drobne zanimivosti DvO- komponentna plastika proti zobni gnilobi Postopek se iz Združenih držav Amerike hitro širi po svetu, namenjen pa je zlasti mladini od četr¬ tega leta naprej. Zobe najprej očistijo s plovče- vim prahom, nanesejo s kosmom vate za eno mi¬ nuto 37-odstotno ortofosforno kislino, ki napravi površino zobne sklenine bolj hrapavo, potem zobe izperejo z vodo in naposled nanesejo nanje tanko plast dvokomponentne plastike, ki se strdi v pičlih treh minutah, To je vse — če ne štejemo še zaključenega izpiranja ust. Dvokomponentna plastika je odporna proti kisli¬ nam, ki jih izločajo bakterije pri razgradnji slad¬ korja v ustih. Zato je bojda v ustih otrok, ki jim zaščitijo zobe s plastiko, po dvanajstih mesecih le še 1/1000 števila bakterij, ki se sicer skozi raz¬ jede v sklenini spravijo nad zobno pulpo in v krat¬ kem času uničijo zob. Triletni klinični poskusi v ZDA so pokazali, da na 232 zaščitenih zobeh tudi po tako dolgi dobi ni bilo niti ene nove poškodbe. To je zares imenitno, saj ima po statistikah med mladimi od 15. do 24. leta starosti komaj polovica vse svoje zobe, kar 90% pa plombe ali gnile zobe. Zaščita zaleže predvsem pri otrocih. Zobje odra¬ slih sčasoma ali dobijo dovolj učinkovito prevleko iz mineralov, ali pa so že gnili in je zato zaščita precej odveč. Žal je treba postopek ponavljati vsako leto, saj se prevleka izrablja, vendar so stroški znatno cenejši kot pa zdravljenje bolnih zob. Pred vzvratno vožnjo zadoni gong Siemens ponuja v zadnjem času drobno elek¬ tronsko napravico, ki jo priključimo na kontakt ža¬ rometa za vzvratno vožnjo in ki vključi glasen gong, ko preklopimo menjalnik v vzvratno pre¬ stavo. Manj pazljive voznike naj bi napravica va¬ rovala neljubih presenečenj, ko spustijo sklopko, da bi odpeljali naprej, avto pa potegne nazaj in se običajno ustavi tako, daje zvit odbijač še nizka kazen za nerodnost. Kupcev je menda kar pre¬ cej, večinoma pa ne vedo, da je ponekod v Ju¬ govzhodni Aziji gong za vzvratno vožnjo itak ob¬ vezen, pa ne v avtu, ampak na njem in sicer zadaj. Gong naj bi pešce za avtom, kjer jih voznik dostikrat ne more videti, opozoril, naj se umakne¬ jo. Samodejni 26-stopenjski menjalnik za dvokolo? Izmislil si ga je Francoz Michel Deal, izdelovati pa so ga začeli v kanadski tovarni biciklov Dykius: niz pomožnih zobnikov, razmeščenih na sprednjem velikem zobniku verižnega prenosa med gonilkama, prilagaja prestavno razmerje naporu, ki ga terja pogajanje dvokolesa. Ko torej zapeljemo v strmino in postane poganja¬ nje pretežko, se prestavno razmerje spremeni in nam olajša kolesarjenje navkreber: menjalnik de¬ luje nadvse zanesljivo in se imenitno prilagaja zmogljivosti človeških nog. Ima le eno slabo plat: če se na ravnem z vso močjo upremo v gonilke, da bi zapeljali hitreje kot po navadi, se menjalniku zazdi, da peljemo vkreber in že preskoči v nižjo prestavo... prva stran Komaj smo se dobro zavedli, že se je leto obrnilo in se prevesilo v drugo polovico, z njim pa tudi let¬ nik naše revije. S tole peto številko smo že segli v drugo polovico letnika. Zdaj je tudi že čas, da se za hip ozremo nazaj in poizkušamo oceniti, do kakšne mere nam je uspelo napolniti revijo z gra¬ divom, za katerega ste in smo se odločili pred za¬ četkom letnika. Pogostokrat imam ob branju vaših pisem vtis, da bi morali namesto ene revije izdajati prav toliko revij, kot je v Timu rubrik, saj me neusmiljeno kritizirate, če je kdaj katero od področij zapostavljeno, pri čemer se vsak zav¬ zema le za snov, ki mu je najbolj pri srcu. Vendar je zdaj pred nami že toliko objavljenega gradiva, da je iz njega moč dovolj razločno razbrati fiziolo¬ gijo Tima. Če je vsak med vami, ki ste na revijo naročeni, izdelal vsaj en izdelek po naših načrtih, sem prepričan, da je revija dosegla svoj namen. Žal vemo, da je z materiali vedno več težav in nič ne kaže, da bi se stanje kaj izboljšalo. Prav zaradi 1866 't 1 TIM 5 • 83/84 161 tega je še naprej potrebno toliko malih oglasov, saj je to skoraj edini način, da se domorete do po¬ trebnega materiala za gradnjo. Za kratek hip se moram pomuditi tudi ob neprijet¬ nem pojavu, ki je v zadnjem času vse bolj pogost. Tisti, ki mi pošiljate svoje predloge ali bolje načrte za objavo v reviji, ste vsi po vrsti prepričani, da je vaš izdelek treba nemudoma in na najbolj vidnem mestu tudi objaviti, vendar temu ni tako. Rokopis je treba najprej pretipkati, risbe narisati s tušem po pravilih tehniškega risanja, vsi ti opravki pa vzamejo nekaj časa. Nekateri najbolj nestrpni mi že po enem tednu pišejo, zakaj njihov načrt ni bi! objavljen v prejšnji številki in če ni, da naj nemu¬ doma vrnem vse materialne dokaze njihove krea¬ tivne zagnanosti na zgornji naslov in tako dalje. Zato na tem mestu apeliram na te najbolj ne¬ strpne in samozavestne, naj v bodoče s svojimi peticijami za kakšen dan ali dva potrpe. Zaradi tega, upam, ne bo nobene škode ne na tej ne na oni strani, se mi zdi. Seveda vas tudi v bodoče vabim k sodelovanju in vas tovariško pozdrav¬ ljam. Urednik TIM 5 Januar 1984 _ 22. letnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnine 300,00 din, po¬ samezna številka 30,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541 /X, tel. 213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI _ Delo pri tehničnem pouku In prostočasnih dejavno¬ stih dandanes ni moč normalno opravljati brez to¬ varniško Izdelanih sestavljank. Naša slika kaže, kako je mogoče Iz navidez preproste sestavljanke ali kompleta Izdelati široko pahljačo različnih pona¬ zoril. Za ugankarje 200 162 HM 5 «83/84 prvi koraki Amand Papotnik Mapa Mapa, ki jo prikazujem, vam lahko rabi za vlaga¬ nje načrtov, posameznih številk Tima, Pionirja, Cicibana itd. Izdelate jo lahko pri pouku SN (osnove tehnične vzgoje in izobraževanja v 4. ra¬ zredu osnovne šole). Material 1. Za izdelavo stranic (platnic) potrebujete karton 2. Za ojačanje vogalov knjigoveško platno 3. Za oblepljenje platnic zaščitni papir ali samo¬ lepilno tapeto 4. Za povezavo platnic pa trak (tkanina: keper trak) 5. Za lepljenje potrebujete neostik ali jubinol le¬ pilo Orodje 1. Orodje za merjenje in označevanje na mate¬ rialu (dva trikotnika, ravnilo, svinčnik HB) 2. Obdelovalno orodje za obdelavo papirja (škar¬ je, knjigoveški nož, gladilno kost) Delovne tehnike 1. Merjenje in označevanje na materialu 2. Izrezovanje 3. Lepljenje 4. Montaža 5. Dopolnjevanje 3 3 I I Navodilo za delo 1. Najprej izberite potreben material (karton, platno, keper trak, ovojni papir, šeleshamer papir, samolepilna tapeta) 2. Ponovno proučite risbo, kosovni seznam in fo¬ tografije 3. Na karton prenesite mere pozicije 1. Z nožem izrežite platnici, v kateri izdelajte odprtine (glej risbo) za trak. V vsaki platnici so štiri odprtine, ki jih izrežete s knjigoveškim nožem. 4. Vogale ojačate s knjigoveškim platnom (ali tudi navadnim platnom). Oblika ojačitve je raz¬ vidna na delu 2. 5. Notranjost platnice prelepite s šeleshamer papirjem, zunanjo ploskev stranice pa prevle¬ čete s samolepilno tapeto. TIM 5 e S3/M 163 Slika 3. Prikaz oblepljanja in vogalov Slika 1. Videz zaprte mape Slika 2. Videz odprte mape 6. Tako oblepljenim ploskvam platnic izrežete tiste dele, ki še prekrivajo odprtine za trak. 7. V zaključnem delu vam še preostane le: — montaža traku (glej fotografijo) — dopolnitve (napis, naslovna risba itd.) Drago Slukan Napravimo si svetilko Svetilka je naš vsakdanji spremljevalec. Toda svetilke so v trgovini precej drage. Z malo spret¬ nosti in volje si lahko tudi sami napravimo svetil¬ ko, ki bo lepa in poceni, predvsem pa plod našega dela. Glede na mesto, kje bomo svetilko postavili, bi lahko svetilke razdelili na: stropne svetilke — svetilke, ki so pritrjene na strop in viseče stropne svetilke, stenske svetilke — stoječe stenske svetilke in viseče stenske svetilke, namizne svetilke, stoječe talne svetilke. 164 TIM 5 • 83/84 3. Nosilec grla: Vsaka svetilka ima naslednje osnovne sestavne dele: podstavek (nosilec), senčnik in električno napeljavo. Lotimo se najprej izdelave preproste namizne svetilke. Za izdelavo te svetilke potrebujete kos lesa, varilno žico, kos vezane plošče, volno ter elektromaterial. Izdelava 1. Podstavek: Na deščico, po možnosti smrekovo, narišemo krog s polmerom 65 mm ter jo obžagamo. Najbo¬ lje je, če to napravimo s povratno žago. Nato jo obrusimo, da dobimo gladke robove. V sredini izvrtamo luknjo (r = 12,5 mm), kamor damo zadnji del grla. To storimo s kronsko žago najmanjšega premera. Z lisičjim repom ali povratno žago na¬ pravimo na hrbtni strani utor za kabel. Manjkajo le še luknje za nosilce senčnika. Te izvrtamo z 2 mm svedrom približno 5 mm od roba na treh mestih (rob podstavka razdelimo na tri enake dele). Pod¬ stavek obrusimo in prelakiramo s prozornim nitro lakom. 2. Senčnik: 440 mm dolgo žico upognemo, tako da dobimo krog s polmerom 70 mm. Najbolje je, da to napra¬ vimo z okroglim modelom ustreznega premera (lonec, lesen valj...). Iz enake žice napravimo tudi vmesne palice ter zgornji obroč. To je treba le še spojiti. To lahko storimo na dva načina. Dele lahko med seboj prispajkamo. Pri tem moramo imeti ustrezno močan spajkalnik (250—500 W). Dele med seboj zvarimo. Pri tem nam bo seveda moral nekdo pomagati. Varjena mesta popilimo in ogrodje senčnika pobarvamo. Vrsta barve ni po¬ membna, ker jo prekrije volna. Poglavitno je, da dele zaščitimo pred nadležno rjo. Volno, ki jo bomo rabili za senčnik, izberemo po lastnem okusu. Navijemo jo v smeri od spodnjega obroča proti zgornjemu, nikakor pa ne vzporedno z obro¬ čema, ker bi v tem primeru dobili senčnik trikotne oblike. Napravimo ga iz vezane plošče debeline 4 mm, najbolje s kronsko žago ali rezbarskim lokom. No¬ tranja luknja je odvisna od grla. Na načrtu so mere za grlo E-14. Če uporabimo grlo drugega tipa, moramo premer luknje prilagoditi premeru grla (premer pri navoju). Na koncu dobro obrusimo. Zvrtamo še tri ali štiri luknje za lesne vijake, s ka¬ terimi bomo pritrdili nosilec grla na podstavek. Vi¬ jaki, ki jih bomo uporabili, naj bodo majhni. Tudi nosilec prelakiramo. Napravimo jih po načrtu iz 2 mm debele varilne žice (lahko je tudi žica iz medenine). Uporabimo klešče z okroglimi čeljustmi. Prebarvamo jih z enako barvo kot senčnik. 5. Električna napeljava: Na enem koncu kabla vežemo grlo, na drugem pa vtikač. Vmes vstavimo vmesno stikalo (prere¬ žemo le eno žico in jo vežemo na stikalo). S tem je izdelava svetilke končana. Privijemo še žarnico in naše stanovanje bo krasila lepa lastno¬ ročno izdelana svetilka. POZOR: Zaradi varnosti ne uporabljajte moč¬ nejše žarnice kot 25—40 W! 4. Nosilci senčnika: TIM 5 • 83/84 1 65 proizvodno delo Amand Papotnik z električnim ročnim orodjem Odprta vitrina Prikazujem opis, tehnično dokumentacijo in foto¬ grafije za izdelavo odprte vitrine. Takšna vitrina je lahko namenjena shranjevanju manjših okrasnih predmetov, za plošče, kasete ali za vaše izdelke, ki jih izdelujete pri tehnični vzgoji. Namenite pa jo lahko za shranjevanje risb, delov¬ nih zvezkov, fotodokumentacije v učilnici, kabine¬ tu, zbornici itd. Električno ročno in drugo orodje, priključki in pribor 1. Električno rožno orodje: vrtalnik. 2. Drugo orodje: kladivo, čopič, knjigoveški nož. 3. Priključki: krožna žaga, vibracijski brusilnik, povratna žaga. 4. Pribor: svinčnik HB, ravnilo, kovinski meter, vzdolžno leseno vodilo, prečno kovinsko vodi¬ lo, svore, maska za krožno žago, gumi kolut, sveder 0 3 in 0 6, zaščitna očala. Material 1. Za izdelavo ene izmed predloženih variant vi¬ seče odprte vitrine potrebujete vezano ploščo debeline 10mm. Uporabite pa lahko tudi smrekov les, iverico, panelko itd. 2. Za povezavo stranic v celoto lahko izberete več možnosti: 2.1. Samo lepljenje 2.2. Lepljenje in vijačenje 2.3. Lepljenje in žebljanje 2.4. Lesne zveze. Odprta vitrina V našem primeru smo uporabili lepljenje in ojača¬ nje s kotnimi letvicami, ki so prilepljene na robove. Delovni postopki 1. Merjenje in zarisovanje na material 2. Razžagovanje 3. Brušenje 4. Lepljenje 5. Dopolnjevanje Navodila za izdelavo 1. Najprej dobro proučite načrt ter si izberite svojo možno izvedbo. Predlagam, da na podlagi risbe sami skicirate od¬ prto vitrino, ki jo boste izdelali za določene potre¬ be. 2. Nato izberite material (npr. vezana plošča). 3. Po skici oziroma načrtu izvedite naslednje operacije: 3.1. prenos mer na vezano ploščo 3.2. razžagovanje sestavnih delov s krožno žago 166 TIM 5 • 83/84 Slika 1. Odprta vitrina z dodatki na zgornji ploskvi — stranici 3.3. brušenje sestavnih delov 3 4. lepljenje in vijačenje sestavnih delov v celoto — vitrino Opomba: Če boste lepili in vijačili, morate vrtati luknje 0 3 za lesne vijake,3mm x 20mm. 4. Dopolnitve: 4.1. Hrbet vitrine je nekoliko nenavaden. V zgornjem delu je oblikovan (pozicija 1) s povratno žago. V tem delu sta tudi izvrtini 0 6 za namestitev na steno. Slika 2. Odprta vitrina že rabi svojemu namenu 4.2. Robovi (ohišje) in notranje opore za po¬ lice so iz smrekovih kotnih letvic, ki jih iz¬ delate s krožno žago. 5. Preostanejo vam še manjše dopolnitve (npr. zgornji ploskvi), lakiranje s prozornim nitro lakom in namestitev na ustrezno mesto (otro¬ ška soba, predsoba, kabinet, učilnica, zbor¬ nica itd.). PROPOZICIJE Vlil. SREČANJA MLADIH TEHNIKOV 1.9. MLADI IZUMITELJI Za razpis se lahko prijavi team avtorjev, izjemoma tudi posameznik. Za ta del tekmovanja na Vlil. srečanju mladih teh¬ nikov Slovenije pripravijo udeleženci naslednje: 1. Tehnični predmet (model-maketa) lastne kon¬ strukcije. 2. Tehnično dokumentacijo (poročilo, sestavo risbe, shematske risbe, risbe itd.) 3. Kratko pisno poročilo o delu teama ali posa¬ meznika na področju izumiteljstva v preteklem šolskem letu. Razstavljeni predmet demonstrira posameznik ali eden od članov,teama. Maksimalno število doseženih točk v tej panogi za posameznika ali ekipo je 50. NAJBOLJŠE TEAME IN POSAMEZNIKE BO ORGANIZATOR NAGRADIL Z PRAKTIČNIMI NAGRADAMI 1.10. RAČUNALNIŠTVO — MIKRORAČU- NALNIšTVO Ta tekmovalna panoga je v programu Vlil. sreča¬ nja mladih tehnikov novost, ki predstavlja uveljav¬ ljanje novih tehničnih področij v prostočasnih teh¬ ničnih dejavnostih na osnovnih šolah. TIM 5 • 83/84 167 Za razpis se lahko prijavi team ali posameznik. Za ta del tekmovanja morajo udeleženci obvladati naslednjo vsebino: a) TEORIJA — zgodovina mikroračunalnistva — softvvare — hardvvare b) PRAKSA — pisanje programa (ali risanje FLOVVCHARTA) za določen problem Iz predstavitve prakse mora biti razvidno delo med šolskim letom, kar pomeni, da udeleženci lahko na tekmovanje pridejo z določenimi kon¬ cepti ne pa z že izdelanimi programi. Organizator bo za vse tekmovalce oskrbel po¬ trebne aparature, na katerih bodo lahko delali. Mikroračunalniki klub Ljubljana bo najboljšim podelil tri praktične nagrade. Maksimalno doseženo število točk v tej panogi za posameznika ali ekipo je 50. 1.11. PROJEKCIJA PIONIRSKIH FILMOV PRAVILNIK ZA PROJEKCIJO PIONIRSKIH FILMOV Razpis za filmsko srečanje mladih tehnikov, ki bo v Novi Gorici leta 1984 Prireditelj: ZOTK NOVA GORICA in STV pri ZOTKS Čas in kraj: maj 1984, NOVA GORICA Pogoji za sodelovanje: Na srečanju lahko sodelu¬ jete s filmi na temo JPI »Pionirji veselo na delo«. Filmi so lahko dokumentarni igrani in animirani. Filmi so lahko posneti v črno-beli tehniki ali barvni tehniki formatov N8, S8 ali 16mm. zvočni ali nemi. Filmi morajo biti na začetku opremljeni z enim metrom blanka. Zvočna oprema je lahko na filmu magnetofonska ali na magnetofonskem traku s hitrostjo 9,5cm/sek. Največja dolžina filma znaša lahko 20 minut. Posamezni fotokino krožki lahko prinesejo ome¬ jeno število filmov, ki pa morajo biti posneti v šol¬ skem letu 1983/84. Tekmovalci prinesejo filme na srečanje, kjer bodo ob projekciji žirirani. Ustvarjalci filmov ne smejo biti starejši od 15 let. Tehnično nedovršene in nepravilno opremljene filme bomo primorani zavrniti. Projekcija: Zagotavljamo kvalitetno in svetlo pro¬ jekcijo vaših filmov z moderno tehniko. Posebna priznanja: — za scenarij (idejo) — za kamero — za montažo — za zvočno opremo — za režijo Projekcija (revija filmov) bo v Novi Gorici v času srečanja. Največje možno število točk v tej panogi za posamezni film je 50. 2. RAZSTAVNO PODROČJE RAZSTAVE: 2.1. KONSTRUKCIJE IN MAKETE IZ SESTAV¬ LJANKE FISCHER IN MEHANOTEHNIKE Razpis teme za razstavo konstrukcij: SESTAV¬ LJANJE MODELOV IN MAKET ENERGETSKIH OBJEKTOV. Opomba: Te razstave naj bi obdržale oziroma ohranjale kontinuiteto dela iz leta v leto! a) Na Vlil srečanju mladih tehnikov bodo pred¬ stavljene gradnje (konstrukcije), ki jih bodo ekipe prinesle na srečanje. b) Vsaka regijska ekipa prinese največ dve kon¬ strukciji. c) K vsaki konstrukciji mora biti priložena shema in skica gradnje (konstrukcije). d) Konstrukcije so lahko grajene z vsemi kom¬ pleti FISCHER-TECHNIC in kompleti MEHA¬ NOTEHNIKE. e) Konstrukcije lahko prikazujejo različne mo¬ dele in makete energetskih objektov (mlini, centralne, turbine, vetrnice, kolektorji), ki se dajo zgraditi s FISCHER-TECHNIC in ME- HANOTEHNIKA. pri čemer je zaželeno, da so te konstrukcije dinamične (svetlobni efekti, elektromagnetni efekti, avtomatika, kombini¬ rani efekti). f) Organizator srečanja bo vse razstavljalce na¬ gradil s priznanji, posebej uspešne pa z diplo¬ mami. g) Vsaka regijska ekipa ima v svojem sestavu demonstratorja, ki bo na razstavi prikazal de¬ lovanje prinesenih eksponatov iz vseh podro¬ čij programov št. 2 in 3. 2.2. MAKETE ENERGETSKIH OBJEKTOV IN INOVACIJ Način sodelovanja: a) Vsak klub mladih tehnikov šole lahko v okviru 168 TIM 5 «83/84 kluba na novo ustanovljenega energetskega krožka izdela model s področja energetskih objektov in inovacij. b) Vsaka regijska ekipa prinese na Vlil. srečanje 2 modela ali maketi energetskega objekta. c) Vsi eksponati regijskih ekip bodo razstavljeni na otvoritvenem prostoru Vlil. srečanja mladih tehnikov Slovenije. Makete in modeli so lahko: vodna kolesa, vodni mlini, vodne turbine, plinske turbine, vetrni mlini, sončne celice itd. a) Posamezni eksponati so lahko izdelani iz raz¬ ličnih gradiv: vezana plošča, les, furnir, pla¬ stika, kovine itd. Dinamičnost in funkcional¬ nost pa lahko dosežete npr. z vgrajeno avto¬ matiko, s svetlobnim signalom, z elektromag¬ netom itd. b) Organizator Vlil. srečanja bo vse razstavljalce nagradil s pohvalami, najuspešnejšim (10) pa bo podelil posebne diplome. 2.3. MAKETE S PODROČJA TEHNIKE V KME¬ TIJSTVU Način sodelovanja: a) Vsak klub mladih tehnikov šole lahko v okviru kluba ali v okviru na novo ustanovljenega agrotehničnega krožka izdela model, maketo ali napravo s področja uporabe agrotehničnih naprav, strojev in drugih sredstev za delo v kmetijstvu. b) Vsaka regijska ekipa prinese na Vlil. srečanje vsaj dva takšna eksponata. c) Vsi eksponati bodo razstavljeni na otvoritve¬ nem prostoru Vlil. srečanja mladih tehnikov Slovenije. d) Organizator bo vse razstavljalce nagradil s priznanji, najboljše pa s posebnimi diplomami. 2.4. PONOVNA UPORABA ODPADNIH SU¬ ROVIN Način sodelovanja: a) Vsaka regijska ekipa prinese na srečanje 2 eksponata, ki sta narejena iz odpadnih surovin (les, kovina, tekstil, plastika, papir ipd.) b) Modeli in makete so lahko različni uporabni predmeti, ki so narejeni iz odpadnih surovin. Komisija, ki bo ocenjevala te predmete, bo upoštevala predvsem izvirnost, uporabnost in inventivnost pri izdelavi posameznega eks¬ ponata. c) Vsi eksponati bodo razstavljeni na otvoritve¬ nem prostoru Vlil. srečanja mladih tehnikov Slovenije. d) Organizator bo vse razstavljalce nagradil s priznanji, najboljše pa s posebnimi diplomami. e) Pokrovitelj razstave bo DO DINOS, ki bo naj¬ boljše eksponate (izdelke) nagradila. 2.5. IZDELKI OTROK IZ VZGOJNO VARSTVE¬ NIH ORGANIZACIJ a) Razstava ima moto: ZNAM NAPRAVITI. Namen razstave je pokazati, kako lahko s preprostimi orodji in odpadnimi gradivi razvi¬ jamo otroško ustvarjalnost in delovne spret¬ nosti. Modeli in makete naj bi bili povzeti iz sveta dela (iz mizarske delavnice, gradbeni¬ štva, kmetijstva, gospodinjstva itd.). Vsaka VVO v posamezni občini lahko za razstavo prispeva največ dva izdelka. Primerki naj bodo opremljeni s komentarjem, iz katerega bo raz¬ vidno, kako je potekal delovni proces, katere pripomočke so uporabljali otroci in tudi kakšen je bil prispevek vzgojiteljice. Dobrodošle so tudi fotografije otrok in okolja, v katerem je na¬ stajal izdelek. b) VVO bodo dobile podrobnejše napotke v zvezi z razstavo preko sekcije za pedagogiko pred¬ šolske vzgoje pri Društvu pedagoških delav¬ cev Slovenije. c) Izdelke bomo nagradili s priznanji, najboljše pa s posebnimi diplomami. d) VVO naprošamo, da se v zvezi z udeležbo na Vlil. srečanju mladih tehnikov povežejo z or¬ ganizatorji regijskih ekip. 2.6. DIDAKTIČNI PRIPOMOČKI ZA POUK TEHNIČNE VZGOJE, FIZIKE, KEMIJE, SND IN SN ipd. a) V tem delu programa sodelujejo učitelji teh¬ ničnega pouka, ki so izdelali kakršenkoli di¬ daktičen izdelek, ki jim rabi pri poučevanju učencev na področju naravoslovja in tehnike ter fizike, kemije, SND in SN. b) Izdelke bomo nagradili s posebnimi priznanji, pet najboljših pa bo prejelo posebne diplome. c) Izdelki bodo razstavljeni na otvoritvenem pro¬ storu Vlil. srečanja mladih tehnikov Slovenije. Organizator boža vsa področja pripravi I razstavni prostor, občinske ekipe pa morajo svoje izdelke ob postavitvi aranžirati. TIM 5 • 83/84 169 Nikolaja Kodrič Fotografije Jože Čuden Intervju V Budimpešti je od 10. do 15. oktobra 1983 pote¬ kal 34. kongres Mednarodne astronavtične zveze (IAF), katerega smo se udeležili tudi štirje člani Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane. Med drugim smo se spo¬ znali tudi s prvim romunskim kozmonavtom Du- mitrom Prunariom. Srečanja smo bili zelo veseli, kajti v našem klubu deluje poleg astronavtske tudi raketarska sekcija, Prunariu pa se je nekoč uk¬ varjal z letalskim in raketnim modelarstvom. To je bil tudi razlog, da smo ga prosili za krajši intervju. Dumitru Prunariu se je rodil 27. septembra 1952 v romunskem mestu Brašov. Po končanem študiju se je zaposlil kot inženir v letalskem podjetju. Že od rane mladosti je poleg modelarstva gojil tudi tiho željo po letu v vesolje in tako se je, takoj ko je izvedel za izbor kandidatov za kozmonavte, prija¬ vil. Bil je izbran in I. 1978 je pričel s pripravami v Centru za pripravo kozmonavtov J. A. Gagarin v Zvezdnem mestecu pri Moskvi. Trajale so tri leta in 14. maja 1981 je poletel z vesoljsko ladjo »Sojuz 40« na orbitalno postajo »Saljut 6«. Po¬ veljnik Sojuza 40 je bil sovjetski kozmonavt Leo¬ nid Ivanovič Popov. Polet je trajal tri ure manj kot osem dni in se končal 22. maja 1981. Z Dumitrom Prunariom smo se sestali 10. oktobra 1983 v hotelu Novotel. Sprva sem imela veliko treme, toda kmalu je minila, saj je Romun zelo rad odgovarjal na vsa moja vprašanja. Najprej me je zanimalo, kdaj se je pričel ukvarjati z modelar¬ stvom in koliko časa je to trajalo. »Ko mi je bilo kakih 11—12 let, tudi še v srednji šoli, in sicer skoraj nepretrgoma; najprej z letal¬ skim, nato pa še z raketnim modelarstvom. Tome je pač privlačilo.« — Katere modele ste izdelovali? »Pričel sem z najbolj preprostimi in nadaljeval vse do kategorij A-1 in A-2, izdeloval sem modele za prosti let, kasneje pa sem se pričel ukvarjati še z motornimi modeli, v glavnem hitrostnimi. Ko sem delal že bolj zahtevne modele, to je bilo okoli leta 1966—67, sem prejel nekaj kolajn v pokrajinskem in mestnem merilu. Romunski kozmonavt Dumitru Prunariu je z vese¬ ljem privolil v intervju s člani ARK Komarov — Ste izdelovali tudi makete^ »Tudi makete. Spominjam se makete Zlin-212. Takrat je bila namreč precej popularna.« — V katerih kategorijah ste tekmovali? »S hitrostnimi modeli in z maketami. Z raketnim modelarstvom se je takrat ukvarjalo veliko fantov, vendar pa je bil ta šport šele na začetku. Sodelo¬ val sem v raznih tekmovalnih kategorijah, zdaj se niti ne spominjam, kako se imenujejo, ker se že dolgo nisem s tem ukvarjal, nazivi kategorij pa so se spremenili. Maket nisem delal, oziroma sem izdeloval samo neleteče makete. Izdeloval sem le manjše leteče modele.« — V nekem časopisu je pisalo, da ste dobili ve¬ liko nagrado za neko maketo... »Imeli smo vsedržavna tekmovanja Minitehnikus, na katerih so sodelovali pionirji in mladi tehniki z raznimi maketami, ne le letalskimi, temveč tudi z Prunariu se je pokazal kot prijeten sogovornik tudi med neformalnim razgovorom. Na sliki s člani kluba med sprejemom na sovjetski ambasadi v Budim¬ pešti 170 TIM 5 • 83/84 raketnimi. Dobil sem nagrado za rampo za izstre¬ ljevanje malih raket na daljinsko upravljanje. Istega leta sem dobil še eno nagrado za minia¬ turno maketo sodobne učilnice z magnetofoni in drugimi pripomočki. Bila je velika komaj 1 krat 2 metra.« Še in še bi se lahko pogovarjali o modelarstvu, toda ker nas je priganjal čas, zanimalo pa nas je tudi veliko stvari iz njegovega »kozmonavtskega« obdobja, sem mu zastavila naslednje vprašanje: Kozmonavta Popov in Prunariu neposredno po uspešnem pristanku ob pristajalnem odseku So- juza 40 — Kaj veste o raketni nosilki proton? Z njo so namreč izstrelili postajo Saljut 6, v kateri ste dela¬ li. »Težko je reči. V Zvezdnem mestecu smo na¬ tančno obravnavali ladjo sojuz ter znanstveno¬ raziskovalno postajo saljut, od raket nosilk smo nekoliko obravnavali le nosilko sojuz, s protonom pa se sploh nismo ukvarjali. Kaj naj vam rečem? Vem le to, kar je objavljeno, to, kar najbrž veste tudi vi.« — Koliko startnih mest ima kozmodrom Bajko¬ nur? »Ne vem, zakaj o tem sprašujete mene, ki sem Romun, raje vprašajte moje sovjetske kolege, ki seveda več vedo o Bajkonuru in o vseh teh stva¬ reh. Nas so izstrelili z istega izstrelišča kot Gaga¬ rina. Seveda je tam tudi rezervno izstrelišče in razni sistemi. Dobro sem seznanjen z ,mojim' iz- streliščem.«* — Ali obstajajo možnosti za ponoven polet ro¬ munskega kozmonavta? »Prvi korak je bil storjen. Seveda bodo v prihodnje leteli;tudi drugi kozmonavti. Kdaj točno, zdaj še ni mogoče reči, toda ko se bo ponovil ta program s kozmonavti, se bomo pridružili in spet poletelf. Odnosi med socialističnimi državami so zdaj zelo dobri, nadaljujemo program Interkozmos, ga ne¬ nehno razvijamo in ko bo potrebno, bomo po¬ novno poleteli v vesolje « Po poletu je bil Prunariu odlikovan z redom heroja Socialistične republike Romunije in heroja Sovjet¬ ske zveze, dobil pa je tudi častni naziv »Prvi romun¬ ski kozmonavt« (znak na sliki) Naš razgovor se je s tem končal, mi pa smo dobili občutek, da je Dorin, kakor ga kratko kličejo prija¬ telji, zelo ponosen na to, da je tudi Romunija so¬ delovala v vesoljskih poletih. Na koncu smo izra¬ zili željo, da bi prišel tudi v Jugoslavijo. Pred tem nam je povedal, da pri nas žal še ni bil, je pa že ve¬ liko slišal in bral o naši d.eželi, s katero ima Romu¬ nija zelo dobre, prijateljske odnose. Kljub obveznostim se še vedno rad sestaja z mo¬ delarji, seveda kolikor mu to dopušča čas, katerim posreduje svoje izkušnje kot letalski inženir in ko¬ zmonavt, oni pa ga seznanjajo s svojimi uspehi in novostmi v modelarstvu. * Z istega izstrelišča, kot so pred dvaindvajsetimi leti iz¬ strelili Gagarina in I. 1981 D. Prunaria, bi morala 27. 9. 1983 vzleteti nova vesoljska ladja sojuz s kozmonav¬ toma Titovom in Strekalovom. Kozmonavta sta imela s seboj v ladji tudi dve znački emblema našega kluba (!), namenjeni v vesolje na orbitalno postajo Saljut 7... Za¬ radi požara na raketi nosilki, ki je vzniknil 1,5 minute pred štartom, so (prvič v zgodovini astronavtike) vklju¬ čili reševalno raketo in ladja je s kozmonavtoma in ju¬ goslovanskima značkama opravila le kratek polet v vi¬ šino okoli lOOOm in okoli 500m vstran na varno odda¬ ljenost od izstreliščne rampe. TIM 5 • 83/84 171 modelarstvo Dr. Jan I. Lokovšek VF modul TIM XV-FM (III) Uglaševanje Najbolje je, če imamo narejen že celoten oddaj¬ nik, v katerega smo vgradili naš VF modul. Nape¬ tost napajanja je od 9 do 9,6 V in pri uglaševanju merimo porabo. Poleg tega je potrebno izmeriti še VF izhodno moč oddajnika in po potrebi uglasiti tudi anteno. V ta namen potrebujemo merilnik moči in merilnik jakosti polja. Zgradba obeh instrumentov je tako preprosta, da si ju lahko brez težav naredimo sami. Vezavo za merilnik moči prikazuje slika 6, za merilnik jakosti polja pa slika 7. V obeh vezjih smo uporabili germanijevo detek¬ torsko diodo npr. AA 113 in enako dušilko, kot jo Slika 6. Merilnik moči imamo v vezju oddajnika. Pri merilniku moči imamo za obremenitev upor 50 (51) ohmov. Ker se na njem troši VF energija oddajnika, naj ima 1W moči, najmanj pa vsaj pol W. Če ustreznega upora zahtevane moči ni na razpolago, si poma¬ gamo npr, z vzporedno vezavo dveh uporov 100Q 1/4W ali treh 150Q. Uporabili smo tudi V-meterz merilnim območjem 10V, kar zadostuje za merjenje moči do 1 W. Merilnik jakosti polja pa ima v vezju pA-meter z obsegom 50 (100) piA. Najprej priključimo na oddajnik (VF modul) meril¬ nik moči, in sicer sponko A na priključek za anteno in drugega na maso. Te vezi naj bodo čim krajše, posebno še vez na maso. Slednja naj gre na ko¬ vinsko ohišje VF modula čim bližje priključka za anteno. V bistvu je še najboljša rešitev priključitev preko koaksialnega kabla. VF modul priključimo preko mA-metra z merilnim območjem do 500mA, da izmerimo porabo. Ne pozabite vezati tudi sponke za NF vzhod, ki jo ve¬ žemo na sponko 133 koderja TIM XXXIII. Kvarc kristal naj za začetek še ostane zunaj. Vključimo. Poraba sme sedaj znašati 10 do 15 mA. Če je večja od 30mA, je v vezju nekaj narobe. To na¬ pako moramo odpraviti, preden nadaljujemo. Najpogostejše napake so: zamenjana polariteta diode ZD, kratki stiki v vezju in (redkeje) napačne vrednosti uporov in slabi transistorji. Če je poraba v redu, vtaknemo v podnožje kristal. Poraba močno naraste, tudi preko 100 mA in zgane se tudi kazalec V-metra v merilniku moči. Zavrtimo jedro v tuljavi L1 tako. da.bo merilnik moči pokazal največ: enako storimo tudi z L2. TC in L5 za sedaj še pustimo na miru. Največja moč, ki jo dosežemo pri 9,6 V napajanju (8 akumolatorčkov NiCd), znaša več kot pol W oziroma več kot 7 V na V-metru merilnika moči. Dejansko moč lahko izmerimo le pri pogoju, da je tudi tuljava L5 zračna, tj. enaka L3 in L4. Sicer dobimo nek odklon, ki pa je manjši od dejanske moči. L5 uglašujemo potem, ko sta že uglašeni L1 in L2. 172 TIM 5 »83/84 Takrat mora biti oddajnik sestavljen in antena priključena in izvlečena. Merilnik jakosti polja naj bo oddaljen od oddajnika nekaj metrov. Oddajnik držimo čimbolj naravno in uglašujemo tuljavo L5 na največji odklon uA-metra To velja seveda za primer, ko je antena navadna paličasta, brez tu¬ ljave v sredini. Preostane nam še uglasitev trimerja TC. Za ve¬ čino primerov je najbolje, če je ta odprt, t.j., da ima vrednost približno 3 pF. Uglasiti ga moramo v primeru, ko imamo sprejemnik z ozkopasovnim MF filtrom. Za tako uglaševanje anteno nadomestimo s 50- ohmskim uporom (47Q do 56Q), ki ga vežemo med sponko za anteno in maso. Doseg sistema za daljinsko vodenje se sedaj zmanjša na vsega meter, morda malo več ali manj, odvisno od vrste ohišja oddajnika. Zdaj uglasimo TC na največji doseg. Izvedenke Različni modelarji imajo različne zahteve in mož¬ nosti odvisno od tega, kakšen model vozijo in kaj lahko žrtvujejo v ta namen. Kdor vozi le ladijske modele ali modele avtomobilov, ima 50mW moči za svoje potrebe povsem dovolj, z malo rezerve recimo 100mW. Pred nekaj leti sme s takimi na¬ pravami vozili celo letalske modele! V tem primeru lahko opustimo transistor T3; ne¬ potrebni so tudi sestavni deli C9, C10, C11, C16, R11, R12, R13 ter D1 in D2. C12 vežemo kar na kolektor transistorja T2. Taka vezava daje pri¬ bližno 50 mW moči. Z zmanjševanjem upora R10, blokiranjem le-tega in z zviševanjem napajalne napetosti lahko moč še malo povečamo, vendar pa moramo v takem primeru tranzistor T2 že hla¬ diti. V tabeli II sem naredil pregled, kako posamezne spremembe v vezju vplivajo na izhodno moč oddajnega modula in tudi na porabo samega vezja, saj je slednja v neposredni zvezi z njo. TABELA II Torej imate pri vrednosti upora R10 5,1, ki ga blo¬ kirate z 22 nF, že na voljo 160 m W moči, karježev razredu moči manjših (»Economic«) oddajnikov in to je več kot dovolj za zanesljivo vožnjo ladijskih in podobnih modelov do razdalje najmanj 200 m. Za vožnjo letalskih modelov na večje razdalje si želimo večjo moč. Tipični podatki za »profesio¬ nalne« naprave so 200 do 300 mW. To je podatek za VF moč, ki je tovarne navadno ne podajajo. Poleg tega sem dobil kar nekaj vprašanj, ali je tak in podoben transistor dober za oddajnik. Odgovori na ta vprašanja so v tabeli III. Izhodno moč modula lahko še povečamo z zmanjševanjem upora R13, in sicer vse do vred¬ nosti nič, t.j. kratkega stika. TABELA III Napajanje 9,6 V Tabela je zgovorna. Nesamo, da se isti tipi tranzi¬ storjev različnih proizvajalcev razlikujejo med seboj, temveč so znatne razlike celo pri istem proizvajalcu (RIZ). Poleg tega pove ta tabela še več. Nesmiselno je dajati drage denarjp za razne »eksotične« tranzi¬ storje, ki imajo morda »za dlako« boljši izkoristek ali večjo moč od cenenega BFJ 17. Dobra rešitev je tudi močnostni tranzistor BD 137 zato, ker je poceni in skoraj neuničljiv. Neuničljiva sta tudi VF močnosti tranzistor 40282 in V-MOS tranzistor VN 46 AF. Žal pa sta pregrešno draga in njuna cena ne opravičuje uporabe v takem vezju. Zadnji je tudi sicer zanimiv, ker je eden prvih M OS tranzistorjev, uporabnih za tak namen. Ne potre¬ buje skoraj nobene moči za krmiljenje in več jih lahko vežemo kar vzporedno. Pri VN 46 AF zato povečamo vrednost upora R11 s 150 £2 na 56 K. Izvedenka za 40 MHz Frekvenčni pas 40 MHz je res prenasičen, ker že vsak modelar, ki »da kaj nase«, vozi na njem, na voljo pa so samo štirje kanali. Ne glede na to je TIM 5 • 83/84 173 zanimiv za vse tiste, ki imajo slabe izkušnje s CB. Vezalni načrt izvedenke za 40 MHz se ne razli¬ kuje od izvedenke za 27 MHz. Spremenjene so samo vrednosti nekaterih sestavnih delov. Te spremembe so podane v tabeli IV. TABELA IV Vrednosti ostalih sestavnih delov se ne spreme¬ nijo. Opis in lastnosti posameznih komponent ostanejo enake, vključno s kvarc kristalom, ki mora biti namenjen za FM. Zadržimo se malo dlje še pri kristalih. Na tržišču jih je cela množica, praviloma vsaka tovarna pri¬ poroča samo »svoje« tipe, in ne čisto brez vzroka. Pogosto se primeri, da sistem, ki je uglašen na eno vrsto (tip) kvarca, ne deluje na drugo brez do¬ datnega uglaševanja. Slednje seveda ni pripo¬ ročljivo za originalne sprejemnike, posebno še, če želite kvarce menjavati. Torej, tudi pri samo¬ gradnji se držite vedno ene vrste kristalov. Primeri pa se tudi, da naš FM oddajnik zaniha tudi s kristalom, ki je namenjen AM. To pomeni, da osnovni oscilator niha na 9 kHz (prej na 13,6) in ga nato T1 pomnoži na 27. Izkoristek je sicer malo manjši, vendar pa kljub vsemu dobimo nekaj moči na izhodu (tudi do polovice W). To bi bilo še vedno dovolj, žal pa je stabilnost delovanja takega osci¬ latorja slabša, kot bi si želeli. V sili bi ga lahko upo¬ rabljali pri pogoju, da sprejemnik ni »predober«. To pomeni, da ni primeren za tiste vrste spreje¬ mnikov, ki imajo v medfrekvenčnem ojačevalniku dober piezoelektrični filter oziroma ki delujejo v 10kHz rastru. Vsekakor uporaba AM kvarcov v vezju za FM ni rešitev, ki bi jo priporočal, ampak je samo razlaga, zakaj sicer lahko nekateri (in samo nekateri) si¬ stemi delujejo z njimi, toda nezanesljivo in samo na kratko razdaljo. Vedno se najde tudi nesrečnež, ki ni kos takemu vezju, kot je oddajni modul TIM XV-FM. Pri iska¬ nju napak potrebuje določene podatke, in ti so navadno napetosti v posameznih značilnih toč¬ kah vezja. Ker je slednje moč enostavno meriti z V-metrom, je takemu postopku kos tudi vsak za¬ četnik. V ta namen rabi slika 8, ki prikazuje vezalni načrt oddajnika z vpisanimi vrednostmi sestavnih delov in napetostmi v merilnih točkah. Številke na posameznih mestih pomenijo eno¬ smerne napetosti, in to v primeru, ko vezje še ne niha, tj., ko ni kvarca v podnožju. Ko zaniha, se nekatere napetosti seveda spremenijo. Slednje sem vpisal v oglatih oklepajih. Napetosti so izmerjene v mojem prototipu v izve¬ denki za 40MHz. Princip iskanja je preprost, na¬ slika 8. VF oddajni modul TIM XV-FM 174 TIM 5 • 83/84 petosti morajo biti vsaj približno take, kot so na sliki 8 in transistorji morajo imeti zagotovljene de¬ lovne pogoje. Če ni tako, potem iščemo napake naprej v kratkih stikih, prekinitvah in nazadnje v slabih sestavnih delih. Tudi za to Timovo napravo za daljinsko vodenje velja enako kot za vse druge. Če ji ne boste sami kos, pišite na uredništvo in radi bomo pomagali! Za konec poglejmo še tehnične podatke VF modula TIM XV-FM. Frekvenčno področje .27 MHz Vrsta modulacije .ozkopasovna FM (AM) Napajanje.9 ali 9,6V Poraba . ca 150 mA pri 9,6 V VF izhodna moč .ca 750 m W pri 9,6 V F mod. do 3 kHz Velikost modula . 45x90x18mm Sašo Krašovec Akro- master Akromaster je DV polmaketa ameriškega akro¬ batskega letala. Model je namenjen netekmoval- nemu letenju; poganja ga 1,5—2,5 ccm letalski motorček in je namenjen modelarjem, ki malo bolj obvladajo letenje z DV motornimi modeli. Pri po- letanju se ga vrže iz roke, zato ima obvladana samo nagibna krilca in višinsko krmilo. Načrt je risan za motor 1,5 ccm, pri močnejših pa morate vgraditi še servo motor za plin. Z modelom je tako mogoče odleteti skoraj ves akrobatski program. Zaradi majhne velikosti je model primeren samo za manjše DV naprave (tudi teža je do 1 kg). Model morate graditi po vrstnem redu, ki je napi¬ san; načrt je risan v M = 1:1, materiali pa so ozna¬ čeni z začetnimi simboli. Krilo Rebra naredite iz balse 2 mm. Na narisano krilo pritrdite najprej srednjo nosilno letvico iz smreke 10 x 3 mm ter prednjo in zadnjo letvico iz balse. Nato vlepite rebra in srednja nosilca K3. Smre¬ kova letvica, ki je sedaj spodaj, mora biti ravna in bo pri krilu nato zgoraj. Tako boste dobili potrebni V lom krila, ki je pogojen samo z različno višino reber v korenu krila in na konceh. V tako narejeno krilo prilepite še drugo smrekovo letvico, ga zbru¬ site in prekrijte z balso 1,5 mm (ne celega — po rebrih samo trakovi 8 x 1,5 mm — glej načrt). Na konceh krila prilepite še kaplji iz balse 20 mm in pa nagibna krilca iz 3 mm balse (vsako je na treh pantih). Pred lepljenjem krilca morate vanj vgra¬ diti še komandno ročico iz 0 2 mm žice (trde špice od kolesa — glede velikosti glej načrt). Trup Ko je krilo gotovo, pričnite z izdelavo trupa. Naj¬ prej odrežite iz vezane plošče bočni stranici (se¬ gata od rebra 1 a do 5 in imata zgoraj 1,5 mm glo¬ boke utore za rebra). Iz trdega lesa odrežite dva nosilca motorja in ju prilepite v rebra 1a, 2 in 3. Pozor Pri uporabi motorja močnejšega od 1,5 ccm mo¬ rate prilagoditi razmak med nosilcema. Iz pločevine sespajkajte rezervoar. Ta mora imeti znotraj gumijasto cevko tako, da je cevka z utežjo vedno na stranici, ki je spodnja. Tako bo model lahko letel tudi hrbtno. Rezervoar vgradite med nosilca motorja med rebroma 2 in 3. Vse skupaj prilepite samo na eno bočno stranico iz vezane plošče, nataknite krila in prilepite še drugo. V desni je odprtina za motor (odvisna od velikosti motorja — skoznjo montirate motor). Nato prile¬ pite še bočni stranici iz balse, ki sta diagonalno TIM 5 «83/84 175 176 TIM 5 • 83/84 TIM 5 • 83,«4 177 178 TIM 5 »83/84 TIM 5 • 83/84 179 180 TIM 5 • 83/84 TIM 5 «83/84 181 182 TIM 5 • 83/84 ojačani in višinski ter smerni stabilizator. Iz žice 0 2 mm naredite povezavo med višinskim stabiliza¬ torjem in servo motorjem in šele nato prilepite zgornjo polkrožno stranico iz balse 1 mm. zadnjo drsno nogo podvozja in spodnjo stranico. Iz du- rala 2 mm odrežite nogo podvozja, jo dobro prile¬ pite med vezano ploščo, privijte še vijaka M3 in vtepite v trup. Z balso zaprite tudi prednji del trupa in prilepite rebro 1. Kaplji, ki pokrivata kolesi, naredite iz stiropora, ga zaščitite z lepilom, čezenj pa nanesite plasti po¬ liester ali epoxi smole in tkanine. Trdo maso nato gladko zbrusite, odrežite odprtino za kolo in skoz¬ njo vlijte nitro razredčilo, ki stopi stiropor. Kaplji in kolesi vgradite s pomočjo vijaka M3 na podnožje; vlepite še zatič tako, da ostanega kaplji pod za¬ htevanim naklonom. Gornji pokrov trupa s kabino naredite prav tako iz vezane plošče in balse. Kabina je lahko nepro¬ zorna (narejena je enako kot kaplji za kolesa) ali jo potegnete iz plexi stekla, za kar pa potrebujete lesen model. Zapiranje kabine izvedete iz lese¬ nega zatiča pri rebru 5 in pa prilepljene cevke na pokrov in žice 0 2mm, ki jo potisnete skozi stra¬ nico trupa, cevko in skozi drugo stranico. Žica mora biti rahlo kriva, da zaradi vibracij, ki jih po¬ vzroča motor, ne izpade. Tako narejen model prekrijte s tankim japonskim papirjem, po krilih pa s svilo ali debelim japonskim papirjem in ga pobarvajte. Motor in RC naprava Načrt je narejen za motor 1,5 ccm in ga z vijaki M3 privijete na nosilca ter zvežete z mehko silikonsko cevko z rezervoarjem, pri močnejšem motorju morate izdelati še povezavo med vplinjačem in servo motorjem. Napravo vgradite med rebroma 3 in 5. Takoj za rebrom 3 je akumulator, potem sledijo dva ali trije servo motorji in sprejemnik. An¬ teno potegnite po trupu in za zadnjo drsno nogo ven. Spuščanje Vse komande morajo dobro delovati in ne smejo imeti prevelikih odklonov. Težišče modela mora biti na prvi tretjini globine krila. Tudi motor mora v vseh legah dobro delati. Pri poletanju primete model z levo roko za krilo, z desno pa za trup in ga pod kotom 30—45 stopinj vržete v zrak. Svetujem vam, da model najprej dobro uletite in šele nato izvajajte akrobacije; tako bo model ostal cel. Pri izdelavi in spuščanju vam želim obilo uspeha in zabave. Izdelajmo za pouk kemije in tehničnega pouka Breda Žerjal Gliftalna smola Mislim, da ste že mojstri v kuhanju oziroma pri¬ pravi umetnih mas. Danes vam nudim recept še za eno umetno maso (smolo), ki jo prav tako lahko enostavno izvedete v laboratoriju ali predavalnici. 1. Delovna naloga Pripravite gliftalno smolo iz anhidrida ftalove ki¬ sline in glicerina in proučujte lastnosti in uporabo dobljene mase. Delovna naloga vsebuje: izbiro materiala, navedbo delovnega postopka, foto zapis. 2. Material Posoda, kalup (različne velikosti in oblike), termometer, 15g anhidrida ftalove kisline, 10ml glicerola (glicerina), oljna kopel (kopel, v katero postavite kalup), trinožno stojalo z azbestno mrežo in plinski gorilnik ali električni kuhalnik. 3. Delovni postopek a) Priprava kalupa b) Priprava kemikalij — reagentov c) Priprava oljne kopeli d) Mešanje kemikalij — reagentov e) Proučevanje lastnosti dobljene mase f) Dopolnitve, praktična uporaba Pri izbiri kalupa vam svetujem, da si izberete ko¬ vinski kalup, ker se dobljena masa (smola) močno lepi na steklo in tako ob uporabi steklenega ka¬ lupa uničite kalup. Nato si pripravite kemikalije. Potrebno je stehtati 15g anhidrida ftalove kisline in odmeriti 10ml glicerola (glicerina). Pomembna je priprava oljne kopeli. Umetno TIM 5 • 83/84 183 Slika 1. Priprava kemikalij — reagentov Slika 2. Priprava oljne kopeli maso lahko dobite le ob segrevanju kemikalij — (reagentov) na 200 °C. Da dosežete tako visoko temperaturo, je nujna uporaba oljne kopeli. Tako kopel si pripravite tako, da v posodo, ki je večja od kalupa, nalijete nekaj parafinskega olja ali belega jedilnega olja in tako kopel postavite na azbestno mrežico na trinožnem stojalu. Slika 3. Kuhanje reagentov v oljni kopeli Slika 4. Dobljena smola — masa 184 TIM 5 • 83/U4 Ko ste si tako pripravili vse potrebno za delo, po¬ mešajte v kalup 15g fino uprašenega anhidrida ftalove kisline in 10 ml glicerina. Kalup potopite v oljno kopel in segrevajte do temperature 150—180 °C. Zmes mešajte s stekleno paličko in stalno merite temperaturo. Iz zmesi se pri segre¬ vanju izloča voda v obliki vodne pare. Nato od¬ stranite termometer in postopoma višajte tempe¬ raturo z nadaljnjim segrevanjem do 200—220°C. Segrevajte tako dolgo, da se iz zmesi ne izločajo več mehurčki. Kalup nato ohladite, odstranite maso — (smolo) iz kalupa in dobljenemu pro¬ duktu proučujte naslednje lastnosti: barvo, krhkost in odpornost proti temperaturi (produkt direktno se¬ grevajte v ognju). Rezultate vpišite v tabelo (TIM 5, januar 1983). Učenci sedmih razredov OŠ Katja Rupena iz Novega mesta so izdelali vrsto igrač po načrtih iz Tima, Abc tehnike in po lastnih zamislih in jih podarili najmlajšim v vrtcu. Foto: Alenka Pezdirc in Andrej Paternost, foto krožek Oš Katja Rupena, Novo mesto Anton Galun Signal injektor Signal injektor je instrument, ki ga uporabljamo v radiotehniki. Z njim preizkušamo tranzistorje v ojačevalnikih. To opravljamo v smeri od zvočnika proti vhodu. Izdelava Vezje izdelamo na čim manjšem tiskanem vezju. Sam sem ga naredil na vitroplastu v velikosti 12x15mm. Elementi v vezju niso kritični, le kon- dezator Ci je zaradi svoje velikosti problematičen. Ta ščiti instrument pred nevarnostjo omrežne na¬ petosti v primeru, če nam zdrkne konica na vodnik 220V. Vezje lahko vgradimo v ohišje debelega flomastra, konico pa izstružimo iz medenine. Sam sem ohišje naredil iz juvidura. Vezje napajamo iz 12V baterije za vžigalnike ali pa iz 5,6V baterije za fotoaparate. Uporaba S stikalom Si sklenemo tokokrog in napravica začne delovati. Preizkusimo jo tako, da se s son- doma dotaknemo kontaktov zvočnika. V njem se zasliši ton višine pribl. 1000 Hz, Sedaj lahko zač¬ nemo iskati napako v ojačevalniku. Sondo, ki je označena z X, priključimo na maso ojačevalca, z TIM 5 «83/84 185 drugo pa se dotikamo baz tranzistorjev. V zvoč¬ niku se sliši ojačani ton. Če le-tega ni, je tisti tran¬ zistor zanič. Mislim, da bo ta instrument prišel prav tudi bolj izkušenim radioamaterjem in da ga bodo s pridom uporabljali! KOSOVNICA: Ri = 2,2 k£2 R 2 = 47kQ Rs = 47kQ R4 = 2,2kQ Ci = 5nF/500V C 2 = tOnF Ca = 10nF Ti = BC237, BC108... Ta = BC237, BC108... S. = PR 12 US Ra Potreben material: Ci — 0,1—1 f*F Ri — 430kQ—500kQ p, _ 10-50 kQ log Ti — BC177, BC178, BC 179 T 2 Janez Korošin NF ojačevalnik Tukaj je načrt NF ojačevalnika. Zanj potrebujemo le malo materiala. Shema je na sliki 1, načrt vezja na sliki 2 in montažna shema na sliki 3. Potreben material je v tabeli 1. Ojačevalnik lahko uporabite za ojačanje signala iz detektorskega sprejemnika. Če izdelate dva taka ojačevalnika, boste dobili mini-stereo ojače¬ valnik, ne ravno HI-FI, vendar bo zadovoljil skro¬ mnejše zahteve. maketarstvo Klemen Grčar Mig 15 ni presenetil samo ameriških vojnih pilo¬ tov, temveč tudi letalske konstruktorje, ki so meni¬ li, da so sovjetska letala lahko le slabe kopije za¬ hodnih letaT in zaplenjenih nemških načrtov. Edino enakovredno letalo, ki je bilo na voljo četam združenih narodov pod poveljstvom Združenih držav Amerike, si je komaj utiralo pot v rednih enotah ameriškega letalstva. Letalo F-86 Sabre je moralo pohiteti na bojišče. Če je Mig 15 odliko¬ vala večja gibčnost in hitrost na velikih višinah,'je Mig 15 — presenečenje nad Korejo 186 TIM 5 • 83/84 F-86 lahko hitro ubežal v strmoglavnem letu. kjer je Migu 15 zaradi slabih prizvočnih lastnosti močno podrhtavalo drobovje. Marsikateri ameri¬ ški pilot je odnesel celo kožo le zaradi izkušenj, pridobljenih v bojih med drugo svetovno vojno. Korenine letala Mig 15 segajo do zaplenjenih nemških načrtov za projekt Ta-183. Britanska vlada je z odobritvijo prodaje angleškega reakcij¬ skega motorja Rolls Royce — Nene naredila levjo uslugo svojim zaveznicam v korejski vojni. Prav okoli kopije tega motorja so zgradili učinkovito in preprosto bojno letalo, ki se je lahko kosalo z vsemi podobnimi nasprotniki na zahodu. Prototip letala je poletel z oznako 1-310 v pred¬ zadnjem dnevu 1947. leta in dosegel zavidljivo hi¬ trost 0.86 macha. Mig 15 ni skrival svojih muh. Pri hitrostih blizu hitrosti zvoka se je letalo močno tre¬ slo in v ostrih zavojih je rado omahnilo v vrij. Vgra¬ ditev zavor, ki so se samodejno odprle pri hitrosti 0,92 macha. je rešila del teh težav. Mig 15 so hitro spreminjali in dopolnjevali. Motor, »kopijo« RD-45 so zamenjali z »domačim« motor¬ jem VK-1. ki gaje konstruiral Klimov. Letalo je do- bilo oznako Mig 15 bis. Tudi oborožitev se je neprestano spreminjala. Največkrat je Mig 15 nosil dva topa NR-23/NS-23 in en top N-37. Muhasti lovec je prisilil konstruktorje v izdelavo šolske dvosedežne izvedenke. V letu 1949 so lahko ubrali željeni sad — Mig -15 UTI. Letalo je podedovalo vse odlike enoseda in se kot šolsko letalo dobro obneslo. Izkušnje so. kot že mnogo¬ krat v razvoju letalstva, popravljale pomanjkljivo¬ sti letalske konstrukcije. Mig 15 UTI je imel močnejši motor VK-1 in samo en top NS-23. Zavorne površine so rahlo povečali in okornejša kabina je zmanjšala največjo hitrost, še desetletja potem, ko so enosedi Mig 15 že po¬ čivali na smetiščih ali pa v muzejih, so šolski dvo¬ sedi Mig 15 UTI še leteli. Letala Mig 15 so zašla v letalstva kar 19 dežel. Na Poljskem so pričeli s serijsko proizvodnjo z oz¬ nako Lim-1 (Mig 15 bislim-2). na Češkoslova¬ škem z oznako S. 102 (S. 103). Izjema ni ostala LR Kitajska, ki je letal 1950 poplačala prva letala Mig 15 v zlatu in jih s piloti prostovoljci poslala v Kore¬ jo. Mig 15 so križali tudi z radarjem. Letalo je dobilo oznako Mig 15 P v enosedežni izvedbi in Mig 15 SP v dvosedežni izvedbi. Serijske proizvodnje pa ti »radaronosci« niso dočakali. To vlogo jim je odvzel mlajši brat Mig-17. (1) Prototip Mig 15 (1-310 ali Tip S); (2) serijsko izde¬ lan Mig 15; (3) serijsko izdelani Mig 15 bis s spušče¬ nim podvozjem in preoblikovanimi zračnimi zavo¬ rami; (4) izvidniška verzija Mig 15 bis R; (5) posebna jurišna izvedba Mig 15 bis; (6) Mig 15 P. lovec z ra¬ darjem Izumrod in dvema topovoma NR-23; (7) Mig 15 UTI; (8) Mig 15 UTI (SP-5) z radarjem Izumrud Al, dvosedežno šolsko letalo Izdelava makete in izpopolnitve Tokrat ne bomo ostali pri besedah. S fotografijami bomo ilustrirali posamezne faze v sestavljanju in prikazali več dopolnitev. Uporabili bomo dva eno¬ seda Mig 15 in enega dvoseda Mig 15 UTI. Mig 15. ki bo kasneje nosil oznake severnokorejskega TIM 5 • 83/84 1 87 Slika 1. Lično izdelana in s podrobnostmi oprem¬ ljena kabina je najboljši okras makete letalstva, bomo dodali največ podrobnosti. Torej začnimo. Pilotska kabina Najprej obarvamo instrumentalno ploščo s črno barvo. Medtem, ko se ta suši, zalepimo na »kad« kabine prednjo in zadnjo steno. Obe steni utrdimo z opornimi trikotniki. Na desni in levi bok »kadi« prilepimo dodatni stranici. Notranjost pobarvamo srebrno sivo. Suho instrumentno ploščo rahlo ostrgamo s nožičem in nastale obrobe instrumen¬ tov dopolnimo z vrisanjem številčnic. Ostra igla je najbolj primerna za to opravilo. Pilotskemu sedežu odrežemo naslon za glavo in ga prilepimo pod kotom 70°. Odrežemo tudi rob na naslonu na zgornji polovici in pritepimo 1 mm debelo ploščico, ki je primerno nabrazdana ter predstavlja padalo. Pod sedež zalepimo dva kva¬ dratka s premerom 2mm kotstopalki ob katapuHi¬ ranju. Iz lepilnega traku izdelamo varnostne vezi in na bočnih stranicah sedeža dodamo dve ročici. Skica 1 naj vam pomaga pri izdelavi tega sestav¬ nega dela. Pod »kad« zalepimo ploščico 15mm x 30mm, ki bo ločila prostor, kamor se skrije topovska lafeta, od pilotske kabine. Slika 1 prikazuje sestavljeno pilotsko kabino Mig 15 in pilotski sedež. Pilotska kabina Mig 15 UTI je dopolnjena s po¬ dobnimi izpopolnitvami. Priprava trupa Mig 15 bo razkazoval marsikaj v svoji notranjosti. Odprt pokrov na nosu letala bo razgalil radijsko opremo. Topovska lafeta bo spuščena iz trupa le¬ tala in videti bo vse tri topove. Od obeh polovic trupa odrežemo pokrov na nosu letala. Zarežemo z notranje strani, ker tako do¬ bimo tanek rez na površini in ohranimo relief na trupu letala. Na trebuhu letala izrežemo lafeto. Popolnoma natančen rez je zelo težko narediti, zato sem zunanjo oplato lafete izdelal iz tanke plastike in jo primerno nabrazdal s konico nožiča. Gotovo se spominjate izdelovanja papirnatih ko¬ vancev. Če s svinčnikom podrgnemo papir nad kovancem, dobimo odtis površine. To staro spretnost bomo uporabili tudi mi. Preden zare¬ žete v trup odprtino za lafeto, si na opisani način Slika 2. Radijska oprema ni sestavni del makete, ki jo kupimo v trgovini. Potrebno jo je izdelati iz različ¬ nih kosov plastike 188 TIM 5 »83/84 naredite odtis lafete z vsemi podrobnostmi. Skica 2 prikazuje obliko zareze na trupu in obliko žle¬ bov. kjer ležijo topovske cevi, ko je lafeta dvig¬ njena v trup letala. V repu letala izrežemo zavore in na notranjo stran zalepimo košček plastike. Slika 2 prikazuje radijsko opremo v nosu letala. Tanka plastika in nekaj debelejših kosov zadoš- Slika 3. Gneča v notranjosti trupa. Trdna konstruk¬ cija kabine omogoča robustno sestavljanje. Svinec pa bo obdržal letalo tudi na prednjem kolesu čajo za izdelavo opreme. Ustje letala, del št. 15, obrusimo in na obrušeni rob naslonimo ploščico z opremo. Slika 4. Topovska lafeta je najtrši oreh. Zanjo potre¬ bujete veliko potrpljenja In tri ure dela Slika 3 prikazuje sestavljen nos letala. V kit je vtisnjeno nekaj svinčenih šiber, ki bodo obdržale sestavljeno maketo na vseh treh kolesih. Izdelava topovske lafete V pomoč pri izdelavi objavljamo del skeleta letala Mig 15 iz angleške The lllustrated Encyclopaedia of Aircraft, številka 55. Košček na košček, cev na cev, lafeta! Skica 2 prikazuje levo in desno oplato nad topovskimi cevmi. Izdelamo ju iz tanke pla¬ stike in delov št. 21, 22, 23. Slika 5. Z lepilnim trakom opasani trup se bo sušil vsaj 12 ur TIM 5 • 83/84 189 Sestavljanje Robove obeh polovic dobro očistimo in pripra¬ vimo stične površine. Lepilo nanesemo v tankih slojih in spojimo oba dela. Trup ovijemo s kosi le¬ pilnega traku in počakamo, da se dobro osuši. Slika 5. Preden zlepimo trup dvosedežnega Mig 15 UTI, utrdimo pilotsko »kad« s kosi plastike, kot to prikazuje slika 6. Trup obtežimo in zalepimo pripravljeno ustje letala. Slika 6. Kabino dvoseda pritrdimo in podpremo s podpornimi elementi. Ker bomo dvosed končali z odprto kabino, odrežemo zatilje kabine na trupu Lepilo je že suho in potrebno je obdelati grobe spoje. V nasvetih boste našli nekaj koristnih na¬ potil. Krila Pred lepljenjem kril izrežemo površino pristajal- no-vzletnih zakril. Na zunanjem robu krila zale¬ pimo tanek plastični pas in majhen trikotnik, ki ga odrežemo od zakril. Slika 7. Prednji rob krila Slika 7. Spuščena zakrilca bodo popestrila maketo obrusimo z vodobrusnim papirjem in zapolnimo luknjice na krilih. V prihodnji številki bomo dokončali Mig 15 z oz¬ nakami severnokorejskega letalstva, Mig 15 z oznakami letalstva LR Kitajske in Mig 15 UTI sirij¬ skega vojnega letalstva. Nasveti za modelarje 1. Stične robove ostrgamo z ostrim nožičem. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo oblin in izboklin. Na ostr¬ gani površini bo lepilo bolje prijelo. 2. Lepilo najbolje prime, če je nanešeno v tankih slojih. Debel nanos lepila lahko raztopi plastiko in se razmaže po površini ter tako uniči reliefne podrobnosti. 3. Kabino lahko utrdimo z različnimi trikotniki. Tako utr¬ jena nam ne bo delala težav pri lepljenju trupa. 4. Trup je že sestavljen in lepilo dobro drži. Kapljice le¬ pila nad robom so se dobro osušile in lahko jih je odstra¬ niti z rezilom. Z rezilom, ki ga počasi vlečemo pod kotom 60°, odstranimo preostalo lepilo in grobo obdelamo rob. Žlebove, ki tečejo vzporedno z rezilom, tako ohranimo. Na koncu brusimo rob še z vodobrusnim papirjem in pa¬ zimo, da pri tem ne uničimo reliefnih podrobnosti. 190 TIM 5 • 83/84 mladi kmetijci Franc Vidic Vpliv delovnih razmer in pridelovalnih postopkov na stabilnost traktorja VII. DELO V GOZDU Zunanji vplivi na traktor pri delu v gozdu oziroma spravilu lesa so podobni splošnim pogojem dela s traktorjem v kmetijstvu, vendar so mnogo bol) izraziti in se hitro spreminjajo, zato je delo s trak¬ torjem v gozdu nevarnejše kot na polju. Temeljna načela varnega dela s traktorjem v gozdu so: — traktor s priključkom za vleko lesa mora biti pravilno opremljen, — traktor in priključek morata biti pravilno vzdr¬ ževana, predvsem tisti elementi, od katerih je odvisna varnost dela, — voznik traktorja mora dobro obvladati tehniko vožnje in delo s traktorjem, — voznik traktorja in njegov pomočnik morata uporabljati ustrezno osebno zaščitno opremo, — voznik traktorja mora dobo poznati zmoglji¬ vost traktorja in priključka, ki ga uporablja za vleko lesa. Oprema traktorja in varno delo Za delo v gozdu mora biti traktor opremljen z ustrezno zaščitno in dovolj trdno varnostno kabi¬ no, ki obvaruje voznika pred udarci vej in pred po¬ škodbami pri morebitnem zvračanju traktorja. Na pogonskih kolesih morajo biti kolesne verige, pregibni traktorji jih morajo imeti tudi na prednjih kolesih, kajti na teh slonita do dve tretjini teže traktorja. Kolesne verige povečujejo oprijemanje koles s podlago in s tem povečajo vlečno silo trak¬ torja ter zmanjšujejo drsenje koles v smeri vožnje in bočno drsenje traktorja. Z uporabo ustreznih verig se drsenje koles zmanjša celo desetkratno, odvisno od vrste tal in izrabljenosti pnevmatik. Z uporabo kolesnih verig se precej povečata tudi delovni učinek in varnost dela s traktorjem in zmanjša se poraba goriva. Pri traktorjih z močnejšim motorjem in lažjo kon¬ strukcijo so kolesne verige tudi vzrok pogostejšim lomom diferenciala, kolesnih reduktorjev ali pol- osi. Zato voznik traktorja ne sme pretiravati z vlečno silo, predvsem kadar uporablja najideal¬ nejše verige s podkvastimi grabeži, ki od vseh najbolj povečujejo adhezijo koles. Traktorski priključki za zbiranje lesa, vezanje in pripenjanje Najboljši priključek za zbiranje lesa je vitel, ki ima lahko enega ali dva bobna. Pritrjen je na pred¬ njem ali zadnjem delu traktorja; je trdno vpet ali na ročicah tritočkovnega hidravličnega dvigala. Danes se pri večjih traktorjih pretežno uporabljajo čvrsto vpeti vitli, pri lažjih traktorjih pa vitli, ki so priključeni na »hidravliko traktorja«. Vitel omogoča privlačenje lesa k traktorju, zato se ni treba podajati s traktorjem po razgibanem in za vožnjo nevarnejšem brezpotju do lesa oziroma panja. Zato vit^l kot delovni priključek ne pove¬ čuje le delovnega učinka, pač pa tudi varnost. Na boben vitla je navita žična vrv. Njena trgalna sila mora ustrezati vlečni sili vitla, upoštevajoč do¬ ločen varnostni koeficient. Ker se pri uporabi vrvi drobne žičke, ki so v njej spletene, postopoma tr¬ gajo, se sčasoma zmanjša celotna trgalna sila vrvi. Taka vrv se zato utrga. Nepričakovano pretr¬ ganje vrvi ima lahko v določenem trenutku tudi nevarne posledice. Vrv se najbolj obrablja na zadnjem koncu, zato jo glede na obrabo posto¬ poma krajšamo in končno tudi zamenjamo. Za vezanje lesa so najprimernejše verižice z drs¬ niki. Te so uporabne tako za zbiranje lesa z vit¬ lom kot za vpenjanje na njivsko prečko, ki mora biti prilagojena temu delu. TIM 5 • 83/84 1 91 Če traktor ni opremljen z vitlom, je za spravilo lesa nujno uporabiti odpiralni škripec. Z njim preusme¬ rimo vrv, kar omogoča izbiro ustreznega in s tem tudi varnejšega stojišča za traktor oziroma varno smer vleke. Pri privlačenju lesa z vitlom traktor praviloma stoji; če traktor nima vitla, privlečemo les s teže dostopnih površin z žično vrvjo prek smernega škripca, pri čemer se mora traktor gi¬ bati in posredno vleči les po dovolj varni poti, za¬ radi večjega učinka najbolje navzdol. Tehnika dela S pravilno tehniko dela mislimo tak način dela z delovnim strojem in njegovimi priključki, ki na us¬ klajen način v povezavi človek-stroj omogoča pri normalnem izkoriščanju zmogljivosti stroja in člo¬ vekove energije sorazmerno največji delovni uči¬ nek, upoštevajoč najmanjšo verjetnost, da bi prišlo do delovne nesreče. Pri delu moramo prila¬ gajati vožnjo in obremenitev traktorja delovnim razmeram in opremi, izhajajoč iz psihofizične sposobnosti voznika. Spravilo lesa kot fazo transporta lahko razdelimo na njegove temeljne sestavine oziroma opravila: prazna vožnja s traktorjem, zbiranje lesa, polna vleka ali vlačenje lesa ter odlaganje lesa ob ka¬ mionski cesti. Zaradi varne tehnike dela pa mo¬ ramo tudi te faze razdeliti v posamezne prijeme ali celo gibe. Le tako se lahko izognemo posploše¬ vanju in preceloviti obravnavi varnega dela, ne da bi upoštevali posamezne podrobne primere in možnosti nesreče. Ne glede na to, ali traktor miruje ali se giblje, delu¬ jejo nanj določeni dejavniki dela, ki jih moramo poznati in pri vožnjo poiskati tak način dela, ki bo zmanjševal vpliv tako imenovanih negativnih de- elektronika za ml ade Vukadin Ivkovič Kaj so PTC in NTC upori? javnikov, torej tistih, ki so lahko vzrok nesrečam, sočasno pa moramo iskati tiste načine dela, ki ve¬ čajo pozitivne dejavnike, to je tiste, ki povečujejo izkoristek traktorja in varno delo. V tem pravza¬ prav tiči vsa modrost, ki naj bi jo upoštevali pri delu. Vožnja s praznim traktorjem Traktor se v gozdu giblje po gozdnih poteh in vla¬ kah pa tudi po brezpotju. Gozd v Sloveniji obrašča pretežno razgibano hribovito območje z zelo zna¬ čilnim mikroreliefom, s stalno se spreminjajočim prečnim in vzdolžnim nagibom, torej stalno se spreminjajočimi silami, ki med vožnjo delujejo na traktor. Pri tem se spreminjajo vsi elementi sil, nji¬ hova velikost, smer delovanja in prijemališče. Temeljna izhodišča za oceno prazne vožnje s traktorjem so: — preveriti nagib v smeri vožnje in spreminjanje nagiba, — preveriti prečni nagib v smeri vožnje in nje¬ govo spreminjanje, — preveriti ovire pri vleki v smeri vožnje glede na traktorjevo zmogljivost gibanja in premago¬ vanja teh ovir v smeri vožnje ter na njegovo prečno stabilnost, — oceniti drsnost tal v smeri vožnje in v prečni smeri ter sposobnost oprijemanja koles s pod¬ lago. Na podlagi ocene navedenih izhodišč mora voz¬ nik odločiti, ali je sploh možno, da bo traktor še dovolj varno premagal izbrano smer in s katero prestavo bo zvozil po strmini navzdol ali navzgor, da med vožnjo ne bi bilo treba pretikati ročice me¬ njalnika, upoštevajoč še ustrezno normalno de¬ lovno hitrost. V trgovini »Mladi tehnik« v Ljubljani sem spoznal mladega bralca našega Tima, ki se je zanimal za NTC upor. V pogovoru mi je povedal, da potre¬ buje NTC upor za merjenje temperature, vendar pa lastnosti tega upora ne pozna. Tako se je po¬ rodila zamisel, da vam napišem nekaj tudi o tem. PTC in NTC upori so posebni upori za elektroniko, pri katerih je velikost upora odvisna od tempera¬ ture. V elektroniki jih uporabljamo za različne merske in regulacijske naloge. Upore s pozitivnim temperaturnim koeficientom (pri teh se upornost veča z višanjem temperature) imenujemo PTC upore, upore z negativnim tem¬ peraturnim koeficientom pa NTC upore. Pozna- 192 TIM 5 • 83/84 mo še VDR upore, kjer se upornost spreminja s spreminjanjem napetosti. PTC in NTC upore imenujemo TERMISTORJI, VDR upore pa VA- RISTORJI. Oznake na elektronskih shemah so za te upore različne, najbolj pogosto pa uporab¬ ljamo znak za navadni upor, nad njim pa ustrezno oznako (P^C, NTC ali VDR). PTC NTC VDR Slika 69. Znaki za posebne upore izmeriti (npr. temperaturo). Pri tem se spremeni ena veja mostička (slika 71). Za izenačevanje mostička pred merjenjem zadostuje, da spreme¬ nimo vrednost upora R 2 namesto potenciometra P na sliki 70. Ko se sedaj spreminja temperatura, se spreminja vrednost upora R 1 in voltmeter po¬ kaže nek odklon iz ničelne točke. Skalo tega voltmetra moramo le še umeriti v stopinjah Celzija in pred nami je merilnik temperature. Na sliki 70 je bil mostiček z izenačevanjem ničle, tu pa je bil mostiček z odklonom. Mnogi elektronski merilniki, ki jih uporabljamo za merjenje neelektronskih količin (temperature, pri¬ tisk itd.), delujejo na principu merskega mostička, zato si ga pobliže oglejmo. Najprej se vprašajmo, kaj je merjenje? V bistvu je to primerjanje neke stvari z neznano velikostjo s stvarjo z znano velikostjo. Tako na primer mizar, ko meri dolžino deske, primerja njeno velikost z velikostjo metra. Dolžino deske po¬ ve tako, da pove, kolikokrat je položil meter na¬ njo — 3,5 metra pomeni, da je na desko meter položil trikrat in še pol četrtega. Slika 70. Mostiček za merjenje upornosti Na sliki 70 vidimo najbolj enostaven primer mer¬ jenja upora. Tu primerjamo napetost na nezna¬ nem utori R* z napetostjo na znanem uporu Rn. To naredimo tako, da premikamo drsnik na drsnem uporu P toliko časa, da na merilniku napetosti ni nobenega odklona. Tedaj je mostiček uravnote¬ žen, vrednost upora Rx pa izračunamo iz vredno¬ sti uporov Rn in P. V elektronski merilni tehniki se postopek izenače¬ vanja večkrat ponovi. Most se izenači na začetku merjenja, Nato spremenimo količino, ki jo želimo 'NTC vpliv temperature jA p instrument & JR3 uravnoveSenje mostička — j— baterija Slika 71. Mostiček za merjenje temperature Uporaba PTC termistorjev Termistorji so priročni merilni elementi aličutilaza kontrolo temperature na napravah in vezjih. Elek¬ tromotorji se pri delovanju lahko zelo segrejejo, če so na primer preveč obremenjeni ali če izpade ena pogonska faza. Zato v nove, močno obreme¬ njene elektromotorje vgrajujejo take termistorje na najbolj igrožena mesta. Preko elektronskih ojačevalnikov jih povežemo .z optično ali aku¬ stično opozorilno napravo. Na sliki 72 je osnovno vezje takega ojačevalnika za zaščito pred pre¬ grevanjem. Termistorje vezan vdelilniku napeto¬ sti v bazi tranzistorja BC 140. Ko zaradi zvišane temperature zraste tudi vrednost upora, postane napetost baze bolj negativna. Pri predvideni Slika 72. Vezje naprave za zaščito elektromotorja pred pregrevanjem mejni vrednosti sprosti rele, pri tem pa mirni kon¬ takt releja aktivira opozorilno napravo. To se zgodi tudi tedaj, če se rele sprosti zaradi napake na ojačevalniku in tako naprava kontrolira tudi samo sebe. Napetost baze stabiliziramo z Z- diodo, druga dioda (za preprečevanje iskrenja) pa rabi za zaščito tranzistorja pred sunkom napetosti pri sprostitvi releja. NTC termistorji V razvoju elektronike so nastale različne oblike NTC termistorjev. Njihov temperaturni koeficient se giblje med —3 in —6% spremembe upora na stopinjo. Merilni NTC upori so majhni kot ne¬ kakšne tabletke, pogosto so vtaljeni v steklene cevi. NTC upori za večje moči pa so izdelani v TIM 5 • 83/84. 193 Slika 73. Različne oblike NTC uporov NTC j o.•> d motor g obliki valja ali plošče. Na sliki 73 so NTC upori raz¬ ličnih oblik. Slika a prikazuje kompenzacijski NTC upor. ki ga vgrajujejo ob bakreno navitje. Na sliki b je NTC upor za zaganjanje motorjev (zmanjšuje sunke napetosti pri vklopu). Tudi NTC upor na sliki c je takšen. Na sli ki d je splošni prikaz specialnega NTC upora za merjenje temperature. Slika e prikazuje posredno greti NTC upor. Tu uporovno tableto greje posebno izolirano navitje, na slikah f in g pa so podrobnosti tega upora. Merjenje temperature s pomočjo NT C upora kaže vezje na sliki 74. Tu se termistor ne greje z lastno napetostjo, temveč nanj vpliva le sprememba temperature oklice. Vezje deluje kot zgoraj opi¬ sani mostiček. Termistor, ki je na mestu, kjer že¬ limo meriti temperaturo, je z daljšo žico povezan z merilnikom. Most izenačimo na normalni tempe¬ raturi. na primer 20 stopinj Celzija, s tri mer poten¬ ciometrom P. Tako vezje uporabljamo za prikaz temperature v avtomobilskem hladilniku. NTC upor je potopljen v hladilno tekočino, kot izvor na¬ slika 74. Elektronski termometer z NTC uporom petosti pa rabi akumulator. Če je vezje pravilno izbrano, bo zelo natančno prikazalo kritično tem¬ peraturo med 90 in 100°C, nižje temperature pa bodo zbite na začetku skale. Naprava za javljanje poledice V zimskem času voznik večkrat pri vožnji opazi nenadno drsenje avtomobila. Izkušeni voznik ve, da v takem primeru ne sme zavirati, s krmilom pa skoraj ne more vplivati na smer vozila. Pri hitrem pritisku na zavore prične močno zanašati vozilo, tako da nam ne preostane nič drugega, kot da po¬ časi zmanjšamo hitrost s popuščanjem plina, pri tem pa moramo biti zelo pazljivi. Pogosto ne mo¬ remo predvideti, kje je cesta poledenela, zato se v tem letnem času zgodi precej prometnih nesreč. V prvem delu članka smo spoznali lastnosti in uporabo NTC uporov, sedaj pa bomo na podlagi tega znanja naredili napravo za javljanje poledi¬ ce. Gradnjo napravice lahko predložite staršem za njihovo vozilo. Čepa ne bodo navdušeni, se lo¬ tite dela sami. Napravica je priključena na akumu¬ lator vozila, če bo to oče dovolil, sicer pa jo priklju¬ čite na ločeno baterijo. Vsekakor pa brez vednosti staršev na vozilu ne delajte ničesar! Shema napravice je na sliki 75. Napravica je sestavljena iz merskega mostička, ojačevalnika in signalizatorja nevarnosti. Čutilo v merskem mostičku je nam že znani NTC upor. Upor FU — čutilo—pritrdimo na spodnjo stran ka¬ roserije in ga s pomočjo izoliranih žic povežemo z ojačevalnikom. Sprememba temperature okolice povzroči spremembo upornosti NT C upora, s tem pa tudi padec napetosti na uporu. Ker ta spre¬ memba napetosti ni dovolj velika, da bi vključila signalizator, jo ojačamo z ojačevalnikom, ki ga tvori integrirano vezje IL 741. Ojačani signal pa vodi delovanje tranzistorja T1,' v njegovem emi- torskem krogu pa je signalizator nevarnosti. Če je javljalnik pravilno nastavljen, bo dal znak za nevarnost tisti hip, ko bo cesta pod vozilom zale¬ denela. Da bi javljalnik takoj pokazal nevarnost, mora biti NTC upor pritrjeh na karoserijo čim niže, hkrati pa mora biti daleč od izvorov toplote, kot sta motor in izpušna cev. NTC upor pritrdimo na izbrano mesto šele po kontroli delovanja, nastavi¬ tvi in umeritvi napravice. Pri nastavitvi mora biti temperatura okolice nad ničlo, pri tem pa vključena napravica ne sme jav¬ ljati poledice. Če vključena napravica javlja pole¬ dico, kadar NTC upor položimo na led, moramo to spremeniti s spremembo položaja drsnika tri- mer-potencimetra P1. Po tem uvodnem nastav¬ ljanju lahko pričnemo z umerjanjem napravice. Za to ne potrebujemo nobenih posebnih inštru¬ mentov, ampak le kozarec vode z nekaj kockami ledu. Po nekaj minutah bo temperatura vode, v kateri še plava nekaj kock ledu, točno 0°C, ravno to temperaturo pa potrebujemo za umerjanje, ker mora napravica pri tej in nižjih temperaturah jav-* Ijati prisotnost ledu. NTC upor potopi mo v kozarec z vodo in ledom, drsnik potenciometra pa počasi premikamo, dokler se ne prižge opozorilo. To je lahko signalna lučka ali zvok iz zvočnika. Nato drsnik potenciometra počasi vračamo nazaj, do¬ kler opozorilo ne preneha. 194 TIM 5 • 83/84 Upor R2 47kOhm Upor R4 NTC 47kOhm Trim. potenciometer P1 100k0hm Integrirano vezje IL741 Tranzistor T1 BC 140 Kondenzator C1 47nF Kondenzator C 2 0.1 [iF Žarnica 12V 2W max. Slika 75. Naprava za javljanje poledice, ki opozarja s svetlobnim signalom žarnice in še Trim. potenciometer 4,7kOhm Kondenzator 10jiF'16 V elektrolit Dioda 1 N 4001 Tranzistor BC107 Zvočnik 8 Ohm Slika 76. Naprava za javljanje poledice z zvočnim signalom Sedaj še enkrat počasi in zanesljivo pazljivo pre¬ maknemo drsnik do točke, kjer se opozori lo zopet vključi. Nastavljanje je s tem končano, drsnika po¬ tenciometra P1 pa ne smemo več premikati. Naj¬ bolje je. če ga pritrdimo s kapljico laka. Nato NTC upor posušimo in pritrdimo na izbrano mesto na karoseriji z lepilom in vijakom. Na sliki 76 je shema vezja za zvočno javljanje po¬ ledice. Ta dodatek vključimo med točki A in B v napravico, iz katere smo odvzeli opozorilno lučko. Sedaj nas bo na pojavo ledu opozoril zvočni sig¬ nal, višino zvoka pa nastavimo s potenciometrom P2. inovator Naloga Na osnovi opisa termistorja in priloženega vezja naredite tako napravo in opišite njeno delo. Vgra¬ dite jo lahko v avto, čoln, traktor, hišo... Izdelke prinesite v uredništvo ali pa jih, če ste bolj daleč od Ljubljane, fotografirajte in pošljite sliko z opisom delovanja in izdelave. Tisti, katerih na¬ pravica bo najbolje ocenjena, bodo nagrajeni. Rešitve in nagrade V zadnjem času smo v uredništvu prejeli mnoge rešitve in predloge na postavljene naloge v rubriki Inovator. Vse rešitve pa vsebujejo le razne skice vezij in opisovanja Še enkrat ponovimo, da uredništvo podeljuje na¬ grade le tistim, ki bodo prikazali praktično rešitev in uporabo narejene naprave. Zato danes objav¬ ljamo nekaj rešitev, nagrade pa ne bomo podelili Vse rešitve, ki smo jih prejeli, rešujejo nalogo iz druge številke Tima: »Naredi akustično kontrolo utripalk le z enim CMOS integriranim vezjem « Dušan Župančič iz Titovega Velenja nam je poslal dve rešitvi iste naloge. Obe predstavljata narisani shemi in teoretični opis. Za prvo rešitev je uporabil eno integrirano vezje IC 4001. Vezje je zanimivo, zato ga v celoti objavljamo. Dve rešitvi iste naloge nam je poslal tudi Igor Raz- bornik, prav tako iz Titovega Velenja. Igor piše, da je učenec 4. letnika strojne tehnične šole, v prostem času pase ukvarja z elektroniko. Objav¬ ljamo prvo rešitev, v kateri je Igor uporabil tudi tranzistor BC 107. Tudi Robert Konc, učenec drugega letnika tele¬ komunikacijske šole iz Radovljice nam pošilja dve rešitvi iste naloge. Osnovni del vezja je integri¬ rano vezje IC 4011. Dva oscilatorja aktiviramo z logično »0«, izključimo pa z logično »1«, vrata pa so vezana v obliki »flip-flop«. Pri napravi je upo¬ rabljeno stikalo iz avtomobila. Objavljamo drugo rešitev. Piše nam tudi Tomo Kordež iz Krope, ki nam v svojem pismu opisuje tranzistorje in njihova osnovna vezja TIM 5 • 83/84 195 Rl = 100k R2 =220k R3 = 8k2 R4 = 22 k R 5 =10 k R6 =10 k R7 = 100 E C1 = C2 = 10nF Dl- D6 = 1N 4148 Tl =BC-107 IC — 1 =4011 196 TIM 5 • 83/84 Matjaž Zupan Uporaba sončne energije Do sedaj smo spoznali nekaj naprav za ogrevanje sanitarne vode s sončno energijo. Vsaka napra¬ va, ki smo jo opisali, je bila v neki podrobnosti boljša od prejšnje. Vse pa so imele eno skupno pomankljivost, ki jo bomo »odpravili« danes. Pri vseh je moral biti rezervoar za toplo vodo na dvig¬ njenem mestu, tako da je topla voda sama tekla navzdol k uporabniku. To pa zato. ker rezervoar za vodo ni bil pod pritiskom, ampak smo ga polnili skozi ventil s plovcem, ki je zaprl dotok sveže vode, ko je bil rezervoar dovolj poln. Danes pa na kratko poglejmo rezervoar, v kate¬ rem je voda pod pritiskom. Rezervoar mora biti povsem zaprt, pa tudi vsi priključki morajo biti na¬ rejeni zelo pazljivo. Dotok hladne vode je direktno iz vodovodne napeljave, tako da je voda v rezer¬ voarju pod enakim pritiskom kot voda v vodovo¬ du. Rezervoar je pravzaprav zelo podoben elek¬ tričnemu bojlerju, le da je večji. Rezervoar naj ima naslednje priključke: Slika 1. Rezervoar za vodo pod pritiskom 1 — Dotok hladne vode iz vodovoda z ventilom 2 — Odtok tople vode k uporabnikom 3 — Odtok hladne vode v zbiralnik sončne toplote 4 — Dotok tople vode iz izbiralnika 5 — Ventil za praznenje rezervoarja — pri dnu priključek za dotok hladne vode iz vo¬ dovoda, — na vrhu priključek za odtok tople vode k po¬ rabnikom, — blizu dna priključek za odtok hladne vode k zbiralniku sončne toplote, — malo pod sredino priključek za dotok tople vode iz zbiralnika (slika 1). Priključek za dotok hladne vode naj ima vgrajen ventil, tako da lahko dotok vode zapremo, zraven pa naj bo še ventil, skozi katerega lahko praznimo re¬ zervoar. Dotok tople vode iz zbiralnika lahko naredimo na naslednja načina: 1. Z direktno povezavo, brez izmenjevalnika to¬ plote. kar lahko naredimo le v krajih, kjer ni zmrzali. 2. Prek izmenjevalnika toplote (kar smo si že ogledali). Ponovimo le, da mora biti v takem zaprtem sistemu, ki ga tvorijo zbiralnik sončne energije, izmenjevalnik toplote in vmesne cevi, vodi dodano sredstvo proti zmrzovanju. Ker vedno obstaja nevarnost, da bi voda iz tega sistema skozi kakšno kuknjico prišla v re¬ zervoar, to sredstvo ne sme biti strupeno. Zato uporabimo dodatek, ki se imenuje »propilen- glikol«, ne smemo pa uporabiti dodatkov, ka¬ kršni so v avtomobilskih hladilnikih. Pri izmenjevalniku toplote (zaprt sistem) je pripo¬ ročljivo k sistemu dodati še ekspanzijsko posodo. Ker se voda pri segrevanju širi, lahko zaradi na¬ stalega pritiska pride do poškodbe sistema. To preprečimo tako, da nekje priključimo v sistem posodo, ki je zaprta, ima pa prožne stene, tako da se lahko razširi za toliko, za kolikor se je razširila voda pri segrevanju. Lahko pa vzamemo tudi po¬ sodo, v kateri je nekoliko zraka, ki se pri razširja¬ nju vode stisne in na ta način preprečimo poškod¬ be. Povejmo še nekaj o izmenjevalnikih toplote. Naj¬ boljši je sistem, ki deluje brez te naprave, saj iz menjalni k E) • topla voda Slika 2. Prerez rezervoarja z notranjim izmenjeval- nikom toplote TIM 5 • 83/84 1 97 sonce direktno ogreva vodo. Tako so izgube naj¬ manjše. Čim pa uporabljamo neke vmesne na¬ prave, se izgube toplote povečajo. Poznamo več izvedb izmenjevalnikov tpolote. Najboljši je tak, kakršnega smo že opisali. Pri tem so cevi s toplo vodo iz zbiralnika sončne toplote v rezervoarju in tam oddajajo toploto vodi za upo¬ rabo (slika 2). Cenejši, a z manjšim izkoristkom je izmenjeval- nik, kjer topla voda obliva rezervoar z zunanje strani, imenujemo ga plaščni izmenjevalnik, ker oklepa rezervoar kot kakšen plašč (slika 3). Slika 3. Prerez rezervoarja s plaščnim izmenjevalni- kom toplote Če pa želimo imeti čimbolj preprost rezervoar za vodo, naredimo zunanji izmenjevalnik toplote. Tudi pri tem je izkoristek slabši. Tu poteka izme¬ njava toplote med toplo vodo iz zbiralnika in hladno iz rezervoarja v posebej narejenem izme- njevalniku. Hladna voda iz rezervoarja gre iz re¬ zervoarja po cevi v izmenjevalnik, kjer se ogreje in se vrača v rezervoar. Topla voda iz zbiralnika pa teče prav tako po ceveh po drugi strani v izmenje¬ valnik, tu odda toploto in se vrača v zbiralnik. Da je pretok vode dovolj velik, potrebujemo dve črpalki, za vsak krog eno (slika 4). Slika 4. Zunanji izmenjevalnik toplote Povejmo še, da morajo biti vsi deli sistema— re¬ zervoar, cevi, zunanji izmenjevalnik, priključki in podobno — temeljito toplotno izolirani, saj so lahko izgube toplote zaradi slabe izolacije never¬ jetno velike. timov a fantastika Laurence M. Janifer Vreča Prevedel Žiga Leskovšek Takoj sem se vrnil v pralnico in se medtem, ko sem govoril, skrbno obvladal. »Dali ste mi napačen sveženj.« .Moški, ki je stal za avtomatsko blagajno, je se¬ veda pogledal v sveženj in prebledel. Tako, kot sem predvideval. Dvignil je pogled proti meni. »Oprostite, bila je pomota,« je dejal in se opravi¬ čujoče nasmehnil. »Seveda je bila. Prava pomota,« sem odvrnil. »Pogledal sem v vrečo.« Nasmeh je izginil. Moški je bil starejši, v petdese¬ tih letih in z očali z železnim okvirjem. Človek bi od njega ne pričakoval strogosti in odločnosti. »Videli ste?« je vprašal. »Videl sem jopico. To je bila prva stvar,« sem dejal. »Oh, jopica,« je odvrnil. »Eh,« sem dejal. Zastal sem. »S petimi rokavi? »No,« skomizgnil je. »Šala. Krojačeva napaka.« »Seveda,« sem dejal, »mogoče sem se pa zmotil jaz, mar ne? Toda jaz se nisem zmotil. Jopica s petimi rokavi. Velikosti okoli številke šestinpetde¬ set. Pižame krojene kot baloni in z eno samo nogo.« »Deformiranci. Cirkusanti. Spake,« je moški naglo dejal. »To je grozno.« Zmajal sem z glavo. »Takih spak ni na svetu,« sem dejal. Zastal je za trenutek, vendar nisem hotel izginiti. Pa tudi sveženj ne. Nato je končno vzdihnil. »V redu. Sami ste hoteli. Obstaja planet, ki se imenuje Almar,« je dejal »Planet?« sem vprašal. »Nahaja se v sistemu, ki je tako oddaljen, da ga z vašimi teleskopi še niste zaznali,« je dejal. Na Al- marju vlada tiran. Ljudje so, no, sužnji.« Prikimal je. »Tako je, sužnji.« »V redu, kar nadaljujte z znanstveno fantastiko.« »Moški na Almarju so na prvi pogled podobni mo- 198 TIM 5 • 83/84 škim bitjem. Ženske so tiste, ki so drugačne.« je dejal. Prikimal sem. »Bi rekel.« »Majhna skupina moških in žensk je pred nekaj meseci skrivaj zapustila planet. Te oblike prostor¬ skega prenosa ne bi razumeli « »Ne razumem niti. kako deluje avtomobil,« sem odvrnil. »Tako,« je dejal, kot da sem mu s tem nekaj doka¬ zal. »No, ta skupina pripravlja udar proti tiranu. Tukaj, daleč stran, se lahko skrivamo in načrtu¬ jemo. Nato. ko bomo pripravljeni, se bomo vrnili, strmoglavili samodržca in uvedli demokracijo « Počakal sem za trenutek. »To je pa kar dobra zgodba,« sem menil. »Toda, moramo biti previdni.« je nadaljeval. Segel je pod pult. »Tiranovi vohuni so prav pov¬ sod in ne moremo si privoščiti, da bi se o tem kaj izvedelo tudi tukaj, saj razumete?« »Seveda razumem, da morate biti nepopustljivi,« sem odvrnil. Opazoval sem njegovo roko. Nisem bil posebno presenečen, ko je izvlekel majhno, smešno pištolo. »Zato vas moramo ubiti,« je razumno dejal. S pri¬ jetnim a odločnim glasom. »Tako vsaj veste, da boste umrli za svobodo nekega naroda « »To je lepo,« sem dejal. »Želim si. da bi bil kak drug način,« je dejal. »No, saj je še en način,« sem mu povedal. Nisem se niti toliko potrudil, da bi popolnoma iz¬ vlekel revolver in pomeril, ampak sem ga dobro zadel kar z boka. Samodržec je svoje stražarje seveda dobro izuril — ne tako kot ti amaterji. Potem, ko se je moški razblinil, sem stopil za pult in sklenil, da bom za nekaj časa vodil pralnico. Računal sem, da se bodo prej ali kasneje pojavili še drugi in da medtem konec koncev lahko na¬ pravim tudi kaj koristnega. KUPIM fotografski povečeval- nik in integrirano vezje za TV igre AY-3-8500 in tudi razvi- jalno dozo. Izidor Šček Gradišče pri Vipavi 14 65271 Vipava PRODAM VValkman Philips K 7 + usmernik (3, 4, 5, 6, 7,5, 9, 12V); gramofon ISKRAPHON 1005, programski žepni raču¬ nalnik TI-55-II (star 1 leto, 122 funkcij). Martin Kureš Draženci 70a 62288 Hajdina PRODAM večje število elek- tromateriala: tranzistorje BC 109 (10 kosov), 2 N 1893 (8 kosov), BC 177 (8 kosov), BD 709 in BD710, 2 N 3055 (1 kos), AC 151 in AC 152, integrirani vezji CD 4011 in LM 555, kon¬ denzatorje 100MF 6-35V (4 kose), 470 MF (25V) (3 kose), 22 MF'63 V (3 kose), tantalove elektrolite: 1 MF85 V (10 kosov) in upore vseh vrednosti 1ŽW. Kupcem, ki bodo kupili material v vrednosti nad 350 din, dam 10% popusta. Janez Pungaršek Cesta 4. julija št. 3 64290 Tržič KUPIM Tim letnik Vlil (7677), prodam pa ameriške slušalke CAMEL 8-ohmske, 25 do 18000Hz, teža = 300g. Kon¬ trola na vsako uho posebej. Franc Breznik Pot na Kamenšak 24 62230 Lenart v Slov. Goricah tel. (062) 74-326 KUPIM večjo količino LEGO kock. Žiga Leskošek Gosposka 9 61000 Ljubljana tel. (061) 221-912 KUPIM načrt za izdelavo 3-ka- nalnega light-showa po ritmu glasbe in načrt za 2 x 50 W oja¬ čevalnika. Danilo Matuš Gorica pri Slivnici 29 63263 Gorica pri Slivnici PRODAM letalski motor WEBRA 3,5ccm, elektromotor MABUCHI 380S, NiCd akumu¬ latorje 1,2 V — 1,8Ah(5 kosov) in Graupnerjev elektro avto BEETLE (best. nr. 4963). Dušan Mihelič Pod hribom 22 61000 Ljubljana PRODAM skoraj novo CB po¬ stajo PRESIDENT JOHN. Q (40CH.4,5W) z vso dokumen¬ tacijo, anteno GP 4 RADIALE in 16m 50-ohmskega koaksial¬ nega kabla. Vilko Vidmar ml. Dol 240 61431 Dol pri Hrastniku PRODAM maketo železnice po MINI sistemu (2 lokomotivi, ve¬ liko vagonov, ostala oprema na maketi, trafo 12 V). Tomaž Glavič Falska 43 62342 Ruše tel. (062) 661-037 NUJNO kupim knjižico MIHO- TRONIK, katero so brezplačno delili na sejmu elektronike v Ljubljani. Martin Mohorko Kovača vas 55 62310 Slovenska Bistrica POPRAVLJAM vse vrste elek- tromotorčkov, od 1,5 V do 12 V napetosti. Pokvarjen material mi lahko pošljete po pošti. Če je okvara majhna, me lahko pokličete po telefonu. V prime¬ ru, da materiala za popravilo motorčka nimam, vam ga poš¬ ljem nazaj z opisom okvare in z nasvetom, kaj je treba popravi¬ ti. Te usluge ne zaračunavam. Davor Pečnik Tomšičeva 48 62310 Slovenska Bistrica tel. (062) 811-305 TIM 5 • 83/84 1 99 PRODAM dva električna mo¬ torčka (4,5 W in 3,5 W) in načrte za razne izdelke. Peter Čvan Polzela 107/b 63313 Polzela KUPIM dva letalska eksplozij¬ ska motorčka ali pa enega z eliso in priborom na bencin ali diezel, 2dl goriva, dva ladijska odprta ali zaprta motorčka na baterije in načrte za VValkie- Talkie. Prodam tudi tiskano vezje za Walkie-Talkie. Grega Pilgram Ul. Konrada Babnika 24 61210 Ljubljana-Šentvid PO PRIMERNI ceni kupim dobro ohranjene tuje revije (DV letalsko modelarstvo). Boris Savič Levstikova 11 62380 Slovenj Gradec tel. (062) 841-768 PRODAM motor HB 10ccm z eliso (popolnoma nov) ter motor Super Tigre 5,5 ccm (rabljen). Cena po dogovoru. Franci Levec Vir, Robbova 9 61230 Domžale KUPIM načrt močnega anten¬ skega ojačevalnika za 36TV kanal (impedanca je 75 — 200 ohmov). Igor Izmajlov Prol. brigad 20 66310 Izola tel. (066) 62-747 NUJNO prodam veliko količino elektronskega materiala, ve¬ liko modelarske literature (predvsem tujih revij in katalo¬ gov), veliko materiala za želez¬ nico po HO in N sistemu (po¬ krajina), večje število značk, znamk, plastičnih modelov letal ter kock BIMO. Kupim pa 2- ali 4-kanalno RC napravo. Zdenko Gačar Pesnica 24/a 62211 Pesnica tel. (062) 653-853 POCENI prodam veliko mate¬ riala za gradnjo makete po HO sistemu (hišice, drevesa, tiri, trava...). Prodam tudi trans- formatorčke (tloris 7 x 7 mm, črne). Nujno pa kupim integri¬ rana vezja AY-3— 8500(1 kos), MC 14 158 (2 kosa), CD 4026 (4 kose), kvarc 27 MHz, fotodio-’ do, upor 8,2 k Q in kondenzator 39 pF. Material naj bo nepo¬ škodovan. Tomaž Klemenčič Cvetna pot 5 68273 Leskovec KUPIM motorček JUMBO 550 s primerno osjo, propelerjem in sklopko. Prodam pa BMW- TURBO na žično vodenje, sko¬ raj nov in malo rabljen. Iztok Golob Turjaška mlaka 15a 61240 Kamnik NUJNO kupim GLOVV-PLUG motorček prostornine od 4,5ccm do 6,5ccm z eliso, re¬ zervnimi svečkami in ostalim priborom. Prodam pa aparat UNIMER 35. Funkcije V, A, Q, za izmenični in istosmerni tok in indikator faz, elektromotor- ček MABVOHI 6 V in 5 kosov raketnih motorčkov. Navedeni material lahko tudi zamenjam za GLOVV-PLUG motorček (po možnosti nov). Stane Žužinjak Tanča gora 11 68343 Dragatuš PRODAM stabiliziran usmer¬ nik 0—30V/1,5A, z vgrajenim V-A metrom in led indikacijo. Marjan Povše Kosovelova 19 61410 Zagorje ob Savi KUPIM VVALKIE-TALKIE z do¬ metom okoli 30 km, SN 74900 in SN 76477 s podnožjem. Robert Varl Ribno 44 64260 Bled KUPIM integrirano vezje AY — 3 — 8500. Miha Peternel Kropa 17 64245 Kropa tel. (064) 79-721 od 18. do 19. ure. PRODAM 2 motorčka z notra¬ njim izgorevanjem (GLOVV- PLUG) 1,5ccm in 3ccm z re¬ zervoarjem in izpušnimi cevmi. Poleg tega dam še elise in vijake za motorne čolne. Brezplačno pa dodam še oro¬ dje k ORV 6 pribor. Prodam pa tudi zvočno omarico z vgraje¬ nim ojačevalnikom 10 W z raz¬ ličnimi vtičnicami. Samo Kunaver Grintovška 24 61113 Ljubljana PRODAM CB postaji: SOM- MERKAMP TS 340 DX (3 mm) in HY GAIN II (2 m), obe imata do¬ voljenje za delo. Prodam tudi ves potrebni material (anteno, mobil anteno, 20 m 50-ohm- skega kabla). Prodam tudi UNIMER (voltmeter, amperme- ter, ohmmeter). Igor Pungartnik Na produ 45a 62391 Prevalje PRODAM večje število ploščic vitroplasta in pertinaksa za iz¬ delavo tiskanih vezij, kupim pa notranji mikrofon za kasetofon z upornostjo 500 ohmov. Robert Gartner Aleševčeva 26 61000 Ljubljana PRODAM načrt za izdelavo go-carta, po lastni zamisli. Vo¬ zilo si lahko v celoti izdelate sami z nekaj orodja in spretno¬ sti. Go-cart ni za dirke, vendar je primeren za vse terene. Načrt pošiljam po povzetju — cena 200 din. Kupcu podarim fotografijo tega izdelka. Srečko Ojsteršek Prožinska vas 60b 63220 Štore PRODAM novo izpušno cev za APN-4, plastične ročke za vaje moči, večje število stojal za plošče in LP plošče. Miro Medvešek Podlimbarskega 36 61000 Ljubljana tel. (061) 557-720 KUPIM bencinski motorček z rezervoarjem 2,0ccm. Samo Tadič C. Proletarskih brigad 58 62000 Maribor PRODAM fotoaparat CERTO KN 35, odlično ohranjen in primeren za fotografe začetni¬ ke. Prvemu kupcu dam 100 din popusta. Kupim pa načrt za iz¬ delavo črno-belega poveče- valnika za slike. Aleš Perko Drenovec 9 68344 Vinica tel. (068) 55-317 200 TIM 5 • 83/84 za ugankarje Pavle Gregorc ZLOGOVNA KRIŽANKA V posamezno polje vpiši en zlog zahtevane besede, ki ga sestavlja ena, dve, tri ali več črk. SKRITA MISEL GRAZ — HUN — MINA — SPOR — SOBA — NOJ — STUD — VAGA — UPOR — REBELJ — SAMOS — TARČA — ZELI — ČRNA — DARKO — VAS V vsaki gornji besedi prečrtaj eno črko, ostale pa beri po vrsti in prebral boš misel av¬ strijskega dramatika Franza Grillparzerja. POVEZANE PREMETANKE Besedi pod posamezno šte¬ vilko sta med seboj preme¬ tanki (anagrama), in še s to po¬ sebnostjo, da je zadnja črka prve besede obenem začet¬ nica druge besede. Skupni črki posamezne besede vpiši v de- beleje obrobljeni stolpec. Pri¬ mer: IGNAC — CIGAN. 1. bojazen — veliko listnato drevo s hrapavim deblom in trdim lesom, 2. prijateljski naziv za sta¬ rejšega človeka — največji jugo¬ slovanski polotok, 3. objava v tisku, z reklamnim, propagand¬ nim namenom — enotnost, 4. sol borove kisline — kamp, 5. popu¬ larni francoski avtor utopično pu¬ stolovskih romanov (Jules, »V osemdesetih dneh okoli sveta«) — ime albanskega voditelja Hodže, 6. obrtnik lesne stroke — muslimansko moško ime, 7. an¬ gleški filmski igralec (Michael) — enojka, 8. sprednji del glave —- drugo ime za zobozdravnika, 9. zakoličena smer ceste ali želez¬ nice — lepa vrtna cvetiva. Navpično brane črke v debe- leje obrobljenem stolpcu se¬ stavljajo ime fizikalnega po¬ java — da je količina, ki meri kako lastnost snovi, odvisna od tega, kar se je prej dogajalo s snovjo (npr. magnetna...). Vodoravno: 1. ena od najobširnejših mate¬ matičnih panog, 3. vlakna narav¬ nega ali umetnega izvora za pre¬ denje, 5. aparat, 6. obraba, une- sek, 9. polavtomatska pištola nemškega tipa s kolenastim za¬ klepom, 11. znanost o rastlin¬ stvu, 14. največji črnogorski pe¬ snik (Petar Petrovič), 16. red¬ kejše žensko ime (Živa), 18. de¬ bela dlaka pri nekaterih živalih, 19. velika krajevna oddaljenost. Navpično: 1. prebivalka najmanjše države na Balkanu, naše sosede, 2. oro¬ dje za rahljanje zemlje, 3. slepilo, ukana, 4. tovarna tovornih vozil in cistern iz Nove Gorice, 6. ime so¬ dobne slovenskg publicistke in kritičarke Šukljetove, 8. orodje za kopanje, 10. barvanje z belo barvo, 11. prizorišče boja, 12. ni¬ žinski predel, 13. osvežilna pija¬ ča, 15. močno zarasel predel, 17. up. Pavle Gregorc slikovna križanka