predlagala Libanonu veliko gospodarsko in tehnično pomoč. Ponudba jc vzbudila veliko zanimanje in libanonski minister za gospodarstvo je prosil nekaj časa za proučevanje predloga. NIKOZIJA — 130 domačinov grškega rodu v osrednjem zaporu za Ciper je zaCelo gladovno stavko, Baje uvajajo angleške oblasti za zapornike obvezne ure angleščine. KAIRO — Objavili so besedilo novega egiptovskega volilnega zakona. Udeležba na volitvah bo obvezna za vse državljane od 21. leta naprej. MADRID — Španska vlada je objavila poročila, v katerih je za nedavne študentske nerede obtožila pripadnike komunistične partije Španije. WASHINGTON — V svojem govoru o položaju na Srednjem vzhodu je ameriški zunanji minister Dulles izjavil, da Izrael ne bo mogel zmagati v oboroževalni tekmi z arabskimi deželami, ker ima manjšo površino in manjše število prebivalcev, medtem ko so nasprotnikom »dostopna skladišča sovjetskega bloka«. KARTUM — Ustavno sodišče je obsodilo sudanskega narodnega poslanca Ilasana el Zaruga in voditelja sindikatov Seida Salima na C mesecev zapora, ker sta vodila demonstracije poljskih delavcev. Razen njih so obsodili še šest »agitatorjev«. Jugovzhodno Azijo, Kakor je znano, so članice tega pakta ZDA, Velika Britanija, Francija, Pakistan, Avstralija, Nova Zelandija, Siam in Filipini, Na konferenci je britanski zunanji minister Lloyd zatrdil, da je cilj te organizacije povečati varnost in stabilnost na jugovzhodu Azije in da članice pakta nimajo nobenih agresivnih načrtov. Francoski zunanji minister pa je poudaril, da morajo članice pakta okrepiti sodelovanje na gospodarskem in drugih področjih in ne samo na vojaškem. Zanimivo je, da je pakistanski delegat sprožil na konferenci vprašanje Kašmirja, to je spornega ozemlja med Pakistanom in Indijo. Dejal je, naj SEATO podpre pakistanska stremljenja kakor je podprla indijska Sovjetska zveza. Po zaključku konference bo ameriški zunanji minister Dulles obiskal Indijo, najbrž z istim-namenom kakor je pred dnevi obiskal Indijo britanski zunanji minister Lloyd. Toda kakor britanski tako tudi ameriški zunanji minister ne bo mogel doseči nekih večjih zbližani, kajti razlike v stališčih so preveč globoke. V New Delhiju poudarjajo v zvezi z Dullesovim prihodom, da niso preveč optimistično razpoloženi predvsem zaradi ameriškega stališča do portugalske kolonije Goe na indijskem ozemlju, zaradi stališča do vprašanja Kašmirja in zlasti zaradi vloge in namenov takoimenovanega obrambnega pakta za Jugovzhodno Azijo. Nasprotstva med Grčijo in Veliko Britanijo zaradi Cipra se povečujejo. Grška radijska mreža je odbila vsako sodelovanje z britansko radijsko službo, ker so ugotovili, da Angleži motijo grške oddaje, ki so namenjene Cipru. Medtem se položaj na otoku po neuspehu pogajanj med voditeljem gibanja za priključitev otoka h Grčiji Makariosom in britanskim guvernerjem Hardingom iz dneva v dan slabša. Grški nacionalisti nadaljujejo z atentati, britanske oblasti pa skušajo z drastičnimi ukrepi držati položaj v rokah. Makarios je sicer izjavil, da je pripravljen nadaljevati s pogajanji, toda pod pogojem, da bodo podlaga razgovorom tri njegove zahteve: amnestija, kontrola varnosti in pravilen sestav prihodnjega ciprskega zakonodajnega telesa. Najbrže Eisenhowerjev sklep, da bo ponovno kandidiral na republikanski listi za predsednika Združenih držav, ni bil najvažnejši dogodek zadnjih dni, vendar pa vsi svetovni listi obširno komentirajo ta predsednikov korak. Volitev a-meriškEga predsednika ni namreč drugorazreden dogodek. V Ameriki sami ni večjega lis'.a, ki ne bi o Eii-enhowerjevi kandidaturi že pisal mesece in mesece. Amerika je namreč po drugi svetovni vojni prevzela vodstvo zahodnega svsta, v zadnjih letih pa je postala tudi najvažnejši steber zahodnega obrambnega sistema v Evropi in Aziji. Njena diplomacija se bori za ameriška načela na zahodni in vzhodni polobli našega sveta. Danes si kakšnega povra'ka na izolaciomzem ne moremo niti misliti. To geslo se je po tej vojni še pojavilo od časa do časa, zdaj pa tudi n aameriškem zahodu nima pristašev, Izolacionizem bi namreč pomenil katastrofo tudi za Ameriko samo. Ze danes nekateri Američani menijo, da je Amerika prepozno posegla v svetovno poli'iko in da je predolgo opazovala dogodke le od daleč. Prav zato, da bi popravila izgubljeno pa je sedaj zapadla v drugo skrajnost: preveliko poudarjanje vojaških momentov. Ali ni značilno da je pred dnevi ce'o tr.mcoski zunanji minister Pineau opoz.cil a-meriške poli'ike, da vse preveč poudarjajo vojaško in zanemarjajo druge oblike sodelovanja. Prav a-meriškemu zunanjemu ministru Dullesu očitajo to paktomanijo, to lorsiranje raznih vojaških zvez. Francija se je resno lotila vprašanja Severne Afrike. Vsaj tako moremo sklepati glede na podpis deklaracij o francosko-maroški in francosko-tuniški neodvisnosti in soodvisnosti teh dveh dežel s Francijo. S tema deklaracijama sta postavljena prva temeljna kamna dejanske neodvisnosti Maroka in Tunisa, čeprav je treba tudi v prihodnje računati na zaplete. Medtem se je položaj v Alžiru znova poslabšal. Največji francoski časopis France Soir je objavil na prvi strani necenzurirani članek, v katerem jc rečeno, da je francosko prebivalstvo zaradi Cenzure povsem nepoučeno o dejanskem stanju v Alžiru. Po zatrdilih časopisa imajo alžirski uporniki v rokah številne alžirske pokrajine in uživajo veliko podporo prebivalstva. Predsednik francoske vlade Mollet je bil prisiljen zahtevati posebna pooblastila v zvezi z reševanjem alžirskega vprašanja in postaviti v skupščini vprašanje zaupnice. Predvidevajo, da bo naletel na precejšen odpor v opoziciji. Potovanje predsednika italijanske republike Groncliija v ZDA in Kanado je prineslo precej presenečenj. Predvsem je potrebno povedati, da je Gronchi opozoril ameriško javnost, da je atlantski pakt v sedanji obliki anahronizem in da se mora napolniti z novo vsebino, da ga ne bo čas prehitel. Gronchi se je namreč zavzel za razširitev sodelovanja članic ne samo na vojaškem, temveč predvsem na gospodarskem in drugih področjih. Pismo iz Nabrežine Saj menda veste, kako se pri nas sučejo tsvari. Zato mislim, da ne bo za bralce nič noveag, če povemo ce-lo najnovejše dogodke. Vendar bi radi javnosti predočili, kar nas najbolj teži. Zc pred meseci smo slišali, da namerava devinski princ Turn-Taksis prodati svoje zemljišče. Ne vemo, če jc to iz njegovega lastnega nagiba, ali jc vmes interes določenih političnih skupi», ki jim je po že davno izvršenem načrtu veliko na tem, da si prisvojijo njegovo zemljo na obali. Nekaj svojega zemljišča v Sesljanu jc princ prodal, boljše rečeno »šenkal« za nove czulsko naselje, nedavno pa se jc dogovoril za prodajo plodne zemlje ob Timavu, kjer nameravajo zgraditi veliko tovarno papirja. Kaj zato, če je princ dobil pred leti podporo za bonifikacijo tega zemljišča, kjer je živelo nekaj kmetov! Namen posvečuje sredstva in namen je na dlani: tovarna bo zaposlila naseljence iz ribiškega naselja, Ujraor bodo k sedanjim 200 dririfinam doselili še 250 novih. Tudi del prinčeve scsljanske obale, ki so si jo bili za časa okupacije izbrali Američani, bo žrtev političnih računov. Namesto v turistične namene naj lepa obala služi ezulski koloniji, da bo Sesljan čimprej stoodstotno »italianissimo«. Ezuli v Stl- _______. ' --^3 Danes je namreč že jasno, da tre',je vojne ne bo in da se pred nami odpira nova doba, doba tekmovanja. Sicer mirnega, toda zagrizenega. To spremembo mora (končno tudi Zahod razumeti. To je hotel v bistvu poudariti Pineau. Čemu bi se trosile milijarde1 in milijarde za razne pakte, ko si pa s ■tem denarjem miru sploh ne moreš kupili. Ali ne bi dosegli več, če bi azijikim narodom pomagali, z raznimi krediti, kakor pa, da jih silimo v razne pakte, o katerih nočejo niti slišati. Vsi ti pakti povzročajo namreč zelo slabo kri, posebno v Aziji, saj vzbujajo pri azijskih narodih upravičen sum, da bi se kolonialne velesile spet rade vrnile v Azijo. Pineaujevi očitki so torej leteli predvsem na Ameriko, na njeno zunanjepolitično smer. Celo najvidnejši ameriški komentatorji Alsop, Lippmann očitajo Dullesu, da svoje zunanjepolitične poteze še ni prilagodil novo nastalemu položaju in da v bistvu še vedno vztraja pri platformi, ki jo je usvojila republi-ikanska stranka, ko s'e je še borila za oblast. Toda od 1952., ko so republikanci zmagali na predsedniških volitvah, se je marsikaj spremenilo. Takrat je Dulles še lahko govoril o osvoboditvi Vzhodne Evrope, o povračilu, o zastraševanju in drugih "takih pojmih iz najnovejšega ameriškega političnega slovarja, Toda s temi metodami si Amerika ne bo pridobila zaveznikov. Dullesova politika torej Ameriki ni prinesla sadov. Morda je to spoznal tudi sam zunanji minis:er ZDA. Ali ni značilno, da na zasedanju obrambne zveze za Jugovzhodno Azijo v Karačiju, sploh ne bodo govorili lizrazito o vojaških aspelc-tih tega pakta. Vendar pa moramo takoj dodati, da zunanjepolitični problemi na ameriških volitvah iiploh ne igrajo nobene vloge. Težišče vse kampanje je namreč na notranjih vprašanjih. Za'o kaikšile večje spremembe a-meriške zunanje politike sploh ne moremo pričakovati. V zunanjepolitičnih vprašanjih ni namreč med republikanci in demokrati nobenih vidnejših razlik. Republikanci so premalo časa na oblasti, da bi lahko razvili svojo zunanjo politiko. Demokrati pa napihujejo zunanjepolitična vprašanja, da bi lahko diskrcditiraJi republikance. Se celo Eiienhower je nedavno obžaloval, da izkoriščajo demokrati zunanjepolitično tribuno za napade ma republikance. Težišče predvolilne kampanje bo torej na notranjih problemih. Republikanci so si že zagotovili kandidaturo Eisenhoverja, ni pa še znano, (koga bodo kandidirali kot podpredsednika. Sedanji podpredsednik Nixon ni namreč preveč priljubljen. Med demokrati pa prav tako iše ni odločeno, kdo bo oficielni Ikandidat demokratske stranke. Šele na takoimenovanih ameriških vo-[litvah odločajo osebnosti; ne pa program. Prav zaradi tega za'rju-jejo nekateri, da v Ameriki sploh nimamo dveh .s'trank, pač pa le eno. Ali torej lahko računamo s kakšno "večjo spremembo ameriške zunanje politike? M. O. vanu, ezuli med cestama Sesljan— Trst i* Sesljan—Nabrežina, ezuli ob morju. Kaznarodovalni račun je jasen. Naj še dodamo, da se z razna-rodovalno akcijo sila mudi in novo naselje v Sesljanu raste neverjetno naglo. Da pa se lahko po naših, tudi bolj odročnih vaseh odprejo italijanske šole — pa čeprav samo za nekaj otrok — se ezuli naseljujejo tudi po teh krajih. Višina najemnine ne igra pri njih nobene vloge in se sam) pohvalijo, da so za to posebni fondi. Seveda delajo vse to obzirno, brez groženj in nasilnih izpadov ter po nafielu: spredaj liži, zadaj strlžil Torej pristna Jezuitska kultura in še bolj politika! Ce bi ne bilo dvojne mere in v njej namere po čimprejšnji spremembi narodnostnega razmerja in nato iztrebljenje slovenske manjšine, predvsem v naši in nato v drugih slovenskih občinah, bi n» bilo ostalo v Cerovljah nekaj zgradb neobnov-ljenih. Tudi bi poskrbeli za primerno novo pot do Sesljana, ker ao zaradi nove avto ceste ob staro pot v vas. De vin In Sesljan bosta dobila tele-, fon. Tudi Mavhinje in Sempolaj ga potrebujeta. Rekli pa so, da ga ne bosta dobila. Zakaj ne? Našemu pesniku Igu Gradnu bo občina postavila spomenik. Ta sklep pozdravljajo vse vasi in želijo, da bi bil spomenik čimprej postavljen in bi dostojno predstavljal našega pesnika. Tudi sklep občine o postavitvi spomenika padlim borcem našo občine je naletel v občini in izven nje na ugoden odmev. Naši kmetje imajo dovolj tehtue razloge za vedno bolj ostre kritike. Za njihovo gospodarstvo ni na ko-misariatu nobenih vrat. KveCjemu se tu in tam odpre kako okenec za podpore. Pri nas je dosti gollčav in slabili lilevov in gnojišč, a tudi mnogo zemlje za intenzivno obdelavo. Oboje čaka na izboljšanje, čeprav je naše ozemlje proglašeno za me-lioracijskp področje. Namesto izvajanja širokopoteznega načrta kane kaka skromna podpora kot kaplja na naše naglo propadajoče kmetijstvo, namesto smotrno urejenih kmetijskih tečajev po naših večjih vaseh, smo letos imeli v naši občini le en takšen 12-dnevni tečaj, namesto kmetijske šole za vzgojo tako nujno potrebnega strokovnega kadra nam pravijo, da ni pri naši mladini za to zanimanja. Ce rečemo, da je to diskriminacija, pravijo, da je naša kritika le zato, ker odklanjamo Italijo. Letošnja zima ni nikomur preveč naklonjena. Januar je bil precej vlažen in nezdrav, februar pa nas je začel ostro briti. Takšno vreme ni primerno za zemeljska izboljšanja in ' tekoča poljska dela. Vendar je kmetom bolj pogodu kot vlažna zima. ker dvigne zemljo in uniči mrčes. Skrajni čas je, da začnejo kmetje misliti na izboljšanje senožeti, sicer ne moremo govoriti o napredku ži vinoreje in o zvišanju plodnosti obdelane zemlje. Delavstvo »Rimskega kamnoloma« je en dan stavkalo. Slo je za izplačilo zaostankov, ki jih uprava zadržuje. Iz delavstva hočejo iztisniti čimveč in ga strogo nadzorujejo. Dobički podjetja pa so zavidanja vredni. Mraz je le nekaj dni preprečil delo v kamnolomih in povzročil na kamnih več desetmilijonsko škodo. Podjetje Caharija jc več dni ogrevalo barako, kjer jc sveže nalom-ljen dekorativni kamen, da je preprečilo razpokanjc. Naš kamen je drag. A tudi življenje je vedno dražje; ostra zima, ki je več dni preprečila kamnosekom delo, jim ga je še podražila. —On— začelo: z delom Na Škofijah sta se te dni sestali jugoslovanska in italijanska delegacija za razmejitev. Delegaciji vodita jugoslovanski opolnomoče-ni minister Knez in italijanski podpolkovnik Caccio. Proučili bosta kartografske dokumente in začeli s terenskimi deli za dokončno razmejitev med Jugoslavijo in Italijo od Lazareta do Goliča. Pomoč OZZ kmetovalcem v Čimprej premagati posledice zime Nepričakovana huda zima je tudi v koprskem okraju povzročila znatno škodo, predvsem v oljčnih in figovih nasadih, Zato so na zadnjem posvetovanju članov pospeševalnega odbora pri OZZ v Kopru s kmetijskimi strokovnjaki sklenili izdelati podrobna navodila kmetovalcem, kako naj preprečijo nadaljno škodo. Tako bodo lahko dobili kmetje, ki jim je zamrznil semenski krompir, zadostne količine sorte vBemov rani«, ki poleg »Zgodnjega labinca« najbolj odgovarja tukajšnjim prilikam. Kmetijske zadruge, ki so v glavnem že obvestile Okrajno zadružno zvezo v Kopru o količinah tega krompirja, ki ga kmetovalci potrebujejo za saditev, pa so tudi bile obveščene, da ustavijo prodajo komercialnega krompirja »Zgodnji Iabinski«, ker bo tudi ta delno prišel v poštev za saditev. Ker pa je verjetno,- da se bo letos sajenje krompirja precej zavleklo, s tem - v zvezi pa tudi nevarnost, da bo dospei krompir na tržišče z znatno zakasnitvijo, morajo KZ in privatniki spraviti krompir v primerne zaboje, da bo lahko kalil v ugodnih pogojih. Zmrznilo je tudi nekaj posevkov graha in v kolikor teh posevkov ne moremo nadomestiti, priporočajo kmetijski strokovnjaki setev paradižnika. KZ naj zato kar najbolj racionalno izkoristijo tople grede svojih ekonomij, kakor tudi tople grede pri Zavodu za raziskovanje kmetijstva v Kopru, pri »Vrtnariji« v Portorožu in drugod. Povpraševanje po paradižnikih bo tudi letos veliko, odkupne cene bodo povoljne, saj je že zagotovljena cena industrijskemu paradižniku od 10 do 12 dinarjev za kilogram. Za nadomestno saditev pride od drugih vrtnin v poštev tudi fižol vrste »Kok«, katerega stročje bo v sezoni imelo ceno okrog 30 dinarjev za kilogram. Podjetje »Zadružnik« v Kopru bo v kratkem začelo sklepati pogodbe za nabavo semenskega blaga. V prvi vrsti bo prišel v poštev semenski krompir, fižol sorte »Kok« paradižnikova semena, semena pšenice ter drugih vrtnin. Veliko je tudi povpraševanje po semenu lucerne, ki je po 400 dinarjev kilogram. Z željo, da bi pridelali čim več njenega semena, priporočamo posevke lucerne prej ko mogoče pobranati in jih pogno-jiti s superfosfatom ter kalijevo soljo. Na hektar površine se porabi 400 do 500 kg superfosfata in 100 do 200 kg kalijeve soli. Ta ukrep je nujen predvsem zaradi tega, ker so naši posevki dokaj izčrpani in zato so potrebni pravilne nege. Glede obdelave še neobdelanega zemljišča priporočajo kmetijski strokovnjaki, da KZ podvzamejo vse odgovarjajoče ukrepe. Kmetijski stroji naj se čim bolj racionalno izkoristijo, zadružniki z vprežno živino v višje ležečih krajih, ki niso v prvih pomladanskih dneh popolnoma zaposleni, naj bi priskočili v pomoč kmetom v tistih predelih, kjer vremenski pogoji .že dopuščajo delo na polju. Posebno skrb bo treba posvetiti pravočasnemu škropljenju in čiščenju sadnega drevja. Pregledati bo potrebno tudi posevke ozimin, predvsem pšenice, ker so ponekod po mnenju naprednih kmetovalcev dokaj opešani. Najboljši način rešitve tega problema je pobrananje in gnojenje s hitro delujočimi dušičnimi gnojili, kot so čilski soliler, apne-ni nitrat in druga. Umetna gnojila trosimo spomladi v dveh obrokih po 50 do 00 kilogramov na hektar. Letos bomo pričeli z demonstrativnimi poskusi na pšenici s herbicidi, to je s preparati, ki zatirajo plevel. Kmetijske zadruge so že predvidevale v svoj'h programih letošnjega dela uporabo teh preparatov, predvsem Phenoxilena in Agroxena, ki ga prodaja v Kopru »Zadružnik«. Kmetijski strokovnjaki pa bodo dajali kmetovalcem vsa potrebna navodila za njihovo uporabo. Dr. J. Bolj ali manj je znano dejstvo, da kmetijstvo na območju sedanje piranske občine v zadnjih dveh stoletij ni mnogo napredovalo. Starejši kmetovalci so se trdovratno oprijemali konzervativnega načina obdelovanja. Zemljo so le izčrpavali, nudili pa ji niso ničesar. Mnogi med njimi so bili koloni, ki so živeli v nekakem pol-fevdalnem odnosu z veleposestniki, katerih težnja je bila čimveč iztisniti iz zemlje in ji nuditi čim manj. Posledica tega je sedanja delna zanemarjenost kmetijskih površin in nizka proizvodnost. Tudi agrarna reforma, ki se je na območju piranske občine začela izvajati leta 1917, ni dokončno obračunala s staro miselnostjo nekaterih kmetovalcev. Marsikateri bivši kolon, ki je čez noč postal lastnik zemlje, se ni zavedal pomena svojega novega položaja. Nekateri so bili pod vplivom preteklosti in niso mogli razumeti, da so postali dejanski lastniki zemlje, ki so jo obdelovali. Drugi so nasedli raznim govoricam, češ, »da se bo obrnilo«. Posledica tega je bila, da so šc naprej samo izkoriščali zemljo, ne da bi skrbeli zanjo. Zanemarjali so gospodarska poslopja, izsekavali trto, uničevali sadno drevje, puščali presežke poljedelskih kultur po njivah in podobno. In ti, najbolj brezvestni, so se kasneje odločili za izselitev. Zato je Občinski ljudski odbor v Piranu posvetil vso svojo skrb zaščiti kultur in postopni modernizaciji kmetijstva. Komisija za nepremičnine pri ObLO Piran je pretresla ponudbe kmetovalcev, ki so bili pripravljeni obdelati zapuščeno zemljo in je izbrala po svojem mišljenju najboljše. To so predvsem poljedelci iz Goriških Brd in iz Vipavske doline, ki jim je način obdelave zemlje v teh krajih znan. Razen tega pa bodo imeli tudi drug odnos do zaupanega jim premoženja kot so ga imeli prejšnji posestniki. 2e sedaj se je namreč opazilo, da njihova prizadevnost kaže na skorajšnjo rešitev vprašanja arondacije kmetijskih površin in težnjo, da bi s pomočjo pristojnih organov prej ko mogoče popravili poškodovane gospodarske objekte, izvedli melioracijo zemlje in uredili namakalne naprave. Novonaseljeni kmetje se zavedajo, da je uspešno izooljšanje sedanjega slabega stanja kmečkih gospodarstev le v kolektivnem delu. Vsi so se vključili v kmetijske zadruge, imajo zdrav odnos do dela in oblastnih organov. Zavedajo se naporov, ki bodo še potrebni za rekonstrukcijo piranskega kmetijstva, prepričani pa so tudi, da bodo dobili pomoč v nabavi semen, gnojil, škropil, orodja in pri popravilu gospodarskih poslopij. Z denarnimi sredstvi iz fondov kmetijskih zadrug in iz občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva si bodo lahko ustvarili materialno osnovo za izboljšanje in povečanje kmetijske proizvodnje v tem predelu koprskega okraja. LoM V KOPRSKEM OKRAJU SE ENA »SVOBODA« Na letnem občnem zboru SKUD »Vremščica« v Košani, občina Pivka, so pregledali dosedanje delo in ugotovili, da je društvo kljub težavam doseglo zadovoljive uspehe. Delo jim v glavnem zavira pomanjkanje vodilnega strokovnega kadra v pevskem in tamburaškem zboru ter v dramski sekciji. Na občnem zboru so med drugim sklenili preimenovati društvo v KUD »Svoboda«. Sprejeli so nekaj sklepov, med njimi sklep o povečanju števila članstva in sklep o ustanovitvi izobraževalne in šahovske sekcije ter čitalnice. V načrtu pa imajo tudi povečanje števila knjig v društveni knjižnici. C. J. USTANOVNI OBČNI ZBOR LJUDSKE TEHNIKE OKRAJA KOPER V četrtek, 15. marca bo v Kopru L konferenca »Ljudske tehnike« okraja Koper, Nad 100 delegatov, ki bo zastopalo okrog 2.300 članov Ljudske tehnike, vključenih v 25 osnovnih organizacijah in v 10 postajah mladih tehnikov, bo razprav-jlalo predvsem o bodočem delu za strokovno izobraževanje članstva. Izvolili bodo tudi okrajni odbor, ki bo usmerjal delo vseh osnovnih organizacij LT na področju okraja. S tem bodo prenehali poslovati dosedanji okrajni odbori LT v Kopru, Postojni in Sežani, IZ GIMNAZIJE V NOVI GORICI Na ustanovnem občnem zboru Rdečega križa na gimnaziji v Novi Gorici so pretekli teden izvolili odbor in določili v vsakem razredu poverjenika organizacije, ki bo skrbel za higieno v šolskih prostorih. Ob tej priložnosti so tudi imenovali gimnazijsko bolničarko. V Sloveniji je □ najbolj delavna ^ D Petnajstega februarja se je zaključilo šestmesečno tekmovanje občinskih mladinskih organizacij, ki ga je razpisal CK LMS. Prvo mesto je zasedla mladinska organizacija v Ilirski Bistrici. Pohvale in diplome za uspešno delo v času tekmovanja pa bo CK LMS podelil mladinskima organizacijama v Postojni, in Kopru. Prav je, da ob tej priložnosti prikažemo delo in uspehe ilirsko-bistriške mladine, ki se je med prvimi v našem okraju vključila v tekmovanje in tudi med posameznimi aktivi razpisala številne nagrade za najboljše. Na dan pred začetkom tekmovanja so priredili v Ilirski Bistrici mladinski festival, ki je dal viden Izvajanje nove uredbe o davkih in taksah v sežanski občini Tudi na področju sežanske občine kmetje precej razpravljajo o novi uredbi o davkih in taksah. In kakor je navada ob podobnih priložnostih, je ta razprava pogosto zelo enostranska. Vse preveč radi gledamo le dajatve, pri tem pa ne pomislimo, zakaj je moralo priti do te nove uredbe, da je to pravzaprav posledica porasta cen kmetijskih proizvodov. Splošna ugotovitev o nenehnem povečavanju dohodkov kmetijstva na račun porasta cen drži namreč prav tako za sežansko občinp. Res da so imeli zadnja leta povsod po Krasu zaradi ugodnega vremena precej dobre letine, da se je v primeri z letom 1952 povečala proizvodnja poljedelstva za okrog 20 %, vinogradništva za 8 % in živinoreje za 15 %, vendar pomeni povišanje dohodkov kmetov na račun povečane proizvodnje kaj malo v odnosu na povečanje dohodkov zaradi porasta cen. Zanesljivo sliko o tem nam bodo dale številke. Naj navedemo le nekaj glavnih proizvodov: 1. 1952 so prodali kmetje današnje sežanske občine 379.419 kg klavne živine po povprečni ceni 75 din za kg, kar znaša 28,456.425 din. Leta 1955 pa 466.375 kg po 100 din kg, kar znaša 48,654.875 din. Ni težko izračunati, da je bil iztržek samo zaradi povišanja cen večji za celih 15 milijonov 176.750 din. Podobno je z drobnico, prašiči, mlekom, vinom in sadjem. Samo pri teh naštetih pridelkih znaša iztržek na račun povišanja cen leta 1955 v primerjavi z letom 1952 okroglih 34 milijonov dinarjev. In ves ta čas so plače delavcev v tovarnah ostale bolj ali manj iste, industrijski proizvodi, in še to samo nekateri,' pa so se neznatno podražili. Videli smo eno plat. Sedaj pa poglejmo še drugo: dajatve. Naj nam pomaga naslednja tabela. a Leto Davtna osnova dohodek (V 000 d 11 «si n3 C > C5 w O 3 P — > O — 1952 1953 1954 1955 1956 131,784 143,412 170,538 208,230 208,230 13,721 12,046 8,356 12,931 10,766 10,40 8,40 4,90 6,2-1 8,05 Letos bodo torej davki in takse narasli v primeri z letom 1902 skupaj za 3 milijone din v vsej občini. To je približno 9 % vsote, ki so jo lani prejeli kmetje tega področja samo na račun povišanja cen, ali dva milijona manj, kot so prejeli na račun povišanja cen pri prodaji mleka s cenami leta 1952. Ce premotrimo vso zadevo s te strani, potem bomo laže razumeli, zakaj nova uredba in zakaj to povečanje. Razumljivo in pošteno je, da ne more vse sloneti le na ramenih delavca, ampak da morajo tudi kmetje prispevati svoj delež, ki je kljub povečanju še vedno mnogo manjši. Razen tega pa bodo na ta način ustvarjena sredstva šla predvsem za pospeševanje kmetijske proizvodnje. V ilustracijo, kaj pomeni ves davek in takse, ki jih bodo letos vplačali kmetje sežanske občine v primerjavi z občinskimi izdatki, naj navedemo, da občinski proračun predvideva samo za šolstvo in prosveto v 1. 1956 nad 17 milijonov din izdatkov, kar je en milijon več, kot znašajo vsi davki in takse na dohodke kmetijstva. i— Štirih zfoormc samo dU'e Ob III. rednem letnem občnem zboru Trgovinsko-gostinskc zbornice za bivši okraj Koper Z reorganizacijo okrajnih ljudskih odborov so morale tudi Trgo-vinsko-gostinske zbornice v bivših okrajih Koper, Sežana in Postojna izvesti reorganizacijo svojega dela in ustvariti novo organizacijsko obliko. Zato so upravni odbori Trgovinske in gostinske zbornice v Postojni ter Trgovinsko-gostinskih zbornic v Sežani in v Kopru izvolili dva iniciativna odbora, ki sta začela s pripravami za ustanovitev dveh, Trgovske in Gostinske zbornice za okrai Koper Ti dve zbornici bosta prevzeli delo dosedanjih štirih, ki so bile do nedavnega na območja vseh tic-h bivših okrajev. V zvezi s temi pripravami za organizacijo se je s 1. novembrom lanskega leta začel prenos dela dosedanjih zbornic v Postojni in Sežani na Trgovinsko-gostinsko. zbornico v Kopru. Ta pa se je s 1. januarjem preosnovala v začasno Trgovinsko zbornico s sedežem v Kopru in v začasno Gostinsko zbornico, ki posluje v Portorožu. Vsi letošnji redni letni občni zbori trgovinsko-gostinskih zbornic v sedanjem koprskem okraju so na ta način postali likvidacijski občni zbori. V Postojni je bil 2. marca, v Kopru 5. in v Sežani 7. marca. Na občnem zboru Trgovinsko-gostinske zbornice za bivši koprski okraj so delegati razpravljali o poročilu, ki ga je podal dosedanji predsednik zbornice Marcel Rožanc. Ugotovili so, da je zbornica v svojem delu dosegla vidne uspehe pri oblikovanju socialistične trgovine in gostinstva, dolžnost dveh zbornic pa bo, da še povečajo napore v tej smeri. Naloge bodoče Trgovinske zbornice so tem pomembnejše, ker je koprski okraj po notranjem prometu na četrtem, po izvozu pa celo na drugem mestu v Sloveniji. Z likvidacijskimi občnimi zbori dosedanjih zbornic je dana možnost sklicanja ustanovnih občnih zborov stalne Trgovinske in Gostinske zbornice za okraj Koper. Tako bo imela bodoča Gostinska zbornica svoj ustanovni občni zbor 14. marca, Trgovinska pa okrog 20. marca. Ob tej priložnosti bosta iniciativna odbora poročala o dosedanjem delu in delegati bodo sprejeli sklepe, ki bodo osnova izboljšanju tako trgovinske, kakor tudi gostinske dejavnosti našega okraja. pečat vsemu nadaljnjemu razvoju uveljavljanja in udejstvovanja mladih. Med tekmovanjem so organizirali Mladinsko ljudsko univerzo, ki je priredila 7 predavanj v podjetjih in na šolah o splošno-druž-benih vprašanjih. Priredili so tudi 20 kulturno-prosvetnih proslav in prireditev, ustanovili 7 dramskih skupine, v katere se je vključilo 70 mladincev in mladink in folklorno sekcijo, ki se je po večkratnih uspelih nastopih svojih 45 članov vključila v tamkajšnjo »Svobodo», Vodstvo mladinske organizacije je tudi organiziralo na terenu poverjeniško mrežo za nabiranje naročnikov za časopis »Mladina«. Uspehi njenega dela so kažejo v povečanju naročnikov za 60. Tudi na športnem in telesno-vzgojnem področju so dosegli pomembno uspene. V šestih mesecih so priredili 21 srečanj v nogometu, tenisu, odbojki in šahu s pripadniki JLA in med posameznimi člani mladinskih aktivov. V teh tekmovanjih je sodelovalo okrog 220 mladincev. Organizirali so izbirno tekmovanje odbojkaške lige med petimi novoustanovljenimi odbojkaškimi sekcijami, ki imajo skupno 74 članov. V TVD »Partizan« pa so prav mladinci in mladinke najdelavnejši in se zelo trudijo za poživitev telesno-v/.goj-nega dela med vaško mladino. Mladinska organizacija je posvetila mnogo pozornosti dograditvi 7 fizkulturnih objektov, kot so igrišča za odbojko, nogomet in balinanje. Pri vseh teh akcijah so sodelovali mladinci s prostovoljnim uelom. V vseh društvih sodeluje 485 članov mladinske organizacije, kar je brez dvoma veliko za to občino. Mnogi od njih so tuui na vodilnih društvenih mestih in si resno prizadevajo za uspešen razvoj kulturno-prosvetnega in fizkul-turnega življenja svojega kraja. Pomembne uspehe so ilirskobi-striški mladinci dosegli v organizacijski učvrstitvi aktivov. Sedaj jih je 31, od teh 11 novoustanovljenih, G pa obnovljenih. Na svečanih sprejemih so vključili v organizacijo 52 madincev in mladink. Občinski konnle je imel 10 sej in nad 40 obiskov pri osnovnih organizacijah na terenu. Letnih konferenc so se člani organizacije polnoštevilno udeležili in pokazali veliko zanimanje za nadaljnje delo. Priredili so tudi enodnevni seminar za 57 mladinskih voditeljev, na katerem so razpravljali o družbeni ureditvi naše države. Ne smemo pa pozabiti omenili aktivnega sodelovanja mladine v organih družbenega upravljanja. V delavskih svetih in upravnih odborih podjetij sodeluje 8 mladincev, v krajevnih odborih 6, v občinskih svetih in komisijah 5 mladincev, v šolskih svetih pa 4. Povsod kažejo prav mladinci veliko požrtvovalnost v reševanju problemov in stavljajo predloge predvsem v pogledu zaposljevanja in vzgoje mladine ter odnosov med mojstri in vajenci. Najtesneje sodelujejo z vodstvi podjetij in z ostalimi družbenimi organizacijami v podjetjih in na terenu. Resno se tudi vzgajajo za sprejem v članstvo ZK. Tako široka dejavnost ne more biti neopazna. Zato je razumljivo, da nekateri kolektivi, kot na primer »Topol v Ilirski Bistrici želijo povečati število mladine v organih upravljanja svojih podjetij. Ista težnja obstaja tudi v vseh organizacijah in to je dokaz, da se mladina zna uveljavljati pri delu in da je sposobna reševati, tudi pereča vprašanja. Mladini ilirskobistriške občine iskreno čestitamo za dosežene uspehe in visoko priznanje za delo, ki ga bo prejela 18. marca od CK LMS in od OK LMS Koper. Knjižne nagrade, ki jih je razpisal O K LMS bosta poleg II. Bistrice prejeli tudi mladinski organizaciji Postojna in Kcper. Marija Vogrič V Pivki je problem cesLnega o-mrežja. Skozi naselje polje ces-la drugega reda, ki povezuje jadransko obalo z zaledjem, To cesto so zgradili v času, ko avtomobilski promet še ni bil tako razvit kot je dandanes, in ko je kraj štel le nekaj sto prebivalcev. Zato se danes obču',no kažejo pomanjkljivosti cestnega omrežja, predvsem v nesodobni izpeljavi trase, pa tudi v preobremenitvi cestišča. Stisvilni pešci in povečanje števila voznih objektov povzročajo zastoje v pro-meiu, obenem pa tudi povečanje možnosti nesTeč. Lani na primer so v «nem dnevu, ki je bil slučajno določen za evidentiranje števila vozil, ki so v 24 urah peljala skozi Pivko, službujoči organi izračunali, da je vsako minuto švignilo skozi naselje eno motorno vozilo. Kljub previdnosti vozačev in pešcev pa eo se dogodile prometne nesreče v glavnem zaradi nepreglednosti ceste, os".rih ovinkov in zaradi preobremenitve vozne poti s pešci. Najnevarnejši di2l cestišča je pri železniškem moStu zaradi nepreglednega ovinka. Res je sicer, da bo v kraju samem postavljeni ševilni prometni znaki, ki opozarjajo na previdnost, vendar pa kljub temu iz dneva v dan narašča po'reba po graditvi pločnikov skozi naselje. Na ta način bi bili pešci varni pred vozili, vozniki pa bi imeli prosto cesto. Število prometnih nesireč bi se takoj znižalo. Toda za to so potreb-ea denarna sredstva. Občinski ljudski odbor je o tem ž« razpravljal, «svojil je predlog o graditvi ploč- nikov, dal je tudi izdelati načrte, vprašanje pa je, kako preskrbeti 17 milijonov dinarjev za njihovo realizacijo. S tem denarjem bi razen običajnih pločnikov lahko tudi izdelali nekaj sto metrov dolg in okrog tri metre širok vsek v živo skalo severno od železniške postaje in porušili objekte, ki ovirajo regulacijo cest. Občinski ljudski odbor sam tega dela, ne more finansi-rati, pomoči od drugod pa ne dobi. Se1 več! Ko so Pivčani zaprosili železniško upravo, da bi jim odstopila 200 metrov dolg in 3 metre Širok pas za gradnjo pločnika, so dobili odgovor, češ, da v Pivki že toliko let hodijo pešci po sredi ce-5;e in če tudi doslej niso imeli pločnika, je gradnja odveč. J. Živinoreja je v nekaterih krajih Slovenije glavna kme.ijska panoga, zato je velikega pomena v našem skupnem gospodarstvu. Možnosti za (izboljšanje živinoreje so še velike, O tem se prepričamo, če pogledamo v tiste kraj.e, kjer kmetijske zadruge že več let vodijo nacrlino 'kontrolo mlečnosi in rodovnike. V fisrih krajih je živina lepša, bolj razvita in daje večje dohodke kot v krajih kjer zadruge ne vodijo nobene kontrole. Ni pa izboljšanje živinorc-je odvisno samo cd kontrole mleka in iskrbi za odraslo plemensko živino. Pogostoma ugotavljamo, da je vzre-ja itelet draga. Zakaj je draga, pa največkrat ne vemo. Zelo veliko je visoka cena vzreje letet odvisna od številnih napak, ki jih živinorej- PERSONALNA KOMISIJA OLO KOPER razpisuje delovno mesto predvojaške vzgoje za gimnazijo v Postojni Pogoji: dokončana srednja šola (po možnosti učiteljišče) in pešadijska šola rezervnih oficirjev ter vsaj dvoletna praksa v poučevanju predvojaške vzgoje na srednjih šolah. Prošnje z življenjepisom in podatki o dosedanjih službah poslati na Okrajni ljudski odbor Koper. Kakor vidite, sem se res preselil. Priboril sem si kvar ir lepo na toplem, odkjer se zlepa ne umaknem. Upam, da vam ne bo nerodno, če boste pač morali nekoliko prelistati časopis, predno me boste našli. Veste, tistaaa stiskanja med o-glase m preklice sem bil že do grla sit. Povrhu pa še nepres'ano godrnjanje: »Vane, bodi kratek, oglasa ne moremo izpustiti«, itd Ni čudno, če so mi začeli že popuščati živci. Danes' pa s»2 počutim kakor prerojen. Tako nekako kot komercialna oseba, ki dobi vize in devize in se odpravlja v široki svet. Zato pa se bom tudi razpisal, kakor že dolgo ne. Na tri stolpce, kot pravijo moji tovariši novinarji. Ko sem že omenil inozemstvo, vam moram povedati, kaj se je zgodilo moji frklji, ki se je glede na mednarodne odnese že precej pokvarila m misli, da mora biti vse iz inozemstva, če naj kaj velja, Zadnjič jo je navila za rdečilo za ustnice, ki si jih je začela pleskati že dve leti preden je postala polnoletna po mali tarifi. To bom že nabavil, sem ji obljubil, da bo mir. Ozdravil pa sem jo prav na enak način, kot moj prijatelj iz Izole evojo ženo. Kupil sem šminko v Zagrebu in prisegel, da je inozemska. In ni je mogla prehvaliti. Preden je zvedela za prevaro, je na-Tedila za našo zagrebško fabriko že takšno reklamo med ženskim svetom, da ji je uprava sklenila pošiljati šminko zastonj, dokler bo živa. Pri tem pa sem prišel na neko misel, ki se mi ne zdi ravno neumna. Poglej"e, kako hitro smo ljudje zadovoljni. Zakaj ne bi naše tovarne izdelovale samo inozemske robe? Koliko manj reklamacij in kakšno zadovoljstvo. Res ne razumem, da se. 'tega ne spomnijo. Pa pustimo inozemstvo in poglejmo malce naokrog po naši hiši. Tako sem naredil -tudi jaz ta teden. Najbolj s'e mi je mudilo v Bertoke, kamor sem takoj pohitel, ko sem zvedel, da imajo zadružnega »Forda« spravljenega kar pod milim nebom, Zasmi il se mi je revček, pa sem pomislil, da bi bilo lepo, če bi mu lahko preakrbel streho nad glavo. Ko pa sem prišel tja, ves zadihan, so se mi na vsa usta smejali. Upravnik zadruge je komaj prišel do besede, da mi je razložil keko in kaj. »Zaradi lega ti res ni bilo treba tako hiteti,« je rekel. »Saj avto ne bo ušel nikamor. In če je mirno po'irpel šest mesecev in dal skozi vso zimo. ga tudi zdaj ne bo konec.« Seveda sem se upravniku lepo zahvalil in ga prosil naj mi oprosti, ker nisem vedel, da imajo tako utrjen avto. Mimogrede Sem stopil še v Van-ganel. Njihov zadružni avto pa je vse drugačen lič kot bertoški. Vse nekam bolj gosposki in obču'ljiv. Komaj so ga namreč popravili, se zmisli s'redi najhujše zime in eksplodira. Menda zaradi prevroče skrbi, ki so mu jo izkazovali. Res lega ne morem reči. da niso skrbeli zanj. Nasprotno, še vodo s'o pustili v njem, da ne bi bil ponoči žejen. Pa je najbrž kaj slabega zaužil, da ga je napenjalo. Ven pa ni mogel, ker je bil zakljenjen. In se zmisli, kujon, pa ti poči čez blok kol je dolg in širok, Lump, zdaj bo pa spet nekaj mesecev na bolniškem, prav ko ga bodo najbolj rabili. Ko sem si tako ogledal našo zadružno mehanizacijo, sem se napotil proti Sečovljam. Sel sem kar čez hrib. po bližnjici. Tako sem imel priložnost sliša'i zanimivo razlago novega davčnega sistema. »Popolnoma nas bodo stisnili,« je razlagal kmetom Benito Reakcija. »Pomislite. samo na vsaiko hribidno trto od 3 do 5 din takse. Oni v dolinah bodo še nekako živeli, ker .imajo vinograde na ravnem. Nas pa, ki živimo v hribih in imamo vse vinograde hribidne, nas bo to do kraja pokončalo.« »Ja, sem re-ikel, res bos'e reveži, posebno če imajo vsi tako hribidne glave kot iti!« Nekje pri Sv. Jerneju sem si zaželel cigarete. Ker tam nimajo trafike. sem stopil kar v gostilno in povprašal, če imajo kaj konzerviranega dima. »Imamo,« je rekel glav-nokomandujoči, »toda najprej boš oksal dva deci, če hočeš kaditi.« Glej vraga! sem pomislil, od kdaj pa je vezana trgovina spet v modi? Se dobro da ne kadim cigar, če ne. se ne bi zmazal z manj kot pol li-trč-ka. Pač pa občudujem Sentjer-nejce. Ti morajo imeli dobre želodce, da ga lahko pijejo ob vsakem času, če tako nanese, da morajo po cigarete že navsezgodaj zjutraj. Radoveden sem tudi, kakšna norma velja za Otroke, ki jih očetje pošiljajo po tobak. Prav nič mi niso ugajali ti šent-jerneiski pojmi o trgovini na drobno. Obrnil sem se in jo mahnil naravnost na Pivko. Prišel sem tja pošteno zdelan in stopil v gostilno »Pri vagi«. da dobim kaj za pod zob. »Ledvičke bodo,« so mi rekli, »samo malce boste počakali.« In sem rep čakal. Ko se mi je zdelo ¡tega dovolj, s'em se odločil za intervencijo v kuhinji. Kuharica je takoj stopila po informacije. Zajela je ledvičko in lonca, jo prijela z roko in ugriznila, »Se ni kuhana.« je vljudno povedala in vrgla ledvičko nazaj v lonec, da se dokonča proizvodni proces. Ta pa je bila gotovo na kakem dvoru, kjer je morala vse pokušati, če ni morda zastrupljeno, sem si rekel tn na mah se je v meni prebudilo močno spoštovanje, ki bi prav gotovo nzbruhni'o na dan. če ne bi bil imel tako praznega želodca. Slorniral sem naročilo in se odpravil v Sežano, da primsm za vrat tistega falota, ki me je zadnjič nalagal glede oblačilne tovarne. Tisto s trinajsito plačo ni bilo nič res in tudi ne z odpadki. Takih sodelavcev pa ne potrebujem. Grem že raje sam pogledat. ICer Juca ni računala, da bom tako hitro nazaj, mi ni pripravila kosila, »V menzo stopi, pa kaj pojej,« je re^a. In res sem s'opil v menzo, v tisto za koprsko bolnico. Kosilo je še kar šlo. Pri kompotu pa tem s'e začudil, kako je vmes za-!šlo kurje pero. Saj menda vendar kure ne nosijo tudi sliv! Seveda sem poskušal najti razlago tega čudovitega pojava in povprašal osebje. »Mi nismo krivi,« so povedali. »Pri nas je nemogoče, da bi se kaj takega zgodilo. Prav gotovo je prišlo kurje pero med slive že v trgovini.« Slive se pa, kakor vemo, ne smejo opra'i predno jih damo kuhati, ker izgubijo barvo. Dosti Sem prestal ta teden, kajne. Res pravi čudež, da sem ostal živ, saj so se kar vrstili atentati na moje zdravje. Pros'or pa sem v moji novi stanovanjski skupnosti pošteno izkoristil. Mi vsaj ne bodo mogli dati podnajemnika. Lerp pozdrav Vaš Vane. ci delajo pri vzrejanju. Teleta zaostajajo v rasti, slabo izkoriščajo krmo, nimajo lepih zunanjih oblik itd. Nekateri živinorejci pa teleta preveč pitajo, zato taka teleta niso sposobna za rejo. Živinorejci naj bi osvojili pravilo: Teleta, ki ne kažejo dobrih znakov, da bodo zrasla v lepo oblikovano plemensko živino, čimprej oddajmo mesarju, druga teleta pa vzrejajmo brez napak. Katere so glavne napake pri vzre-janju telet? Navadno pravimo, da se na napakah učimo, zato si jih oglejmo po vrsti: BREJE KRAVE SLABO KRMIMO Ker velja pravilo, da se začne vzreja teleta že v materinem telesu, moramo brejim kravam polagati zelo dobro krmo, zlasti takšno, ki vsebuje dovolj rudninskih snovi, (najboljše seno je detelja) in tudi vitaminov (med drugim zlasti korenje). To krmo potrebuje krava za rast teleta, hkrati pa si telo tudi zbira zalogo. Zaloga je nujno potrebna, ker velike količine mleka takoj po telitvi ne morejo nastati zgolj neposredno iz krme. Organizem živali more seči še po zalogah že prej nabranih hranilnih sinovi, Izračunali so, da moramo kravo 5 — 7 tednov pred teli'vijo tako "krmiti, kakor če bi dajala 6 do 10 litrov mleka. Pripomniti pa je treba. da bi preobilno krmljenje pred telitvijo, pravzaprav pitanje, moglo resno ogrožati pravilno ielitev. Zaradi tega moramo kravo vsaj 6 do 8 tednov pred telitvijo presu-■šiti. Krava mora imeti počitek. Tako bo tele močno in življenja sposobno, mati bo zdrava, ml.ezivo pa bo vsebovalo vse snovi, ki jih tele potrebuje. MLEZIVO NE DAJEMO TELETU DOVOLJ DOLGO Mlezivo je tako sestavljeno, da vsebuje mnogo beljakovin. Na te beljakovine se vežejo obrambne snovi, ki varujejo mlado, nežno tele pred različnimi okužbami. Isti pomen ima tudi vitamin A, ki ga je v dobrem mlezivu obilo. Tele naj začne piti mlezivo kmalu po porodu, vsaj v prvih treh urah, ko prvo mleko vsebuje največ obrambnih snovi. Po dveh do treh tednih se mlezivo spremeni v navadno mleko. Zalo naj te!e dobiva mleko svoje matere vsaj prvih 19 dni. Pozneje ga že lahko napajamo s »hlevskim mlekom«. TELETA PUSTIMO SESATI, NAMESTO DA BI GA NAPAJALI Pri naprednih živinorejcih je napajanje že popolnoma udomačec način vzreje telet, O tem sploh več ne razpravljamo. Pri nas pa rejci mislijo, da mora tele vsaj šes! tednov sesati. Vendar ni več nobena umetnost, teleta takoj prvič navaditi, da pije iz vedrice ali posebnega napajalnika. Le malo potrpljenja je treba. Prednosti napajanja so: vemo koliko mleka tele popije (gospodarnost), tele ne vznemirja matere, laže se navadi na to, da mu dajamo posneto mleko in druga krmila, odstavljanje pa je lažje. Zato le poskusimo tele napajati! TELE POPIJE PREVEČ MLEKA Ce pustimo tele sesati, se pogosto mleka prena.pije. Pa tudi pri napajanju odmerjamo včasih prevelike obroke. To je zlasti nerodno v prvih dneh po rojstvu, ko bi noj tele v !reh, štirih obrokih dobilo le 2 kg do 4 kg mleziva. Ce dobi preveč mleka, se ga del ne vsiri v želodcu (siriäniku), temveč šela v črevesju. Tam pa takšno mlet» »gnije« — povzroča često težko ozdravljivo drisko. Novejše izkušnje so pokazale, da je popolnom» dovolj tj do 7 kilogramov neposne-tega mleka na dan. Obroki od 8 do 12 kg .na dan ko le negospodarsko razmetavanje drage tekočine, ki jo zlasti jpozimi zelo pogrešam» in jo živinorejci prav dobro prodajo. Velike količine mleka podra-žujejo vzrejo tele.a, »uspeh« pa je le spitano tele. Saj se je že večkrat zgodilo, da je tele zaradi preobilice mleka celo poginilo. Teleta naj bodo zato v plemenski in ne v pitan,i reji. Zatorej se ne hvalimo, češ, moje tele je "150 kg težko! Poskusi z eaiojajčnimi dvojčki so nedvomno potrdili, da spitana telet» aiiso bila pozneje nič boljša od redno krmljenih. Teža 105 kg v tretjem mesecu starosti in v šestem mesecu 195 kilogramov je torej popolnoma dovolj. MLEKO ZA NAPAJANJE JE PREHLADNO Vsaj štirinajst dni po telitvi mora tele dobivati tako hladno mlo-ko, kakršno je, ko ga pomolzem». Zatorej mleko takoj po molži vlijemo v posodo za napajanje, kjer je bila prej topla voda. Po dveh tednih je lahko vs'elej ob istem času: prvi dan po štirikrat, nato pa p» trikrat, od drugega tedna dalje p» le po dvakrat na dan. (Nadaljevanje prihodnjič) Iz dela Zveze borcev ŠKOCJAN PRI KOPRU Organizacija Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe v Skocja-nu pri Kopru je na rednem letnem občnem zboru razpravljala o Ugotovili so, da živi v njihovem kraju 80 članov ZB, od katerih marsikdo ne dela tako, kot bi lahko po svojih zmožnostih. Zato so sklenili urediti evidenco članov in poživeti delo organizacije, ki mora vplivati na vso družbeno dogajanje na svojem območju. Sklenili so tudi posvetiti več pozornosti izboljšanju gmotnega stanja sirotam padlih borcev. Ob zaključku občnega zbora so izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter delegate za občinsko konferenco Zveze borcev v Kopru. ZACELI SO Z DELOM Organizacija Zveze borcev v Izoli je te dni poživela svoje delo. Tako je novoizvoljeni upravni odbor na zadnjih sejah imenoval komisijo za zbiranje zgodovinskega materiala in postavitev spomenikov, komisijo za predvojaško vzgojo ter komisijo, ki bo skrbela za sirote padlih borcev. Naloga komisije za zbiranje zgodovinskega materiala bo tudi izvedba postavitve spomenika padlim partizanom v Izoli. Upravni odbor je tudi sklenil nabaviti prapor in izdelati razporede partizanskih pohodov v občini. Krajevni odbori ZB v izolski občini pa bodo uredili evidenco članstva in v svoje vrste vključili vse stare borce, ki so se r zadnjem času naselili na njihove» ozemlju. Za vsakega delavca, kmeta, izobraženca knjige Prešernove družbe za leto 1957. Na podlagi 95. člena Statuta občine Pivka, komisija za volitve in imenovanja, razpisuje za Občinski ljudski odbor Pivka naslednja delovna mesta: 1. referenta za socialno skrbstvo, 2. matičarja za krajevno pisarno Dolnja Košana, 3. dve strojepiski s perfektnim znanjem strojepisja. Za vsa delovna mesta je določena dopolnilna plača. Prošnje z izčrpnim življenjepisom in podatki o dosedanjih službah poslati Občinskemu ljudskemu odboru Pivka. Od tresvskega podjetja »AGRARIA« iz Postojno smo prejeli naslednje pismo s priloženim dopisom za objavo: »V zadnji številki Vašega lista (R. od 17. 11. 195G) je bil na tretji strani objavljen članek v obliki pripomb k pouSni analizi tovariša B, ki je bila objavljena v eni prejšnjih številk. V tena članku so navedene nekatere izmišljotine in laži, preko katerih naš kolektiv ne mere molče. Pisec članka — >-BiL« tovariš Bizjak Lojze, učitelj iz Ostrožnega Brda — je sorodnik tovariša Medveda (ima za ženo njegovo sestro in je obenem solastnik jabolk, ki jih je Medved prodajal). Da l)i vsaj malo maščeval sorodnika, ki smo ga poimensko kritizirali y članku tovariša B, je napisal takšen odgovor. V članku so stvari, za katere hi sa tožili, vendar pa smo maenja, da sc to ne izplača. Smatramo, da uiti bo naš odgovor, če ga boste objavili, dal dovolj pouka. Prosimo, da ta odgovor res objavite, ker bomo sicer primorani tega tovariša tožiti, kar pa bi nam ne bilo ljubo. Tovarišlte pozdrave. ZiC podjetja. Direktor: Urbančič Vladimir 1. r. Ker nimamo radi, da se ljudje tožijo )aed seboj, radi bi pa stvar razčistili, da bi bila na vse strani jasna, objavljamo tudi priloženi članek oziroma odgovor, da se ne bo komu zgodila krivica. Glasi se: »odgovor kolektiva trgovskega podjetja »agraria« iz postojne na Članek v osmi številki »slovenskega jadraNA« Naše podjetje z veseljem sprejme vsako kritiko, ki je konstruktivna in ima namen, izboljšati poslovanje ali odpraviti razne nanake. Dopisnik *BiL« je že v eni prejšnjih številk »Primorskih novic« napisal članek, v katere« je naše in še nekatera druga podjetja prikazal v zelo slabi luči. Na to kot podjetje nismo reagirali, ker smo menili, da je člankar o zadevi slabo poučen. Ko pa smo prebrali članek iz osme številke »Slovenskega Jadrana«, smo ugotovili, da je poln obrekovanja in žal tudi laži. Menimo, da se ne sme uporabljati časopisja za obrekovanje nekega podjetja in za zaščito sorodnikov. če so pač ti s socialistično moralo, o kateri pisec govori, malo skregani. Pa preidimo h konkretnim stvarem. Pisec sam ne ve, kako bi bol.i očrnil naše podjetje. V drugem odstavku navaja, da smo po največ IG din odkupljena jabolka prodajali čalje po 30 din in tudi več. V nadaljevanju pa je sam citiral naše potrdilo, iz katerega je razvidno, da smo plačali jabolka po 25 din. V tretjem odstavku navaja, da smo zaradi slabih priprav povzročili decembra v odkupu tritedenski /astoj. Pisec seveda ni bil poučen, da ob normalnih pogojih odkupa v decembru ne sme, oziroma ne more biti, ker na tem terenu ni primernih skladišč. Da bomo odkup ustavili, smo obvestili pridelovalce jabolk že najmanj 14 dni poprej. Za ta rok smo tudi imeli utemeljitev in so potem nepreklicno iztekli vsi roki in pogod-bebe z domačimi in tujimi poslovnimi zvezami, ki jih im.i naše podjetje. Jasno, je da je promet z jabolki, zla- v si i pa vsak transport na daljših relacijah, zaradi mraza v zimskih mesecih nemogoč, kar seveda pisec pozablja. Rizika zato prav gotovo tudi on ne bi prevzel, zato ga prosimo, naj es v prihodnje bolj seznani z zadevo, o kateri namerava pisati. S tem ho prizadetim ohranil dobro ime, ki ga je zelo lahko nekomu vzeti, prav težko pa povrnili. Prav tako bi si lahko tovariš »BiL« pri nas ogledal vse pismene zapore, ki smo jih prejemali glede dovoza industrijskih jabolk od tovarn »Fruc-tal« Ajdovščina, »Arrisoni« Izola in drugih. Ker so bile itak zaradi dobre letine s sadjem prenatrpane, Je bil tudi odjem oziroma odvoz jabolk pri našem podjetju nereden, razen tega pa so bile prav tako težave zaradi nerednega dovoza jabolk na naše odkupne postaje in že opisane težave pri prevzemu blaga od neposrednih pridelovalcev. Seveda je pri tem bilo tudi nekaj napak po krivdi podjetja in uslužbencev, kar pa je razumljivo pri takšnih navalih. Pisec seveda take napake ni mogel napraviti, ker ni odkupoval — vse, kar je napravil, je bilo to, da je napačno obveščal javnost o teh zadevah. Kaj ima opraviti četrti odstavek s poučno analizo o odkupu, ne vemo. No, če bi bilo res, kot je navedeno, lahko pač samo pritrdimo. Toda iz tega odstavka je najprej razvidno, da pisec sploh ne pozna predpisov o zaključnih gospodarskih računih. rodjelje ne daje nobenih predlogov OLO, marveč mora dobiček točno razdeliti po skladih, kot je to predpisano. Delovni kolektiv našega podjetja ni v letu 1953- in 1931 delil nobenega viška plačnega fonda. Ves naš dobiček že nekaj let v celoti odvajamo Okrajni zadružni zvezi v obliki ristorna. Od tam sc ta sredstva črpajo za razne najnujnejše investicije v kmetijstvu — vsekakor v zelo ¥ Prvega januarja je začel veljati odlok ObLO Divača o upravljanju in vzdrževanju vodovodnega omrežja, javnih vodnjakov in na-pajališč. Namen tega odloka je zagotoviti finančna sredstva za vzdrževanje sedanjih vodnih objektov in za gradnjo novih, saj je potre-pa po njih marsikje velika. Kolikšna je upravičenost pobiranja vodarine kol jo predpisuje nova tarifa z namenom, da se začenja sistematično urejevati vprašanje nemotene preskrbe s pitno vodo, dokazujejo naslednje ugotovitve. Na območju sedanje divaške občine je veliko število vodovodov, javnih vodnjakov in napajališč (korit in kalov), toda skoraj vsi ti objekti so bili v preteklosti bolj ali manj zanemarjeni. Le od časa do časa so jih za silo popravljali in le delno skrbeli, da je bila voda užitna. Tako na primer so samo v nekaterih krajih vodo stalno klorirali. Le v bivši senožeški občini so pobirali vodarino, v nekdanji divaški in vremski pa ne. Zato tudi niso imeli sredstev za vzdrževanje teh objektov. Obstajala je nevarnost okužbe z nepitn6 vodo. trni © w koristne namene. Ves del dobička, s katerim naše podjetje samostojno razpolaga-, pa smo po sklepu celot-neag kolektiva porabili za lastne gradnje — za skladišča, garaže ter upravno zgradbo. Zato menimo, et oseb, postrežba in hi-gijenske prilike pa so kljub temu vredne vse graje. Tudi kvaliteta ¡trdil in pija-r' ni zadovoljiva. RAZPIS VOLITEV V DELAVSKI SVET PODJETJA JAVOR Delavski svet tovarne vezanih plošč in furnirja Javor v Pivki je razpisa! za 18. marec volitve v novi delavski svet. V obratih Pivka. Bač in Prestranek bodo izvolili obratne sv.ete, ki bodo tvorili 36 članski svet podjetja POSTOJNA V Postojni je domače jamarsko društvo priredilo zanimivo predavanje predsednika Ddruštva jamarjev Slovenije prof. dr. Bohinca o lepotah kraškega podzemlja. Predavanje je bilo spremljano s stereo-skopskimi barvnimi diapozitivi, ki jih je izdelal znani jamarski fotograf France Bar. Poslušalcem, ki so ob predavanju slik gledali skozi po-larizaeijska očala, je prof. Bohinc govoril o znamenitostih Križne. Postojnske. Skocijanske in Divaike jame, o delu jamarjev in o načinu stereoskopskega slikanja. Siina Postojnska jama je še vedno naj privlačnejša turistična zanimivost pAipAauimo- &e> OBVESTILO Obveščamo vse naročnike, podjetja, kmetijske zadrage, ustauovc in bra.lcc našega lista, da lahko objavljajo vs:a uradna obvestila v URADNEM VESTNIKU OKRAJA KOPER prilogi »Slovenskega Jadrana« REGISTRACIJE PODJETIJ, KMETIJSKIH ZADRUG, RAZPISE SLUŽBENIH MEST, PREKLICE IZGUBLJENIH LISTIN TER DRUGA URADNA OBVESTILA IN OBJAVE. Naročila za objave sprejema uprava Slovenskega Jadrana v Kopru, Santorijeva ulica št. 26 vsak dan od 7. do 14. ure. KMEČKA »GHCET« PRED ŠESTDESETIMI LETI «Si O 1 V vas so privozili »baiarji' in se ustavili pred Krivčevo hišo. Mirno zimsko ozračje so vznemirili vriskanje in hreščcči glasovi harmonike, S prvih sani je skočil starešina Balet, oblečen v dolg kožuh z lepimi raznobarvnimi našivi na hrbtu, Z drugih sani je skočil ženinov drug Zalarjev Franc, Izpod odpetega suknjiča iz domačega platna mu je pogledoval zelen žametov telovnik. Na debeli srebrni verižici mu je bingljal velik srebrn tolar Marije Terezije. Miha si je popravil zasnežene brke in zavriskal, da se je razlegalo prek vso podnanoške ravnine. Baiarji so pogrinjali konje z zelenimi odejami. Pod podkvicami škornjev jim je škripal zmrzel sneg. Skrb za konje je prevzel nevestin brat Tine, baiarji pa so odšli v hišo. Z vseh strani so se pričeli zbirati otroci. Občudovali so okrašene sani in lesketajoče se okraske na komatih in vajetih. Fantje domače vasi so prišli pomagat nakladat balo. Najprej so prinesli na sani predalnik Da bo z licem obrnjen k ženinovi hiši, ko bodo balo pripeljali domov, je poskrbel starešina. Prinesli so lepo rožnato skrinjo, nato posteljnino, kuhinjsko in gospodinjsko opremo. Na lepo izrezljano preslico vrh kolovrata so privezali okrašeno po-vesmo prediva. Bale je bilo troje zvrhano naloženih sani. Fantje so oprezali, kje tiči peto kolo«, ki jc moralo biti skrito nekje v bali. Najstarejši fant Strle-tov Jakob ga je nazadnje staknil v čebru pod škafom. Peto kolo.; je bil velikanski kolač, v resnici podoben kolesu. Ob glasnem odobravanju so fantje odnesli svoj plen. Iz hiše pa je nevesta prinesla polno rešeto narezane pogače in delila vsem od kraja. Stric je šel za njo z vrčem in natakal ljudem vina. Tri rešeta pogače jc razdelila. Revni otroci so nazadnje dobili še po en kos. V hiši je medtem gostil Krivec ženinove sorodnike in sosede. Starešina se je spomnil, da je prišel čas odhoda. Vstal je, dvignil kozarec, nazdravil gospodarju in se mu zahvalil. Nato je prijel nevesto za roko: Pojdiva Francka!« Nevesta je morala pognati konje. Stopila sta čez vežni prag. Večerno sonce je barvalo sneg in slepilo pogled. Francka je stopila k sa-nem in prijela za vajeti. Komaj, komaj, da jc glasno pognala: »Hi!« Konji so potegnili, zvončki so za-cingljali, Francka je izročila bič in vajeti starešini. Ni se mogla več premagati. Zajokala je. Drugu Za-larjevemu Mihi se je posrečilo, da je za Franckino balo izmaknil še petelina z grede, Dvigal ga je visoko nad glavo. Petelin je kikiri-kal, da so se še konji plašili. Starešina pa je Francko hitro potolažil: »Nič ne jokaj, Francka. Vesela bodi petelina, dobrega znamenja. Kakor kaže, boš ti nosila hlačen Francka se je nasmejala skozi solze in potolažena odšla v hišo. Na koncu vasi so morali »baiarji« ustaviti. Fantje so čez cesto zavalili debel hlod. Na snegu zraven hloda je bila mizica in na njej Štefan vina. Starešina se je naredil hudega in ugovarjal, da morajo biti ceste po cesarskih postavah proste. V imenu fantov mu je odgovarjal Strletov Jakob. Dejal je, da ne oporekajo cesarju, še manj državi. Ne morejo pa nikomur od- stopiti stare fantovske pravice, po kateri smejo pobirati tovornino od bal, posebno če so neveste iz bogatih družin. Starešina je pohvalil sklicevanje na postavo, utrjeno v domačih navadah. Z nekaj srebrniki je odprl zagrajeno pot. Jakob je napil starešini, nakar so nadaljevali pot proti Strmenom, Morali so pohiteti, da so prišli še za dn^ in so lahko znosili balo v gornje prostore. Drug je prostore zaklenil in shranil ključe, da jih drugi dan po poroki izroči ženinu, bratu Petru. To je bila stara navada. Ženske v vasi so drezale ena drugo: »Glejte, koliko bale ima Francka!« Po večerji sta drug Miha in ženin Peter odšla na nevestin dom v Ruševje po žido in šopke. Bledo osvetljene gore so se sklanjale nad stisnjene vasi. V Ruševju sta se hitro ogrela, saj je bila peč zakurjena, kakor bi gorela grmada. Miha je pravkar premišljeval, kaj bo veselega povedal, ko je v hišo pri-hitel nevestin brat in povedal: »Fantje gredo, Peter, zdaj se pa-le pripravi,« Peter pa je samozavestno segel v žep irhastih hlač in pocingljal z denarji: »V hišo naj pridejo, pa se bomo dogovorili.« V veži so se oglasili trdi koraki. Odprla so se vrata in v hišo so stopili fantje s Strletovim Jakobom na čelu. Gospodar Krivec je fante povabil k mizi. Strletov Jakob je pred ženina položil popisan papir: »Tole pisanje smo ti prinesli. »Danes nekam slabo vidim,« je odgovoril ženin. Kar ti, Jakob, preberi, da bomo vsi slišali,« »Ne boš ušel iz precepa, v katerega si sam silil,- je odgovoril Jakob. Popravil si je klobuk, stopil k luči in začel brati: »Najmlajšemu zemljaku v Strme-nah Petru Zalarju na znanje in vednost, v preudarek in ravnanje.v Sledile so zahteve fantov in pogoji za :• odkup« neveste. Vse lepo »Slovenski Jadran« in nekateri drugi listi so objavili že nekaj izsledkov o italijanskih imenih, ki so sčasoma, večinom že za časa Benečanov, prekrila pristna prvotna slovenska imena za naše kraje, reke in hribe. Ti izsledki nikakor še niso zaključeni in se bodo verjetno nadaljevali. Zato naj opozorimo danes še na nekatere. Najprej si oglejmo potok in dolino Vanderniga, Potok izvira onkraj hribov za Izolo in se izteka po lastni dolinici v dolino Dragonje. Zasledujmo zato razvoj tega tako čudnega imena, o katerem bi kdo utegnil misliti, da ima za pod-stavo nemški glagol »wandern« — potovati, Starejše od Vanderniga je Vallderniga, še starejše Vallderniz-za in Valle Dernizza — torej slovensko Dolina Dernice. In res se je potok prvotno imenoval Derni-ca, ker ob povodnjih voda v njem dere. Benečani so slovenske »č« in »c« radi zamenjali s »k« (ch) in »g«. Na popolnoma enak način je nastalo po Benečanih ime kraja Kar-longa pri Vanganelu. Ledinsko ime za ta kraj je verjetno nastalo še pred naseljem, in sicer po prsti karlovici, ki je znana tudi drugod zloženo v verzih, na koncu pa šc zaključek: »Zloženo in napisano v Ruševju 1898. leta v imenu ruševskih fantov, ženinu Petru Zalarju v roke izročeno, tretjo predpustno nedeljo v letu hude zime.« Jakob jc pismo položil pred ženina, ki je razvezal mošnjo, položil pred fante na mizo tri cekine in nekaj srebrnih tolarjev. »Cena je visoka, Peter, toda takega zaklada, kakršnega si znal ti poiskati v naši vasi, ne odkupiš s kupi zlata.« Fantje so se zahvalili ženinu, popili nekaj kozarcev vina in odšli. Pel sani svatov se je naslednji dan odpeljalo proti Ruševju. Krlv-čeva hiša je bila zaklenjena. Moški so bih v visokih škornjih in irhovini, sterejši v kožuhih. Ženske so bile v temnih oblekah in so imele bele peče. Drug je stopil na prag in prijel za kljuko. Vrata so bila zaklenjena. Potrkal je: »Odprite. Pri nas jc že davno dan!« »Pri nas smo prej vstali kot vi.« »Ali vas je pri belem dnevu strah, da se zaklepate?« •Takih že, ki prihrume pred mirni dom kot turška vojska.« »Turki so hodili v starih časih, danes jih ni .več. Odkod naj bi pa prišli.« »Tam od stremenske strani. »Saj smo mi od tam in pošteni ljudje smo.« »Zakaj pa potem tako tiščite v pošteno hišo?« »Ali naj gremo v ajdovsko sta-nišče?. »Zmotili ste se. Pri nas ni neveste za vas.« »Oo, ho! Zakaj pa so tri nedelje zaporedoma oznanjali s prižnice, da se bosta Zalarjev Peter ter Krivčeva Francka vzela?; »Ce je tako. naj bo.« Zapah je zaškripal. Vrata so se odprla, toda samo za moža na ši- po Primorskem, zlasti v Vipavski dolini. Ledini so zato stari Slovenci dali ime Karlovnica ali Karlovn-ca. Benečani so najprej izpustili »v« in napravili ime Carlonzza, nato pa po navedeni praksi spremenili še »c« v »g«. Tako je nastala Carlon-ga. Ker se je zemljiška gosposka posluževala le tega imena, so se ga sčasoma oprijeli tudi tlačani, koloni in nazadnje svobodni kmetje. Tretji tak primer je .vasica Fie-roga. Tudi ta je verjetno nastala iz prvotno ledinskega pomena »v jerovnei« ali »v jerovnici«. Pod-stava je tu pridevnik »jaro«, dialektično »jero« s polglasnim »e«, kar pomeni mlado. V jerovnici je verjetno pomenilo takrat v mladini, mladem gozdičku. Ko je tam nastalo selišče, se je ime spremenilo v selo Vjerovnca. Benečani so ga preuredili v Vierozza, kasneje v Vieroga in končno se je iz tega izoblikovala Fieroga in dala celo podlago za priimke. Na Koprskem pa imamo tudi vasico Kalizburg, Pričakovali bi, da je to ime nastalo šele za časa Avstrije, a je starejšega datuma, izza časa Benečanov, in se je takrat roko. Miha je stopil stran, da je nevesta lahko zagledala najprej ženina, da bo več ljubezni v zakonu. Francka se je ženinu samo nasmehnila in stopila nazaj v hišo. Ženinu so nato ponudili »prvo nevesto« Cortovo Marino. Bila je vsa našemljena, kazala je škrbasta usta in se sladkobno smejala. Ženin se je moral z obilnim darom odkri-žati napačne neveste. Precej časa so ženinu ponujali še druge neveste, da je bilo smeha na pretek. Končno so se zedinili, da je Peter podal Francki roko. Sani so oddrvele proti fari, kjer je bila poroka. Po poroki so se odpeljali na ženinov dom, kjer se je v kratkem ponovilo isto kot na nevestinem domu. Miha je tu še vse bolj brusil jezik in prepričeval, da so pravi. Ko so se tudi tu odprla vrata, je ženinova mati na-pila nevesti: »Sedaj si pa naša.. Postaja Ljudske milice v Postojni je dobila iz ZDA kaj zanimivo vprašanje, iz katerega je razvidno, s čem se vse ukvarjajo posamezniki, ki so iz pustolovskih in podobnih nagibov zapustili svojo domovino, ker jim ni dišalo, pošteno . delo. Domov pisarijo lepa pisma in se hvalijo, kako dobro živijo ter pri svojcih — ti pa naprej — delajo propagando za tujino, trobijo, kako je tam lahko in udobno življenje, dober zaslužek in podobno. Seveda jih naši rojaki, ki že dolga leta živijo tamkaj in so se s težkim delom prerinili do starosti, mnogokrat sprejmejo in jim skušajo pomagati, vendar se v njih največkrat razočarajo. To dokazuje tudi zgoraj omenjeno pismo, ki pravi: spremenilo iz Borgo Calizz v Caliz-borgo, pod Avstrijo se je pa po-nemčilo v Kalisburg. Njegovo pravo prvotno obliko moremo dobiti le iz imena Borgo Calizz — kraj Kalic — Kalič. Kalizburg je torej pristen slovenski Kalič, maj en kal. Niso pa Benečani in Italijani imen naših krajev samo potvarjali v italijanske ali italijanščini podobne oblike, marveč so jih včasih tudi preprosto prevajali. To so za časa Benečanov počenjali fevdalni gospodje in njihovi uradniki, kakor tudi njihovi italijanski in furlanski priseljenci, obrtniki, trgovci in koloni. Lep primer za to imamo v vasi Abitanti pri Gradnu, ki je po prevodu nastala iz prvotnega imena Stanje, kar je istega pomena, kakor še s pravim imenom ohranjena vas Stani — stanovanja, stanovalci, česar pa ne smemo zamenjati z imenom vasi Staniči, ki je nastalo iz priimka Stanič. Po vsem tem bo naša dolžnost, da spet vrnemo veljavo našim starim, pristnim istrskim imenom Dr-nica in Drniška dolina, Karlovnica, Jerovnica, Kalič in Stanje. S- V. Obe sta bili ganjeni, pa je godec Matija hitro zaigral poskočno polko. Starešina je godcu vrgel petak. prijel teto in z njo zaplesal prve tri plese. Nato je pričelo splošno rajanje. Jedli so, pili in peli, da jim je sapa pohajala. Dva dni jc trajala »ohcet«, Svatje so se šele tretji dan po poroki razhajali vsi zdelani in krmežljavi. Taka je bila imovita in bogata ohcet na Postojnskem pred dobrimi šestdesetimi leti. Ko se je ženil srednji kmet, je bilo bale le za en voz, gostija pa je trajala en dan in eno noč. Kadar pa se je ženil bajtar, pa je bilo bale samo eno skrinjo in v njej nekaj rjuh in plenic. Za gostijo so pojedli eno kokoš in spili nekaj bokalov vina in bajtarji se niso smeli ozirati za dekleti velikih kmetov. Lojze Blažek »Cenjeni bratje orožniki v Postojni — Slovenija! Ker nimam drugega izhoda, se obračam na Vašo orožniško postajo za pojasnila in pomoč. Pri nas jc bil nastanjen pred kratkim en fant iz Postojne, njegov oče se piše Filipčič Henrik, avtoprevoznik, Cankarjeva 3, Postojna. Fantu je ime Milan Filipčič. Ker jc ukradel precejšnjo vsoto denarja in raznega dragega orodja, bi ga radi našli in postavili pred sodnika, da on določi njegovo usodo. On jc izginil neznano kam. mogoče celo v Kanado ali mi imamo izredno dobro policijo in sem prepričan, da ga bodo našli, Ako bi bili tako dobri in meni poslali njegov naslov, on si vedno dopisuje s starši, oni dobro vedo, kje sedaj živi, iščejo ga pa tudi neki Cehi za enak vzrok. Z odličnim spoštovanjem Vaš rojak John Cayhen 1824 Sq. 59 Court Cicero 50 Illinois USA« Menda ni treba k temu še posebnega komentarja. Milan Filipčič je pred časom (leta 1951) pobegnil čez mejo »s trebuhom za kruhom- kot pravimo. Kakšen je ta kruh, pa gornje pismo prav lepo pove. V pismih se je seveda bahal, kako lepo in lahko živi in .ie pred časom celo poslal v dar svojemu bratu Žarku nov avtomobil, ki ga pa ta ni mogel prevzeti, ker je bilo treba plačati previsoke takse — poleg carine še uvozni faktor. Vendar pa je bilo okrog tega avtomobila v Postojni le veliko govora in je veljal za ne-* kakšen tihi dokaz, kako na hitro si lahko spreten človek v »zlati« Ameriki opomore. In Milan Filipčič je bil spreten, to se mu mora priznati. Ta slava pa je seveda bila zlagana in zato kratkotrajna. Ce Milana še ni izsledila v Kanadi mednarodna policija (Interpol), potem vsekakor ne bo dolgo več trajalo, da ji bo padel v roke. Potem bo imel v kakšni ameriški kaznilnici dovolj časa premišljevati, da človek pač ne more žeti tam, kjer ni sejal. — Vsa zgodba pa naj bo opozorilo mladim ljudem, da ni mogoče nikamor z lahkomiselnim pustolovstvom in potepuštvom. — Pismo iz Amerike Iz delov naših Svetov Peta premiera GSP v letošnji sezoni w » I Osrednja točka razprave na zadnji (peti) seji okrajnega Sveta za Kulturo in prosveto v Kopru je bilo vprašanje tesnejšega sodelovanja med organizacijo Ljudske mladine ter okrajno Zvezo Svobod in prosvetnih društev. Osnova za to razpravo je bila temeljita analiza udejstvovanja mladine v kultnno-prosvetnih društvih in tlelu. Poročilo je imela predsednica okrajnega komiteja mladine Marija Vogričeva. Med drugim je navedla Več vzpodbudnih primerov vse večjega zanimanja mladine za kulturno-prosvetno udejstvovanje, posebno v ilirsko-bistriški in postojnski občini. V razpravi so omenili tudi primer koprske delavske mladine, ki je spontano, sama od sebe, težila in iskala oblike za svoje delo, pa precej časa ni našla nobene pomoči in nasveta tam, kjer bi ga najbolj upravičeno pričakovala, to je pri Svobodi. Tako je kar sama posegla po neki veseloigri, ki jo že marljivo pripravlja. Te želje vsekakor ne bi veljalo dušiti ali zavirati, temveč ji dati vso podporo, da bi se tako vzpodbudno hotenje pravilno usmerilo v dejansko kulturno izživljanje. Seveda pa morajo mladini stati ob strani z nasveti tudi starejši, izkušenej-ši prosvetni delavci ter ji pomagati najti resnično najkvalitetnejše — in obenem privlačne oblike — kulturnega izživljanja z dobrim repertoarjem, glasbeno kulturo ter koristnimi predavanji itd. To bo mladino, ki že sama kaže tako hotenje, odvrnilo od pretiranega plesa po gostilnah in kvartanja. Za kultiviranje plesa in kulturnemu človeku potrebne olike pa so najprimernejše plesne šole pri telesno-vzgojnih društvih PARTIZAN" in bi jih veljalo vpeljati pri vsakem društvu, ki ima možnost. Ker je bil Svet mnenja, da je vsekakor zaželeno, da se mladina zbira okoli že obstoječih Svobod in prosvetnih društev na vasi, je priporočil, naj bi pri teb osnovali posebne mladinske sekcije. Obenem pa bi moralo priti v vodstva — upravne odbore — društev znatno več mladine, ki bi se tako šolala na praktičnem delu v organizaciji društvenega kulturnega življenja. V teh samostojnih sekcijah naj bi skupno sodelovala tako delavska kot dijaška mladina, ki naj bi imela v vodenju svoje sekcije v okviru obstoječega društva polno samoiniciativo. Nadalje je Svet priporočil, naj bi posvetili več pozornosti mladini na koprskem učiteljišču, da bi bila po končanem študiju dejansko tudi praktično bolj usposobljena za aktivno izvenšolsko delo na vasi, za pc-vovodje, kapelnike, režiserje, vodje dramskih sekcij, knjižničarje, predavatelje ali oragnizatorje koristnih tečajev in predavanj. Da bi po eni strani dal takemu delu zasluženo priznanje, po drugi strani pa ga še bolj spodbudil, bo Svet predložil okrajnemu ljudskemu odboru ustanovitev posebnega »Prešernovega sklada«, ki ga imajo že mnogi drugi okraji v Sloveniji. Iz tega sklada bodo poslej tudi v koprskem okraju vsako leto ob Prešernovem tednu podelili posebne nagrade tistim učiteljem in prosvetnim delavcem, ki so bili v preteklem letu posebno agilni tudi v izvenšolskem kulturno-prosvetnem in izobraževalnem delu med ljudstvom. Svet bo — vkolikor bo okrajni ljudski odbor predlog sprejel — že na prihodnji svoji seji izdelal pravilnik o podelitvi nagrad, ga pregložil v potrditev ter objavil tudi v tisku, da bodo vsi seznanjeni s pogoji. Obenem je bil Svet mnenja, naj bi občinski ljudski odbori uvedli posebne dopolnilne nagrade za izvenšolsko kulturno-prosvetno dejavnost, ki bi jih podeljevali zaslužnim učiteljem ne glede na njih redne mesečne prejemke. Višina nagrad bi bila odvisna od doseženega uspeha. Svet je nadalje podprl pobudo o ustanovitvi večletne internatske pe-vovodske šole bodisi v Kopru ali v Novi Gorici. To je nujno za rešitev perečega vprašanja novih kadrov pe-vovodij in bodočega procvita tradicionalne pevske zborovske kulture na Primorskem. Svet bo nadalje sprejel ukrepe, da se s pomočjo ljudske oblasti ustanovi nujno potrebna mreža Ljudskih univerz, ki je v koprskem okraju še zelo šibka in pomanjkljiva. Poleg tega pa bo z vodstvom okrajne Zadružne zvezje oragniziral skupni sestanek s ciljem, naj bi kmetijske zadruge v bodoče dajale večjo podporo kulturno-prosvetnemu delu na vasi, posebno mladini, kar so doslej zanemarjale, ali celo ovirale — čeprav je tako delo predvsem v njih lastno gospodarsko korist Svet je nadalje sprejel priporočilo Društva prijateljev mladine za ustanovitev posebnega Gospodinjskega centra, ki ga drugi okraji že imajo. Njegov namen je širiti sodobno gospodinjsko znanje med gospodinjami in mladino v mestih in na vasi. Svet za kulturo in prosveto je raz- Thomas R. Henir Beli kontinent Avtor je obiskal Antarliko v letu lH4ti-47 kot novinar skupno z veliko ameriško odpravo. Svoj opis začenja takole: »Na spodnjem koncu sveta leži mrlev kontinent, zagrnjen z ledeno odejo, debelo celo miljo . . . Najmanj dve tretjimi sta docela .neznani, a ostali del — večinoma obala — je videl človek s hitroletečih letal le ob bežnih pogledih skozi razpoke oblakov. Manj kot tisoč ljudi je stopilo na kontinent. To je zemeljska gmota, ki ima velikost Združenih držav in Avstralije skupaj . . .« Hetnry podaja.vsa svoja dognanja o »belem kontinentu« v poglavjih o podnebju in atmosferskih pojavih, pogorjih in ledenikih, antark.iimh »oazah«, morskih zailivih, ledenih gorah, živalih — cesarskih pingvinih, •krvoločnih orkah, kitih, tjulenjih —, bornem rastlinstvu in o življenju v obmorskem pasu. Obenem pa opisuje največje dosedanje odprave v Antarktiko, posebno odpravo v zadnjem, povojnem času. Beli kontinent je delo, ki ga ne bodo brali le otroci, ampak bodo z veseljem in zanimanjem segli po njem tudi odrasli. Budakov »Metež« v Angliji Naša domača dramska dela redko prodrejo na tuje odre. Vzrok tega je deloma v veliki meri zahtevnosti prevajanja našega v tuje jezike. Sedaj pripravlja Državno gledališče v Nottinghamu angleško uprizoritev drame Pere Budaka »Metež«, ki jo štejejo med najuspešnejša povojna dramska dela in jo je uprizorilo tudi naše GSPD v Kopru. Premiero pripravljajo v aprilu in režiral jo bo jugoslovanski režiser Kosta Spa-jič, medtem ko bo angleški režiser John Harrison režiral v Zagrebu eno Shakespearovih del. Do sedaj je bilo menda v Angliji uprizorjeno samo eno naše delo, in sicer Kosorov »Požar strasti«. piavljal še o nekaterih personalnih vprašanjih Studijske knjižnice in Muzeja v Kopru ter potrdil imenovanje tovariša Franca Kramerja, doslej direktorja republiškega muzeja NOB v Ljubljani, za upravnika okrajnega koprskega muzeja. Predsednik Stane Skrabar je še seznanil člane Sveta s podrobnostmi v zvezi z reorganizacijo Radia-Koper ter priključitvijo k skupni republiški radijski mreži. Poudaril je, da bodo nova pravila matične postaje, ki bodo v kratkem sprejeta, zagotovila možnost nadaljnjega kvalitetnega slovenskega prorgama. s. d. V Kopru so se sestali predstavniki Zveze Svobod in prosvetnih društev koprskega in goriškega okraja. Izmenjali so izkušnje ter načrte za bodoče delo. Osrednja tema razgovorov pa je bila, kako bi organizirali manifestacijo dosedanjega dela in doseženih uspehov. Prireditev bi bila ob koncu letošnje sezone in bi pomenila svečani praznik ljudsko - prosvetne dejavnosti. Predstavniki goriške ljudske pro-svete so prišli na sestanek z že izgotovljenim načrtom: zamislili so si zborovanje vseh Svobod in prosvetnih društev ter razstavo, ki bo pokazala dosedanji razvoj ljudske prosvetne dejavnosti. Zborovanje bi bilo združeno z nastopom združenih najboljših goriških zborov. Trije najboljši zbori bi imeli tudi samostojen koncert. Prav tako bi nastopila tudi najboljša igralska skupina. Toda to niso samo načrti, o katerih so govorili Goričani. Za to veliko manifestacijo svojega dela in uspehov se že tudi pripravljajo. Do konca lanskega leta so izvedli tekmovanje pevskih zborov in igralskih skupin, sedaj pa bodo z začetim delom nadaljevali. Naša Zveza v Kopru si je zadala podobno nalogo, vendar v manjšem obsegu. Z razstavo v Kopru bo skušala prikazati , razvoj ljudsko-pro-svetnega dela od prvih začetkov do danes. Obenem bi nastopali pevski zbori, in sicer vsak prijavljeni zbor z eno do tremi pesmimi samostojno, skupno pa bi združeni zbori zapeli tri pesmi, ki jih bo predlagala Zveza. Kraja nastopov pevskih zborov bi bila dva: za zbore v območju Krasa in za zbore v obmorskem pasu. Nastopi bi bili okrog 20, maja, Otvoritev razstave je predvidena za 27. maj in takrat bi nekaj najboljših zborov prišlo v Koper. Prav ta dan bi bila v Kopru tudi konferenca vseh pe-vovodij, ki bi razpravljali o vsej problematiki s tega področja. Brez dvoma bosta ti dve prireditvi na Primorskem pokazali ne samo številčno in kakovostno raven naših prosvetnih društev, am- Komedija ameriškega dramatika Iiopwooda »Škandal« ali »Vzorni soprog« ne presega okvira običajnih kramljajočih melodram podobne vsebine. Opravičilo za uprizoritev je pač v tem, da je bila predvidena izven abonmaja v pustnem času, kar so preprečile bolezni v ansamblu. Pozneje pa so se že premislili in uvrstili »Škandal« v . redni abonmajski repertoar, verjetno iz bojazni, da sicer ne bodo izpolnili obljubljenega števila premier. In še nekaj je opravičilo za uprizoritev: pobudo zanjo so clall mladi igralci, ki so bili trenutno le malo ali nič za- palc tudi vse pereče in številne probleme, ki ljudsko-prosvetno delo ovirajo in otežkočajo. Toda prav gotovo pa bodo ti nastopi in posvetovanja tudi dobra priložnost, da pridemo do novih spoznanj in ugotovitev, kako te težave premagati. Premagovanje ovir in poživitev ter uspešen razvoj kulturno-prosvetnega dela nam bodo vsem samo v prid. Ne moremo si namreč misliti razvoja socializma brez pravilnega kulturno - prosvetnega udejstvovanja. Vse te prireditve pa sovpadajo z datumom rojstnega dne maršala Tita. To bo prav gotovo naš najlepši doprinos k vsem slavnostim, ki bodo v drugih krajih in republikah. Ivan Silič NAŠA SODOBNOST št. 2 iz vsebine: Poezija — Jože Udovlč: Pepel mrtvih dni, Nasmeh iz globine, Pesem, Znamenja. PROZA — Mira Miheli-čeva: Vaipurgina noč, Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku II. RAZPRAVE — Dragotin Cvetko: Mozart in Slovenci. ARHITEKTURA — Tri knjige o arhitekturi (R. R.). LIKOVNA UMETNOST — Benečani v Narodni galeriji (Luc Menaše). KNJIŽNE OCENE — Ferdo Kozak: Popotoval sem v domovino (Jože Kastelie), André Malraux: Vihar v Sanghaju (Stefan Bar-barič). Poezija zapadnili in južnih Slavjan (Viktor Smolej). GLEDALIŠČE — George Axelrod: Sedem let skomin, William Shakespeare: Slisto-rija o Henriku IV. (Vladimir Kralj). GLASBA — Nova monografija o Mozartu (Dragotin Cvetko), PROBLEMI NASE DRUŽBE — Pravica samoodločbe narodov in etnične manjšine (L, Cermelj). REFLEKSIJE — »Marx in sodobnost« (Lev Modie). ZAPISKI — Slovenske ljudske knjižnice in njihovi problemi (Mara Šlaj-pah). RAZGLEDI — Dva zapiska iz Nemčije (J. G.), Veliki nemški dramatik Bert Brecht tudi na mariborskem odru 2e v prejšnji številki smo poročali, da je ljubljansko Mestno gledališče kot prvo pri nas uprizorilo znanega nemškega dramatika Berta Bre-ehta. Za njim ne zaostaja mariborska Drama, ki je pripravila izvedbo Kreehtove komedije »Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«. Delo je želo pri občinstvu velik uspeh. sedeni in niso hoteli lenariti. Škoda je le, da niso imeli na razpolago boljšega teksta in da je bil režiser Janez Klasinc preveč obziren pri črtanju. Igrali so: Billya Bartletta — Klasinc Janez, njegovo ženo Margaret — Lemut Romana, Jacka Wheelerja — Albreht Tone, njegovo ženo Blanche — Urbič Breda, Frederika Evansa — Lemut Tiberij in sobarico Mary — Tič Ančka. Izredno okusno in primerno sceno je zasnoval Tič Srečko. Odrski mojster je bil Hrast Milan, za razsvetljavo — Türk Slavko. Spomini na Marija Kogoja Po prvi svetovni vojni sem se vračal domov. V Ljubljano sem prišel nekaj dni po smrti Ivana Cankarja. Tako se moja želja, da bi ga srečal, ni izpolnila. Toda tu so bili še Oton Zupančič, častitljivi, sivobradi Rihard Jakopič, Fran Tratnik ter Anton Lajovic, najbolj markantne postave slovenske kulture. Kmalu nato je prišel z Dunaja, kjer je do takrat študiral, Marij Kogoj. Ze po svoji zunanjosti — 'tršal, krepkih ličnic in prodirnega pogleda iz globoko ležečih oči — je bil izrazita in zanimiva pojava. V člankih in kritikah, ki jih je takrat objavljal v dnevnikih in v revijah, je neizprosno ločil prave umetnine od vsega drugega, kar je hotelo veljati za umetnost. Priznal je le stvaritve, ki so izražale pristna in močna doživetja, Kar je bilo brez pravega navdiha — čeprav se je posluževalo umetnostnih izraznih sredstev — je ocenil Marij Kogoj le za umetnijo, V svojih kritikah je zlasti ostro napadal površne izvedbe v ljubljanski Operi in dal s tem študentom pobudo, da so eno takratno predstavo izžvižgali. Pri Kogoju sem se učil harmonije. Učil nas je rabe in vezanja akordov, povedal, kako to on sam dela, pojasnil pa nam je tudi,' da je razlika, kako in kdo to uporablja. —• Zelo živo mi je v spominu še koncert, na katerem je Marij K )-goj sam izvajal svoje klavirske skladbe. Kot pianist ni bil dorasel tehnični zahtevnosti svojih skladb. Toda svojo umetniško silo je potenciral do take izraznosti, da je posebno pri »mladih« dosegel vse priznanje. V vrsti takratnih mladih glasbenikov, književnikov in upodabljajočih umetnikov, ki so iskali globlji izraz svojemu udejstvovanju — bila je doba ekspresionizma — je bil prav Marij Kogoj najbolj samonikla osebnost. Učenec modernistov Franca Schreckeria in Ar-nolda Schönberga je našel sebi lasten način izražanja v zahtevnejših zborovskih skladbah, v izredno lepih otroških pesmih, v številnih klavirskih in nekaj orkestralnih skladbah. Zadnje in največje njegovo delo je bila opefa v treh dejanjih »Črne maske«. Nameraval je napisati še opero »Krst pri Savici«, toda žal mu je to preprečila težka bolezen, ki mu je omračila duha. 2e tedaj je utihnil veliki ustvarjalec slovenske moderne glasbe. Miroslav Logar Beograjske založbe pripravljajo okrog 50 knjig domačih in tujih avtorjev Po izdajah jugoslovanskih založb lahko sklepamo, da smo krizo domače književnosti že uspešno prebredli, Čeprav je večina novih knjig še vedno prevodov, vendar iz leta v leto raste tudi število domačih novitet iri nekatere med njimi so že postali pravi »bestsellerji« (Sijeričevi »Bihorci«, Cosičevi knjigi ».Daleč je sonce« In »Korenine«). Največ domačih novitet bo izdala beograjska založba »Nolit« (Oskar Davičo, Slobodan Markovič — pesmi, Boško Petrovič, Mlodrag Bu-lakovič, Ljubiša Jocič in drugi — proza). Najmočnejše je beograjsko založniško podjetje »Prosveta«, ki pripravlja osmo izdajo Jakovljevieevc »Srbske trilogije« in izbor esejev Isidora Sekuliča, Manjše število domačih knjig pripravljajo tudi druge založbe. Med njimi jc omembe vreden načrt »Narodne knjige«, ki bo Izdala pesmi srbskega romantika Voji.sliva Iliea in pripovedke Stevana Sremea. Nove knjige Ljudske knjižnice v Kopru Silone Ignazio: Vino in kruh Gorki Maksim: Spomini na sodobnike Kranjc Jože: Sreča v temni ulici Kozak Ferdo: Potoval sem v domovino Čosič Dobrica: Korenine Cankar Ivan: Izbrana dela VIII Mažuranič - Brlič Ivana: Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča Sienkiewicz Henryk: Mali vitez Čehov: Izbrana dela, III. knjiga Slodnjak Anton: Nestroh-njeno srce Thomas B. P.: Abraham Lincoln Prizor iz II. dejanja IIopvvGoilove komedije »ŠKANDAL« v izvedbi GSP v Kopru. Premiera jc bila v Portorožu, za katerega trdijo nekateri naši igralci, da ima, razen Pirana, najbolj hvaležno občinstvo SESTALI SO SE PROSVETNI DELAVCI KOPRSKEGA IN GORIŠKEGA OKRAJA Ob koncu sezone manifestacija dosedanjega kulturno-prosvetnega dela Spodobi se, da bi ob mednarodnem ženskem prazniku obiskala kako uaio tovarno, kjer je zaposlena prti te z «o zeusKa ueiovnra sna. vj tesna načrtu smo govorili v redakciji že lep čas, vendar sta sneg in mraz, zlasti pa bolezni in prehladi, ki sta jih prinesla, prekrižala vse račune. Nevarno so se že bližali zadnji dnevi pred praznikom in treba je bilo pohiteti. Ni bilo več drugega izhoda, izbrati je bilo treba tovarno v najbližji bližini. Izola? O ribji industriji in o ženah, ki tam delajo, smo že večkrat pisali. Nekaj nove?» bi bilo treba. Šmarje! Nova tovarna radioaparatov, v vseh oddelkih zaposlena ženska delovna sila; fe ena prednost — v predalu imam že slike. Treba se je torej ie zapeljati po ovinkasti cesti na vrh šmartkega hriba. Imela sem pripravljena vprašanja, po poti sem premišljevala o ljudeh, ki jih bom srečala, in o tem, kako jih bom pripravila do zgovornosti, da ne bodo odgovarjali samo «da« ali »ne«. Včasih je to najtežje. tnčnega ioka smo oora« ustavni. Dela samo pisarna in nekaj mehanikov. Ko bi bil vsaj moški praznik, pa jo ženski, sem pomislila obupano. Verjel no nisem izgledala preveč spodbudno, da se mi je direktor bodrilno nasmehnil: — Sicer je tu naša tajnica sindikata, mogoče vam bo lahko povedala vsaj nekaj tistega, kar ste želeli. Tovarišica Majda Habjanova je z žensko instinlctivnostjo uganila, da sem v zadregi. Pogovor je stekel sproščeno in živahno. Pred seboj sem imela prazen list v beležnlci, toda nanj sem lahko napisala le malo. Z vsemi svojimi pripravljenimi vprašanji sem pogorela na celi črti. — Pri vas je zaposlena pretežno ženska delovna sila. Koliko žena je članic delavskega sveta in upravnega odbora? Kako je urejen delovni čas? Higienski, zdravstveni in varnostni ukrepi? Oddaljenost delavk od tovarne, se vozijo, hodijo peš? Mogoče imate že obratno ku- I « : iS: '- K-rs te; V lakirnici tovarne ERMA v Šmarjah pri Kopru. Delo v tem oddelku je le za popolnoma zdrava dekleta; vendar bi morali tudi zanje veljati preventivni socialno-zdravstvcui ukrepi, ki določajo, du morajo nekateri delavci na takih delovnih mestih popiti dnevno vsaj pol litra mleka. Nekateri nočejo razumeti, da so taki ukrepi le v njihovo lastno korist! Na novo stavbo v začetku vasi sem postala takoj pozorna. Uganila sem, bila je tovarna radioaparatov ERMA. Direktor Rorman — Sorli Iztok me je prijazno sprejel. Imajo pač malo obiskov, celo novinarji jih preveč, ne nadlegujejo. Povedala sem mu svojo namero — rada bi govorila z vašimi delavkami, kajti pred durmi je Osmi marec. — zal mi je, toda tovarna ne dela. Zaradi mraza in omejitve elek- hinjo? Kako je z delavkami, ki imajo družine? Poklicna usposobljenost, polilično in kulturno-prosvetno u-dejstvovanje? Podrobnosti sem prihranila pozneje. Lahko bi prihranila tudi glavna vprašanja, kajti odgovor na vse je bil v enem samem stavku: — Res so pri nas zaposlene pretežno žene (dve tretjini vse^i za-pos'enih), ali bolje rejeno dekle a. Menda Je samo ena med njimi oi-rečena, pa še ta nima otrok. D;- ZDRAVNIŠKI KOTIČEK KAJ NAJ JEDO BOLNIKI Z VROČINO Človeka prištevamo k toplokrvnim bitjem, kar pomeni, da ima stalno telesno temperaturo. Posebno fini mehanizmi našega telesa skrbijo, da je ta toplota vedno enaka'. Naš organizem z raznimi kemičnimi procesi proizvaja toploto, oddaja pa jo z hlajenjem telesne površine. Razne bolezni z zvišano telesno temperaturo nam povedo, da so prizadeti mehanizmi za uravnavanje toplote. Ljudje včasih mislijo, da zaradi zvišane telesne toplote ni treba jesti, kc-r bi to vročino še stopnjevalo. Ta zabloda je vzrok, da vidimo blede in oslabele vročične bolnike, ki niso shujšali samo zaradi zvišane vročine, ampak tudi zaradi slabe prehrane, včasih pravega stradanja. Ne smemo pozabiti, da tudi v bolezni, prav posebno pa če jo spremlja še vročina, človeški oroganizem potrebuje potrebne hranljive sestavine, ki jih v pomanjkanju hrane črpa i/, telesnih rezerv. Zato moramo vročičnega bolnika izdatno hraniti, razen če so prizadeti prebavni organi. Vsekakor ta hrana ne sme biti običajna, vsakodnevna, ki jo uživa zdrav človek. Naša dolžnost je, da nudimo bolniku najprimernejšo hrano, tako da bo lahko izravnal nesorazmerje med potrošnjo bolnega organizma in zaužito hrano, kajti zaradi vročine navadno nima apetila. Predvsem mora zaužiti bolnik zadosti tekočine, ker jo potrebuje veliko več kot zdrav človek. Tekočine so lahko razni čaji, juhe, mleko, jogurt in drugo, razne hranljive kombinirane tekočinske mešanice, Posebno je treba poudariti, da je primerna pitna tekočina tudi navadna voda in da je mnenje, da vročični bolnik ne sme piti vode, zmotno. Druga bolnikova hrana mora biti izdatna, toda po možnosti ka-šasta, dobro sesekljana ali pasira-na. Zato je zlasti primerna zelenjava in sadje, ki razen hranljivosti vnaša v telo tudi potrebne vitamine. Sladka jedila so lahko prebavljiva in zelo hranljiva. Po teh splošnih navodilih se lahko ravnamo pri vseh navadnih vročičnih obolenjih, razen če ni vročina v zvezi S kako drugo boleznijo, ki zahteva posebno dietno prehrano. O tem nas bo poučil zdravnik. vv, mFW^ii ■5%*' ':% it; JK:f i! F ■. | « > V - -S T - s'JS > <; x 1 V kontrolnem oddelku šmarske tovarne radijskih sprejemnikov. Pri tem delu je treba biti uren in spreten, imeti pa je treba tudi določeno znanje in kvalifikacijo lavskega sveta in upravnega odbora nimamo, ker je tovarna še v izgradnji. Imamo normalni osemurni delavnik, ponoči ne delamo, Higien-«ki in zdravstveni ukrepi? V Šmarjah ni kanalizacije (zdaj jo delamo), enkrat na dan pripeljejo sod vode. Delavke v lakirnici bi morale piti mleko, vsaj pol litra na dan, pa so odločno odklonile. Ga ne marajo, še doma ga ne pijejo. Intervencija je bila brezuspešna, tako da smo odnehali. V službo hodi večina delavk peš, doma so iz Smarij, Gažona, Sergašev, Nove vasi, Ko-itabone; dve se vozita iz Izole. Nisem sicer nameravala pisati reportaže o sami tovarniški proizvodnji, bolj so me zanimale zaposlene žene in njihovi problemi. Toda ni mi uspelo. Tovarišica Majda pa je govorila dalje: Pred kratkim smo imeli v tovarni izpile za polkvaliticirane delavke, Po enomesečnem tečaju je bilo 60 izpitnih kandidatk. Od teh jih je izdelalo, S pa jih je komisija zavrnila. Izpitni program je imel teme: slovenščina, računstvo, zemljepis, zgodovina, politična ekonomija, organizacija industrije, osnove elektrotehnike, čitanje načrtov, tehnologija in praktično delo. V najbližji bodočnosti bo pri nas še leiaj Rdečega križa. Predavale bodo medicinske sestre in zdravniki. Tečaj organizira občinski sindikalni svet. Priprave za Osmi marec? Predvideli smo nabiralno akcijo za matere padlih borcev in svečano akademijo v tovarni. Toda bojim se, da ne bo nič, ker še nismo začeli z vie-lom. Kaj drugega vara pa res ne bi vedela povedati. Z zelo skromnimi beležkami ia brez podatkov, ki sem jih želela, sem sc vračala v Koper. Kaj naj napišem? O poklicni in družinski vlogi naše žene, o težavah, s katerimi se bori, o problemih zaposlenega človeka, ki mora biti razea tega še gospodinja in mati? Načelno je lahko pisati o teh vprašanjih in Jih reševati, svetovati in ugibati. Vendar pa je še vedno, kljub vsemu našemu prizadevanju in napredku, ki smo ga že dosegli, odvisno od posamezne žene, kako si razdeli urnik in svoje sile, da lahko zadosti vsem dolžnostim, V Šmarjah nisem o tem zvedela nič novega, kajti dekleta, ki so še doma in hodijo v službo, nimajo teh problemov. Toda tovarna se bo razvijala, rabila bo vedno več novih delovnih rok, leta bodo tekla. Vedno ne bodo v tovarniških prostorih le brezskrbna, 18-letna dekleta. Postale bodo žene, matere, svojega poklica pa ne bodo hotele izgubiti. Takrat se bodo morale spoprijeti z marsikaterim problemom, spoznale bodo važnost enakopravnosti, pa tudi dolžnosti, ki jih prinaša. Ce se bodo že danes vključile v naše organizacije in družbeno življenje, bodo lahko korakale vštric s hitrim tempom razvoja, ki iim bo prav gotovo prinesel vedno nove olajšave. prav zaradi teh deklet sem tudi napisala tele vrstice «Namesto reportaže ob Osmem marcu«. Z. L. Telečji zrezek na več načinov Telečji zrezek najprej rahlo pctol-čeiao, ob straneh narežemo, obolimo in spočemo. Nato pa ga lahko pripravimo na več načinov. Med dva enaka telečja /.rezka damo k«s sira (ne navadnega kravjega), povaljamo v moki, jajcih in drobtineh ter pečemo v pokriti posodi na manjšem ognju. 'Na telečji zrezek damo tenko re-■/.Ino slanine. rosiino šunke in trdo kuhano jajce. Vse te zvijerao, pre-vežemo z belim sukancem in spečemu. Hitro pečene telečje zrezke polijemo s smetano In pustima, dn ie dobro prevrejo. Telečjo zrezke nadevamo z nadevom: na žlici masti prepraiumo dobro sesekljano čebulo, dodam« na koščke zrerano slanino ali šuoko, malo rlža In sesekljanega peteršilja. Med praženjem dolljemo I do 2 žlici votle. JtLo vzamemo s štedilnika, Uitro umeSamo i do 2 Jajci, sol tu poper. S tem nadevam napolnimo zrezke, zvijemo v rolo in povežemo z belim sukancem. Potem pečemo te role aa masti. Na Isti način lahko pripravimo tudi goveje zrezke. Ocvirkove pogačice Na desko presejemo s» dkg moke, dodamo 5 dkg mrzlih, zmletih ali sesekljanih ocvirkov, 5 dkg presnega masla, 6 žlic mleka, soli In pol pecilnega praška. Vse skupaj zgnetemo v testi), ki ga pustimo počivati pol ure. Nato ga razvaljamo, razrežemo na kolačke, ki jih namažemo z raz-tepenlm beljakom, posipamo s soljo in kumiao. Pogačice pečemo v srednje vroči pečici i» serviramo lople ali mrzle. Kmečka večerja Potrebujemo 4 lepe svinjske za-rebrnlce, 1 žlico masti, 4 kroiaplrje, 4 čebule, s do 19 korenov, zelen pe-teršilj, Zarebruice opečemo aa masti, prej jih pa ie malo popopramo in oso-Iimo. Postati morajo rjavkastoru-meue. PriUJemo jim prav male vode, dodamo še olupljen krompir, čebulo in ostrgano korenje. Vse skupaj ' pokrijemo in dušlrao. Jed naloZimo na krožnik, pred servira-njcm pa še potresemo zelen peter-šilj. lio dušimo, moramo paziti, da ostanejo vsi dodatki, tako krompir, čebula in korenje, lepo celi. Sled dušenjem solimo (udi zelenjavo. V času med obema vojnama je Francijo vznemirjalo vprašanje j INaSI bralci nam pišejo zadovoljivega števila rojstev. Zato ni čuda, da so prav takrat iskali | najrazličnejše načine za zaščito družine. Danes je to vprašanje rešeno, ostala pa' je še vedno razvita družbena skrb za družino in za otroke. Oblike pomoči družini so se razvijale skladno z življenjskimi potrebami Iznašale so jih razne družbene organizacije in če so se izkazale kot koristne in potrebne, jih je država podprla. Tako se je v Francija razvila tudi posebna socialna služba, o kateri bomo spregovorili na kratko. Znano je, da šolajo v Franciji posebnega socialnega delavca, ki ima'višjo strokovno izobrazbo. Naloga tega kadra je, da se ukvarja s praktičnimi socialnimi problemi in delom za zaščito otrok in družine v celoti, z-zaščito starih ljudi, defektnih, z zaščito dela v industriji, zdravstvenih in prosvetnih ustanovah itd. Toda v Franciji poznajo še en tip socialnega delavca z nižjo strokovno izobrazbo. Imenuje se socialna pomočnica. Služba, ki jo izvršujejo ti kadri, pri nas ni znana. Gre za preskrbo otrok v odsotnosti staršev, tako da lahko ostanejo otroci doma. Tak način je v Franciji v navadi, čeprav še vedno govorijo, da imajo za to premalo kadrov. Torej naloga te službe je v glavnem, da v primerih odsotnosti staršev, največ matere, .strokovno usposobljena oseba nadomesti otrokom starše. Zavedati se moramo, da je taka služba potrebna predvsem tam, kjer se formirajo nove družine, brez stare, patriarhalne družinske skupnosti in kjer so starši zaposleni izven doma. V začetku so to službo organizirala dobrodelna društva in prostovoljni delavci. Sčasoma pa^se je pretvorila v poklicno službo in današnji socialni delavci imajo za to že potrebno kvalifikacijo. Šolajo se v državnih in privatnih zavo- dih. Šolski predmeti so v glavnem s področja higiene in gospodinjstva, tako da se socialni delavec lahko znajde v raznih pogojih materialnega standarda posamezne družine. Seveda pa mora biti socialni delavec doma tudi v povsem praktičnih predmetih, kot so pranje, likanje, krpanje, šivanje itd. Gotovo je zanimivo tudi vprašanje, kdo se poslužuje teh kadrov in kako. Ker jih šolajo blagajne socialnega zavarovanja, imajo seveda prednost družine zavarovancev, in sicer: če gre n. pr. žena v bolnico, oče dela in imajo doma majhne otroke; če gre mati rodit in če nekaj časa po porodu ni sposobna, da bi sama skrbela za družino, oče je zaposlen izven doma, razen novorojenčka pa so doma še drugi otroci; oče in mati sta zbolela, doma so ostali otroci sami; itd. itd. Primerov je nešteto. Bivanje socialne' pomočnice v hiši je kratkomalo ali daljše in ne obstoja samo v opravljanju gospodinjskih del, ampak je na njej-vsa odgovornost za vsakodnevno nemoteno življenje družine. Tovrstna služba je v Franciji zelo priljubljena in družine se je poslužujejo zelo pogosto. Zaradi dobre strokovne izobrazbe in neoporečne moralne odgovornosti socialnih kadrov, se družinam ni tra-ba bati neprijetnih posledic tuje pomoči. Od našega bralca in naročnika F. E. iz Kojskega sino prejeli pissao, ki ga objavljamo v celoti: V štev. 2 z dne 6. januarja sem bral v vašem časopisu — katerega naročnik sem — članek »Kokoš in jajce«. Toda vsakdanja izkušnja nam kaže, da se ohranijo jajca zdrava le, če so oplojena. Neoplojeua jajca se hitro kvarijo, pa če jih ¿e tako skrbno spravimo, Imara navado, da vsako leto spravljata jajca. zaznamoval sem tatca, ki so oplojena in tista, ki niso. Naiel sem potrditev tistega, kar sem zapisal zgoraj. Prosim, da ob priliki sporočite še to. Vprašanje je še, kako te kadre praktično razdeljujejo. V mestih so centri ali servisi (v večji vasi za več manjših vasi skupaj), kjer je socialni delavec stalno dežuren pri telefonu. Dežurni ima tudi naslove vseh socialnih delavcev in pomočnic in razdelitev njihove zaposlitve. Zainteresirano stranko vpraša za vse podatke in ji takoj ogdovori ali ima pravico do pomoči ali ne. Kdo plača usluge socialnemu delavcu? Vprašanje so rešili s posebno tabelo z ozirom na vižino družinskih prejemkov in družinskih članov. Razliko, ki eventuelno nastane pri višini prejemkov socialnega delavca, nadoknadi organizacija, katere član je družina. Družina svojih prispevkov ne plačuje direktno socialnemu delavcu, ampak ustanovi, ki ga je poslala. Tako ne more priti do nesporazumov glede plačila ali kakršnihkoli sporov. Služba socialne pomočnice pa pomeni obenem za žensko mladino nov poklic, ki nudi garancijo zaposlitve in kvalifikacije. «r s Pobuda Zveze športov, naj bi začeli ustanavljati enotna športna drnštva tam, kjer so za to pogoji, je našla ugoden odmev tudi v Kopra. Te dui so se namreč zbrali na izrednem sestanku vsi vidnejši koprski športni delavci ter predstavniki kolesarskega društva Pro-letcr, veslaškega kluba Koper. Do-uogometnega kluba Koper. Dogovorili so se, da bodo ustanovili enotno športno organizacijo. Imenovala se bo Športno društvo Koper, v njej pa bodo zastopane najrazličnejše športne panoge, tudi tisfe, o katerih smo bili doslej navajeni le razpravljati. Ideja je zelo lepa in nedvomno jo bodo vsi športniki Kopra, in okolice iz vsega srca pozdravili. Toda pot do uresničitve ne bo lahka in preprosta. Začnimo kar z osnovnim — z materialnimi sredstvi. Na občnih zborih koprskih športnih organizacij so prav o tem največ razpravljali. Veslači in jadralci nimajo dovolj objektov, odbojkar-jem primanjkuje žog, nogometašem pa so celo začasno prepovedali nastope, ker niso mogli plačati rednih pristojbin. Toda to še Hi vse! Koprski Partizan se že nekaj let bori za lastni dom, veslači in jadralci za novo čolnarno, plavalci za bazen itd. Takih primerov jc obilo in če bi hoteli nadaljevati a naštevanjem, bi se ves članek vrtel samo okrog tega. To pa ni naš namen. Vendar — vprašanje je sproženo in poglejmo resnici v oči. Že ob bežnem prebiranju športnih rubrik dnevnega časopisja moremo ugotoviti, da imajo nekatera slovenska podeželska mesteca v športu pomembno vlogo, čeprav ni v teh mestecih nič večje zanimanje za šport kot v Kopru. Naj omenimo samo Kočevje, Novo mesto, Jesenice in Novo Gorico ter primerjajmo tamkajšnje športne objekte s koprskimi, kjer smo v zadnjih šestih letih zgradili eno samo odbojkarsko igrišče — in še to je improvizirano. Žal moramo ugotoviti, da so bile posamezne koprske športne organizacije premalo aktivne v iskanju sredstev, toda to KOŠARKA V Kobaridu sta se pomerila v košarki in namiznem tenisu domači in tolminski Partizan. V obeh srečanjih so zmagali Tolminčani, in sicer v košarki s 36:26, v namiznem tenisu pa s 5:0. NOGOMET NAMESTO PRIMORSKE POD-ZVEZE OKRAJNA PRVENSTVA? Te dni je bila v Novi Gorici skupščina primorske nogometne podzveze, na kateri so obravnavali razna peneča vprašanja primorskega nogometa. Med drugim so ugotovili, da je tekmovanje v primorski nogometni podzvezi finančno precej zahtevno za podeželske klube. Vsekakor bo potrebno v prihodnje razmisliti o reorganizaciji tekmovanja, saj bi se lahko okrajnih prvenstev udeležilo več klubov in tudi stroški bi bili manjši, ÄÜ a ni vse. Marsikdaj so se tudi sredstva, ki jih je dala na razpolago ljudska oblast, nesmotrno uporabila. Za zunanje efekte in »za propagando smo včasih porabili ogromno denarja, skoparili pa smo tam, kjer bi že z minimalnimi sredstvi pritegnili vrsto ljudi k športni dejavnosti. Naj s tem v zvezi omenimo samo lansko državno prvenstvo jadrnic tipa Sni-pe. Prav je, da podpremo to vrsto športa, ki je tesno povezana s prvimi zametki naših pomorskih tradicij, toda prav je tudi, da se enkrat za vselej otresemo gesla: »če jc stvar važna, ne sme biti denar vprašanje«. Tudi plavalni šport jc važen, pa je vedno le predmet razprav in nikoli predmet dejanske pomoči. Ne gre za vrhunske rezultate, želimo samo, da bi znali prebivalci Kopra plavati, da bi se lahko koprski mladinci pomerili z mladinci, ki prihajajo k nam na počitnice iz krajev, kjer so morda bolj trdi pogoji za razvoj tega športa kot pri nas. Napačno bi bilo seveda premle-vati stare napake in dolžiti tega ali drugega. Namen novega športnega društva bo združiti v skupnem delu vse športnike, vključevati delavsko in drugo mladino, jo vzgajati v socialističnem športnem duhu in razvijati predvsem tiste panoge, ki imajo tukaj največ pogojev za razvoj. Namen novega kluba bo napraviti konec životar-jenju odbojkarjev, košarkarjev in igralcev namiznega tenisa, ki so dosegli v vrsti prijateljskih srečanj presenetljive uspehe, ni pa bilo nikogar, ki bi jih povezal in podprl. Novi klub pa bo moral podpreti tudi zimske športe, čeprav seveda v manjši meri kot druge. Treba je namreč upoštevati, da je med koprsko mladino precej navdušenih smučarjev in da je v zimskih mesecih praktično tudi ob morju vsako drugo športno udej-stvovanje zmanjšano na minimum. In še na eno športno panogo bi opozorili, to je na hokej na kotalkah. To je šport nižinskih predelov, kjer ni snega, in v Kopru je zanj veliko zanimanje. Ali si ne bi tukaj vzeli za zgled Novo Gorico? Ena najvažnejših nalog novega društva pa bo sodelovanje s TVD Partizanom. Tu bo potrebno marsikaj spremeniti — in to na obeh straneh. Kakor je napačno podcenjevati vlogo splošne vadbe za razvoj mladega človeka, tako je tudi napačno podcenjevati vlogo športa in športnih iger. Ena in druga napačna pojmovanja, ki so se doslej večkrat pojavljala v Kopru, bo treba odločno odpraviti. Prepričani smo, da bodo z ustanovitvijo enotnega športnega društva nastopili za koprske športnike lepši dnevi. Potrebno bo precej dela — in tega se zlasti mladina ne bo branila. Potrebna pa bo tudi večja pomoč ljudske oblasti, množičnih organizacij ter gospodarskih ustanov in podjetij. Cc so v drugih krajih Slovenije, kjer se morda bore z večjimi težavami kakor mi, prišli glede tega »na konja«, zakaj ne bi tudi v Kopru? L. O. USPEHI KOPRČANOV V nedeijo je bilo v Kopru okrajno strelsko prvenstvo, ki se ga jc udeležilo 6 strelskih družin iz Postojne, Kopra, Izole, Sežane, Portoroža in Ilirske Bistrice. Nastopilo jc 18 ekip, in sicer moških, 3 ženske, 2 mladinski in 3 pionirske. Udeležba — 90 strelcev govori o velikem zanimanju za strelstvo v našem okraju, hkrati pa potrjuje pomen, ki ga naši strelci pripisujejo tekmovanju za zlato puščico' Slovenije kot najvišjemu priznanju v tej športni panogi. Pri članih je zasedla prvo mesto II. ekipa Kopra, ki jc osvojila 1.196 krogov od 1500 možnih. Druga je bila I. ekipa Kopra, tretja pa II. ekipa Izole. Tudi pri mladincih ko bili najuspešnejši Koprčani, ki so osvojili 860 krogov. Na drugo mesto se je plasirala Sežana s 798 krogi. V pionirskem tekmovanju so se najbolje odrezali pionirji Portoroža, ki so dosegli 570 krogov. Na naslednji dve mesti sta se plasirali ekipi Izola I. in Izola II. Med članicami pa so bile najuspešnejše tekmovalke Sežane, drugo mesto je zasedla Postojna, tretje pa Izola. Med posamezniki so imeli najboljše rezultate: pri članih kape-tan Milan Ždrnja, pri mladincih Mirando Bržan, pri članicah Vera Macarol in pri pionirjih Miloš Sever. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, škoda je le, da se ga niso udeležile še strelske družine iz Pirana, Divače in Pivke. N. M. MALI OGLAS POSTREŽNICA dobi delo dva dni v tednu. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEJO IZGUBLJENE LISTINE SABADIN VERONIKA, rojena 21. 6. 1907 v Marezigah št. 6, pre-klicuje osebno izkaznico, izdano v Kopru, reg. št. 22011. GIBANJE PREBIVALSTVA V prvih dneh marca so se v Kopru rodili: Nataša Piinčič, Branka Pucer, Zdenko Levar in Vojko Kovač, v občini Ilirska Bistrica Marijan Baša in Alenka Mršnik, v pivški občini pa Magda Kotnik. V Kopru so v marcu umrli: Giu-seppe Babuder. star 82 let, kmet iz Prade, Ana Kocjančič, stara 84 let iz Bcrtokov, v ilirsko-bistriški občini Marija Baša iz Jasena, stara 70 let, Gregor Penko iz Podstenja, star 70 let, Milan in Jožef Grlj iz Velike Bukovicc, dvojčka, stara sedem dni. Danilo Mikuletič iz Velike Bukovice, star 7 dni in Ivan Boštjančič iz Ha-rij, star 83 let. V pivški občini so umrli Ivan Vodopivec iz Petelinja, star 42 let, Jože Mankoč iz Kala, star 80 let in Angela Hranička, rojena Sluga, iz Hrastja, stara 58 let. V Kopru so se poročili: Mieo Ra-dekovič, carinski uslužbcnec in Ana Ferfila, otroška negovalka iz Kopra, Sergej Dante Glavina in Marija Ma-falda Berzan iz Smarij in Štefan Kolman in Terezija Lap iz Kopra, Koper: D.. 10. in 11. marca ameriški film PAGO PAGO, 12, in 13. marca francoski film INTRIGANTKE, 14. in 15. marca jugoslovansko-grški film DVE JAGODI GROZDJA, IZOLA: a, marca jugoslovansko-grški film DVE JAGODI GROZDJA, 10. in 11, marca ruski barvni film ZVESTI TOVARIŠI, 12. in 13. marca finski film KO PRIDE POMLAD, 14. in 15. marca ameriški barvni film SNEG NA KILIMANDZARU. PORTOROŽ: 10. marca italijanski film VRAG VZEMI SLAVO, 11. marca finski film KO PRIDE POMLAD, 14, marca ameriški film PAGO PAGO. PIRAN: 9. marca francoski film INTRIGANTKE, 10. in II. marca ameriški barvni film SNEG NA KI-LIMAND2ARU, 12. in 13. marca ruski barvni film ZVESTI TOVARIŠI, 14. in 15. marca ameriški film RI-VER STREET 99. ŠMARJE: 10. marca finski film KO PRIDE POMLAD, 11, marca franco-sko-italijanski film IMEL SEM SEDEM HČERA, 14. marca francoski film INTRIGANTKE. DEKANI: 10, marca francosko-ita-lijanski film IMEL SEM SEDEM HČERA, 11. marca film SOLA NA PROSTEM. ŠKOFIJE: 10, marca francoski film SOLA NA PROSTEM, 11. marca ameriški film SLED V PRISTANIŠČU, 14. marca francoski film PRED POTOPOM. POSTOJNA: 9., 10. in 11. ameriški barvni film BEAU BRUMMEL, 13. in 14. mehiški film UKRADENA SREČA. NEDELJA, n marca: Ob a.ooo Kmetijska ura, 13.30 POROČILA; 13,45 Glasba po željah: 15.15 Za našo vas; 13.45 Lahka glasba; lO.OO Primorska burja; 19.35 Zabavna glasba; 19 45 DOMAČE VESTI; 23.15 Plesna glasba. PONEDELJEK, 12. marca: 5.30 JUTRANJE VESTI: 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Poje zbor CDJLA; 13.45 Od melodije do melodije; 14.15 OPOLDANSKI DNEVNIK; 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Štiri samospeve F. Schuberta in R. Schumann poje Zlata Gašperšičeva, pri klavirju B. Lesjak; 19.35 10 minut s kvartetom van Wood; 19.45 DOMAČE vesti — zabavna glasba in objave: 23.10 Plesna glasba. » TOREK, 13. marca: 6. 30 JUTRANJE VESTI; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 20 minut traja naš operni sestanek; 13.50 Pojó priljubljeni pevci zabavne glasbe; 14.14 OPOLDANSKI DNEVNIK;" 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Chopinov! biseri v simf. izvedbi: Preludij št. 7 — Nokturno št. 2. Valček št. I. Izvaja newyoräki simf. ork. — dirigent Efrem Kurtz: 19.35 v plesnem ritmu izvaja ansambel Harf Ireddv Alberti; 19.45 DOMAČE VESTI; 23.15 Plesna glasba. SREDA, 14. marca: 6.30 JUTRANJE VESTI; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Od melodije do melodije, vmes ob 13.45 Glasbena kronika; 14.15 OPOLDANSKI DNEVNIK; 14,40 Zabavna glasba in objave; 19.25 H, Bath: Kornska rapsodija iz filma »Ljubezenska zgodba« — G, Gershwin: Trije preludiji; izvaja pianist Borut Lesjak; 19,37 Venčelc v tangu; 19.45 DOMAČE VESTI; 23.15 Plesna glasba. ČETRTEK, 15. marca: 6,30 JUTRANJE VESTI; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Glasba po željah; 14,15 OPOLDANSKI DNEVNIK; 14.40 Zabavna glasba in objave: 19,25 Tri pesmi iz filma »Plavajoče gledališče« po.ieta Ava Gardner in William War-field z orkestrom MGM; 19.35 Preproste melocliie izvaja Jan Cordu-wene; 19.45 DOMAČE VESTI; 23.15 Plesna glasba. PETEK, 16. marca: 6.30 JUTRANJE VESTt; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Ugani z nami. kaj je to?, 14.15 OPOLDANSKI DNEVNIK: 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 F. Förster: Umrl je mož — F. Marolt: Travniki so že zeleni; pojeta združena akademski in učit. pevski zbor p, v. Rada Simonitija; 19.35 Priljubljene melodije poje Frankie Laine; 19.45 DOMAČE VESTI — Zabavna glasba; 23.15 Plesna glasba. SOBOTA, 17. marca: 6.30 JUTRANJE VESTI; 6.40 Glasba za dobro jutro; 13.30 Veselo sobotno popoldne — pisan glasbeni sDored; 14.15 OPOLDANSKI DNEVNIK: 14.40 Zabavna glasba in objave; 19.25 Skladbe I. ALBENIZA in C. Debussy.i a — izvaja kvartet saxolonov »Adolphe«; 99 66 \j a J v ti 5 ? S <5 io rti n rb tu «s 13 2o 21 23 Î.V 2S" 15 Vr iS M * 50 'A VJ L h n IV'! 4 %% 1 O .J 0 t 3> f 58 M t H2. 15 kv •■iS % ¥ H? ta ÏO Vodoravno: 1. mlečni izdelek; 4. posušena trska; 13. voščena je boljša kot stearinska; 18. pisan konj, imel ga je tudi kraljevič Marko; 23, dišeč, okusen; 25. uraden dokument; 27. kokoš; 20. vrsta polivinila; 29, čistilni prašek (dvojina); 31. tovarna v Dekanih pri Kopru; 32. membrana; 33. kemični znak, za amercij; 34. priimek sodobnega slovenskega komponista lahke glasbe; 35. moško ime; 37. zdravilna pijača; 39. oblika glagola biti;'40. osebni zaimek; 41. kis; medmet, ki označuje trganje; 44. organska kemijska spojina benzola, ki je najpotreonejša surovina industrije za izdelavo barv za tekstil in usnje; 45. trebušna mast; 47. pogan; 48. OB DELAVNIKIH Koper Justerna »Ruda« Izola Izola »Ruda« Justerna Koper 5,30 5,33 5,38 5,40 5,45 5,47 5,52 5,55 6,15 6,18 6,23 6,25 6,35 6,37 6,42 6,45 7,15 7,18 7,23 7,25 7,30 7,32 7,37 7,40 8,15 8,18 8,23 8,25 8,30 8,32 8,37 8,40 9,00 9,03 9,08 9,10 10,00 10,02 10,07 10,10 11,00 11,03 11,08 11,10 11,15 11,17 11,22 11,25 11.45 11,48 11,53 11,55 12,00 12,02 12,07 12,10 13,50 14,30 13,53 14,33 13,58 14,38 14,00 14,40 14,00 14,45 14,12 14,47 14,17 14,52 14,20 14,55 15,00 15,03 15,08 15,10 15,15 15,17 15,22 15,25 17,00 17,03 17,08 17,10 17,15 17,17 17,22 17,25 18,00 18,03' 18,08 18,10 18,10 18,12 18,17 18,20 19,00 19,03 19,08 19,10 19,30 19,32 19,37 19,40 23,10 23,13 23,18 23,20 23,20 23,22 23,27 23,30 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH Koper 8,15 11,45 14.30 15,00 17,00 19,00 23,10 Justerna 8,18 11,43 14,33 15,03 17,03 19,03 23,13 »Ruda« 8,23 15,53 14,38 15,08 17,08 19,08 23,18 Izola 8,25 11,55 14,40 15,10 17,10 19,10 23,20 Izola 8,30 12,00 14,45 15,15 17,15 19,30 23,20 »Ruda« 8,32 12,02 14,47 15,17 17,17 19,32 23,22 Justerna 8,37 12,07 14,52 15,22 17,22 19,37 23,27 Koper 8,40 12,10 14,55 15,25 17,25 19,40 23,30 Avtopodjetje »SLAVNIK« Koper sporoča, da je s ponedeljkom 5, marca odprlo novo avtobusno progo KOPER—IZOLA po gornjem voznem redu. žensko ime; 49. holanclsko moško ime; 50. daje hrani vrednost; 51. ženski pevski glas. Navpično: 1, priljubljena de-likatesa; 2. kemična prvina; 3. vrsta hruške; 4. tenak količek; 5. nezdravo debel, otekel; 6. lijak; 7. pogojni veznik (narobe); 8. nezaupanje, ne-jevernost; 9. drag kamen, vrsta kal-cedona s črnimi in belimi progami; 11. zraste vrhu žitnih bilk, tudi ime koprskega trgovskega podjetja, ki je prispevalo nagrade za današnjo križanko; 12. troprstni lenivec, vrsta brazilske opice, ki živi na drevju; 13. postavljam; tudi sklepam stavo; ■ 14. čistilni prašek; 15, izenačujem; 16. hrvatska istrska vprašalnica; 18, suho-mesnatl izdelek — delikalesa, ki jo ima v raznih oblikah v prodali podjetje pod 11. navpično; 19, naplačilo, a konto; 20. bog sonca pri starih Egipčanih; 22. začimba, ki jo uvažamo iz tropskih krajev Azije; 24. dvakrat rao, tudi oblika srbskega moškega imena; 26. začinjeni; 27, začetnici imena in priimka sodobnega slovenskega komponista (Hej brigade); 30. zmleto žito; 32. medmet; 33 arabski žrebee; 36. industrijska, rastlina; 38, žensko ime; 39, nepogrešljiva začimba; 42. osebni zaimek; 45. kratica za starejši; 46. italijanski spol-nik. Popravek: Od 25 vodoravno desno pod zaprtim poljem med 12. in 13. navpično računajte 26. navpično, vse nadaljnje številke pa eno več, ker smo napako ugotovili, ko je že bila križanka kliširana. Za reševalce današnje križanke je itrgovsko podjetje z živili, kolonialnim blagom in gospodinjskimi potrebščinami »KLAS« iz Kopra prispevalo naslednjih 10 nagrad, ki jih bo žreb razdelil med srečne reševalce — seveda pod pogojem, da bodo njihove rešitve pravilne: 1. nagrada: doza (4 kg) konzervirane šunke; 2. nagrada: ogrska salama (izdelek tovarne Gavrilovič); 3. nagrada: steklenica likerja; 4. nagrada: bomboniera; 5. nagrada: škatla »KraševiliK na-politank (kefcov); 6. nagrada: škatla s tremi kosi toaletnega mila; 7. nagrada: doza marmelade (dže-ma) Vardar; 8. nagrada: hleb sira (izdelek nl-Y.;t