v"''. fBJBFON PISABJTE: 4687 OOiTLAKDT. List slovenskih delavcev v Ameriki. Sstantf m Mesmd-Glaes Mntrtr. ItptmW IX, Iff S, a* ttc PmI OMct at New York, K. T., udff tki Act of Congress of March S, 1879. The only Sfevcoic daily* in the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays,, TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND*. NO. 281. — ŠTEV. 281. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 1, 1908. — TOREK, 1. GRTJDNA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Po katastrofi v revu Marianne, Pa. REŠILNA DELA V IMENOVANEM PREMOGOVEM ROVU LE POČASI NAPREDUJEJO. Vsa trupla, ko j a so do sedaj prinesli na površje, so grozno razmesarjena. PODROBNOSTI. -o—■— Pittsburg, Pa., 30. nov. O katastrofi, ki se je pripetila minolo soboto v premogavem rovu Marianna od Pittsburg, Buffalo Coal Co., imenovana družba že vedno neče naznaniti podrobnosti. Družba vedno trdi, da v rovu ni bilo niti JOO premogarjev na delu, doOim trdijo premogarji drugih rovov, da je teiuu tako. Značilno je tudi, da imenika premogarjev ni nikjer najti v družbenih pisarnah. Jedini premolar, ki je prišel iz rova živ, Fred Elsinger, je bil tako nevarno ranjen, da izjavljajo zdravniki, da ne more vet- okrevati. Xajbr-£e se ne bode nikdar zvedelo, koliko premogarjev je moralo v rovu umreti. V nedeljo so prinesli proti večera nekoliko trupel j premogarjev iz rova na površje in vsa trupla so tako grozno razmesarjena, da jih je uprav grozno pogledati. Mnogim nesrečnikom manjkajo roke, ali noge in mnogo jih je tudi brez glave. Zopet driuriu, nesrečnikom so glave odgo-rele. ali so pa bile tako zmečkane, da jih ni prepoznati, ker niso več podobni Ijudem. V nedeljo je prišlo na lice mesta na tiatR-e ljudi. Že rano zjutraj je prišlo na stotine ljudi iz Pittsburga in t >t:iiih postaj. Poleg tega je prišlo ne-rečnemu rovu kaeih 500 vozov. s k le rimi m- je pripeljala radovedna mnoziea. Pogrebniki imajo o-bilo dela da priredijo pogrelie nesrečnih žrt«'v razstrelbe. Oblasti bodo stvar »troiro preiskale da doženo ke-do ie odiTi voren za nesrečo, dasirav-nt> je že v naprej znano, la se družbi nt bode očitalo nikake krivde. Marianna. Pa.. 30. nov. I*, grebniki i-/, lux. : ':. ..koliee se pripra- vili :» p _r«h. kakorsnjt-ira dosedaj tukt j še :>i bilo. V premogovem rovu Mar;anna je b !o najmanj 13S premo-•.rarnv minil 11Tli m ubitih in do dane-* dopoludnc -o prinesli na površje že trupelj. Pričakovati je. da bodo do večera prinesli vsa trupla iz ro\ i. Od 52 trupel j. koje -o prinesli danes dopnludne iz rova. -o jih za-le 22 -p..znati. Vsi ostali nesrečniki so bili tako irrozno razmesarjeni. da se le težko spozna, da so to človeška trupla. Žene in otroei nesrečnih žrtev razstrelbe stoje joka-je in obupujoč pri vhodu v rov ter čakajo »a trupla ovojih dracrih. Pe- *ilrn dela s,, 7,elo nevarna, kajti rov j<> poln >tru;H'nih plinov in vsak trenoteV <» -amore pripetiti zopet nova razstrelbe. Velikanski deficit zvezine pošte. JEDNOLETNI DEFICIT ZVEZINE POŠTE ZNAŠA SKORAJ SEDEMNAJST MILIJONOV DOL. Tolikega primanjkljaja na zvezinej pošti dosedaj še ni bilo. REFORME. -o- Washington, 30. nov. Generalni poštar je objavil svoje letno poročilo o poštnem poslovanju v upravnem letu 1008, kje se je končalo dne 30. junija t. 1. Glasom tega poročila so ■o znašali izdatki pošte $208.351.886, lo"-ini so dohodki dosegli le svoto 1.478.tako. da znaša primanjkljaj $16.873.222, oziroma, da je večji, nego je bil kedaj popreje od obstanka zve-zine pošte nadalje. Primanjkljaj za prihodnje leto bode tudi velik, vendar pa ne bode tolik, kakor je bil letos. Generalni poštar priporoča v svojem letnem poročilu ustanovitev me->ta glavnega poštnega ravnatelja z veliko plačo, ker to bode koristilo pošt ne j službi, nadalje priporoča tudi. da bi kongre> dovolil pri nas uvesti paketno pošto na deželi, kajti ta naprava bi prinašala milijone dolarjev vsako leto, tako, da bi bil deficit skoraj nemogoč. To bi pnmenjalo /las" i za naše farmerje veliko dobička. ker bi jim ne bilo tolikokrat treba iti po nepotrebnem v mesta, oziroma na bližnjo pošto, ali eks-presni urad. 1 'uročilo priporoča končno tudi ustanovitev poštnih hranilnic in nabavo avtomatov za prodajo poštnih Ameriško-japonska zveza in RUSIJA JE PRIČELA KBJTIKO-VATI MED ZJED. DRŽAVAMI IN JAPONSKO SKLENJENO ZVEZO. Mir, ki se je tako dosegel med obema državama, ni mnogo vreden. AMERIKA NI PRIPRAVLJENA. Petrograd, 30. nov. Zvezo, kojo sta sklenili Japonska in Zjed. države, je obudila po vsej Evropi velikansko •senzacijo. Najbolj se pa zanimajo za to zvezo tukaj v Rusiji. List "Rus" piše danes v posebnem članku o tej zvezi sledeče: "Ta zveza bode le zavlekla neizogiben konflikt med Japonsko in •Zjel. državami in sicer za toliko časa, da poteče predsedovanje novega predsednika Tafta. Ameriško vojno -brodovje. kakor tudi ameriške utrdbe ob pacifičnem obrežju, še niso iz-■[K>poInjene, dočim ie Japonska v večnih finančnih stiskah. Vsled tega sta prišli tako Japonska, kakor tudi •Zjed. države do prepričanja, da je ■malo vreden mir še vedno več vreden, nego vojna, na ktero ni niti prva, niti druga dežela pripravljena. •Pod krinko tega miru, bodeta obe deželi hiteli z vojnimi pripravami za •pričetek vojne, koja je neizogibna." Washington. 30. nov. V krogih članov kongresa se sedaj mnogo iro-vori o zvezi, kojo sta sklenili Zjed. ■države in Japonska. Z*ezi skoraj nihče ne ugovarja, kajti zveza izgleda tako. da je od nje pričakovati saj ■za nekaj časa mir med otberaa deželama. Položaj na Balkano. Vesti iz Hercegovine. VESTI 0 BEGU DVEH POSADK PRED VSTAŠI SE KLJUB DEMENT I JEM VZDR-• ŽUJEJO. Avstrija izjavlja, da tam ni imela 22,000 vojakov, temveč le 15,000 do 20,000. BOJKOT. - -o- Ukaželjni Kitajci. Winnipeg. "Man., Canada, 28. nov. Semkaj je prišla večja družba kitajskih kapitalistov in rudniških zve-deneev, kteri so namenjeni v Zjed. države. Med njimi je tudi Lau Ki, ki je cesarski uradnik. Vsa družba je prišla v Ameriko, da prouči tukaj na licu mesta ameriško rudarstvo in da nakupi veliko količino ameriških rudarskih strojev. Razun tega bode družba vzela seboj na Kitajsko večje število Kit&jcev, ki so se v Ameriki izučili jioslovanja v rudnikih, da bodo tam uvedli ameriški način dela v rudnikih. za leto I909. Slovenska pratika Kleinmayerjeva in velika pratika Blaznikova ste dobiti po 10 centov komad. Razprodaj&lci, kteri jih vzamejo do komadov po $6.00. Rojaki t Cleveland«, Ohio, in oko-Hei dob« iste tudi ▼ nafi podružnici ▼ Olsrelaiidn, O.. 6184 M. Clair An. 9. & Upravnižtvo "Oliu Naroda". 83 Cortlandt St., New York, K. T. NEZGODA V TUNELU POD HUDSONOM. Pod reko sta med New Yorkom in Kobokenom zadela dva vlaka. Včeraj zjutraj ob 7:28 sta v tunelu p<»d veletokom Hudson zabela skupaj dva vlaka. Iz New York a je voz'.I v lloboken nek prazen vlak '■a> -vedi pod reko je vanj zavozil i i zadaj nek drug v'ak, v kterem je bilo nekoliko jnitnikov. Dasiravno je bilo za det.je dokaj jako. tako, da -o potniki pretresli, se ni nikomur nič žalega zgodilo in tudi okna se niso zdrobila. Vsled te nezgode, je bil promet v tunelu kaeih 30 minut ustavljen. -o- Medvedje v Pennsylvaniji. Punxsutawnev, Pa.. 28. nov. Pri Mili Runu so trije dečki, ki so bili v gozdu na lovu na zajce, zasledili velikega medveda, pred kterim so takoj pričeli bežati. Medved jih je daleč zasledoval in brezdvomno bi saj jednega dečka strgal, ako bi k sreči ne prišla na lice mesta dva velika psa nekega farmerja, ktera sta pregnala medveda, ki je bežal nazaj v gozd. Wilkes-Barre, Pa., 28. nov. Ko so se včeraj John Kerranovi otroci pred srospodarskim poslopjem očeta igrali, prišla je iz gozda velika medvedka s svojim mladičem, ki se je hotel takoj z otroci igrati. Otroci so pa prestrašeni bežali in medvedki ter njenemu babyju ni preostalo nič dru-zi»ga. nego razočarana vrniti se nazaj v gozd. Katastrofa ▼ Costa Riki. San Francisco, Cal., 30. nov. In-žener C. C. Smith, ki se je ravnokar vrnil iz Južne Amerike, naznanja, da je v republiki Costa Rica 30 dni neprestano deževalo in da je dež napravil nepopisno škodo. Skoraj v vseh rudnikih so bili prisiljeni prenehati z delom; voda je odplavila železniške nasipe in sploh se je površje zemlje skoraj popolnoma spremenilo. Na tisoče hiš je bilo razdejanih in vse polno domačinov je utonilo. Tudi hiša, v kterej je Smith stanoval s svojimi tovariši, je razdejana in razvaline je voda odnesla. Smithu se je posrečilo priti na nek otok, kjer je s svojimi tovariši bival vež dni, dokler ni priila rešitev. •..." i.• i• .**. Južne republike. Ustaja na Hayti. HAYTSKI REVOLUCIJONARJI SO DOSEGLI LEPE VSPE-HS; NA POTI PROTI GLAVNEM MESTU. Velika zmaga ustaše? pri Anse a Veau; minister je moral bežati. ZADNJI DNEVI VLADE Port au Prince, Havti. 30. nov. Istaši pod vodstvom generala Anto-ine Simona so pri Anse a Veau po-raz-li vladino vojaštvo popolnoma in takoj po z m a.tri so pričeli napredovati s svojimi četami proti glavnemu mestu Port au Prince. Vladino vojaštvo je tnoialo bežati več milj daleč :n medtem so revolueijonarji zase lii mesti Miragoane in Petit Goa ve. Vojni minister general Cyriajue, je bežal v nem&ki konzulat in sedaj je še tam. On je prepričan, da bode mnogo vladinih čet prestopilo k u-stašem. Razni državniki so naprosili predsednika Nor d Alexisa naj preneha z bojem, v kterem ne more zmagati, toda on je to odločno zavrnil. Vlada je sedaj pričela nabirati novo vojaštvo, toda boriti se zamore le še v defenzivi. Vojaštvo je sedaj zasedlo važne pozicije v bližini Port au Prince. Vladina blokada treh ustaških mest, se je izjalovila, kajti vsi parni-ki prihajajo in odhajajo, kakor se jim poljubi, tako, da obstoji blokada le na papirju. Port au Prince, Hayti, 1. dec. Ustaši so svojo zadnjo zmago takoj izkoristili in sedaj z vso naglico napredujejo proti tuk. mestu, kjer je zavladala med prebivalstvom nepopisna panika, kajti vsakdo pričakuje, da bodo ustaši plenili po mestu. Vse trgovine so danes zaprli in vsi posli v mestu počivajo. Skoraj na vsakej hiši visi kaka zastava inozemstva. Kmetje, ki prinašajo vsako jutro živila v mesto, so svoja posestva osta-vili in bežali v gorovje. Predsednik Alex's je sklenil nadaljevati boj. Ustaii pridejo dane« v Leogane, 20 milj zapadno o4 Peri »v Prii*. Dunaj, 30. nov. Kljub vsemu de-mentiranju, da je moralo pred Črnogorci v Hercegovini bežati 22,000 avstrijskih vojakov iz posadk Avtovac in Gacko, se tukaj imenovana vest potrjuje. To se je pripetilo minoli petek. V okolici obeh mest so se nepričakovano pojavile vstaške čete. ktere so podpirali srbski in črnogorski prostovoljci, ki so prišli preko meje v Hercegovino. Med avstrijskim vojaštvom, ki je izključno nemško (le jeden bataljon 36. polka je češki in ta je v posadki Avtovac) je zavladala nepopisna panika — in bataljon za bataljonom je pričel bežati proti Nevesinju. Avstrijci pri nepričakovanem napadu vstašev sicer niso zgubili mnogo možtva. toda o-staviti so morali vse strategično važne postojanke. Prednje straže so mnogo trpele in imajo veliko zgube. Avstrija zanika vest, da je imela tamkaj 22.000 :nož in izjavlja, da v obeh posadkah ni bilo več, kakor 15.000 do 20,000 mož. Razun jednega bataljona češkega polka St. 30 je v Avtoveu jeden bataljon 21. pešpolka, ki je sicer iz Češke. toda možtvo je po narodnosti nemško, ker prihaja iz Ileba (Eger). Nadalje so tvorili imenovani dve posadki tudi 25. pešpolk, kakor tudi 34. in 60. pešpolk, kteri vsi spodajo k VI. avstrijskemu vojaškemu koru, če-gar glavni sedež je v Kožicah (Kas-sa ( na gornjem Ogrskem. V Nevesinju, kamor je onih 22,000 vojakov bežalo pred vsta.ši in črnogorskimi prostovoljci, je madjarski pešpolk št. j yv.u"0r' on T____T___________ i„-__/"i__I J Carigrad. se tudi, da postane v kratkem veliki ' vezir, liefik paša je postal pravo-' sodni minister. Rim, 1, dec. Ogorčenje proti Avstriji narašča po vsej Italiji vsako uro bolj in vojaštvo mora še vedno čuvati oba avstrijska poslaništva pri italijanski vladi, kakor tudi pri Vatikanu. Povsodi se vrše ljudski shodi, kjer se protestu je proti avstrijskej politiki napram trozvezi in še posebej napram balkanskim deželam. Povsodi je euti klice: 4'Doli z Avstrijo!" in "Doli s trozvezo!" Rim, 1. dec. Avstrijski konzuli v ilalijanskih meslih Genova, Sassari in Bologna, ki so italijanski državljani, so svoja mesta ostavili, da tako protestujejo proti Avstriji. Kakor hitro je o tem ljudstvo zvedelo, pričeli so bivši konzuli dobivati .iz vseh krajev brzojavne čestitke. V Turinu se je pričel bojkot proti vsemu blagu, ki prihaja iz Avstrije, in bojkot se bode brezdvomno v par dnevih razširil na vso severno Italijo. Tudi italijanska vlada je pričela energično postopati proti Avstriji in sedaj se iz Dunaja poroča, da Avstrija več ne zahteva, da bi se italijanska vlada pri dunajski vladi o-pravičila radi sežganja avstrijske zastave v Rimu. Rim, 1. dec. V vladinih. političnih, kakor tudi v diplomatičnih krogih se zatrjuje, da sta Italija in Rusija sklenili tajno zvezo glede nastopa na Balkanu. Obe državi sta sklenili, da zahtevati za Srbijo in Črno (ioro kompenzacije od Avstrije. Od-nošftji Italije s Francijo postajajo vedno bolj prijateljski in iskreni. Avstrijska vlada je danes brzojavno naznanila ministru inostranih del Tittoniju. da se v kratkem ustanovi j italijansko vseučilišče v Tridentu na Tirolskem. Italijani zahtevajo, da se vseučilišče ustanovi v Trstu. Trst, 1. dec. Tukaj so italijanski dijaki priredili velike protiavstrijske demonstracije, pri kterih se je tudi streljalo z revolverji. Dva policaja sta bila te/.ko ranjena. Mnogo ljudi je aretovanih. Demonstracije so se vršile pred nemško šolo. Carigrad, 1. dec. Minolo soboto se je predstavljala tukaj igra Aiglon. pri kterej je nastopila tudi slavna igralka Sara Bemhard. Kadarkoli se je na odru omenila Avstrija, je muo/.icH pričela klicati: "Proč z 20 iz Temešvara na spodnjem Ogr-; 1. d. Črnogorski bivši skem, dočim so pešpolk, št. 62, 64 m | vojni minister Vukotie je bil včeraj 82 (iz Sedmograške, komo P"vel.|ni- Lprejet pri sultanu in velikem veziru štvo štev. XII. v Brašovu [Herman- j Kjamil paši> Zyeza med TuK.ijo? U1 | Črno Goro in Srbijo je zagotovljena. V Carigrad je dospel tudi bivši srb-avst rijskega voja- ski minisler Pašič, da v imenu kra-štva »e poslali HercegBosno P°-i ija petra samezne oddelke svojih čet, le 111. i ali slovenski) dosedaj Se stadtu]) nastanjeni v Trebili ju Most a rt. v Hercegovini. Skoraj vsi koi i grasiii. ali siovensKi) oosenaj se m dobil povelja oditi na juir. To velja tudi o tirolskem vojaškem koru, kajti obadva morata čuvati mejo Avstrije proti Italiji. Od zagrebškega kora sta dosedaj v Hereeg-Bosni le dva bataljona pešcev, in sicer jeden v Nevesinju in jeden v Foči. Vrhovni poveljnik vsega vojaštva v Herceg-Bosni je FZM. Anton "Winzor, dočim sta njegova podpoveljuika F M L. Ap-pel v Sarajevu in GM. Semua v Mostam. Vso avstrijsko vojsko v Hereeg-Bosni so razdelili v jednajst brigad, med kterimi je tudi 11 pogorskih baterij. Glavna vojaška poveljništva so poleg Sarajeva in Mostara tudi v Višegradu, Foči, Dolnji Tuzli in Ba-njaluki. Carigrad, 30. nov. Tukajšnji avstrijski poslanik Pallavicini je minolo soboto ponovno obiskal velikega vezirja in pri njemu v imenu Avstrije protestoval radi bojkota avstrijskega blaga. Povedal je vezirju, da Avstrija ne more več čakati na odstranitev bojkota. Ako zadeva v kratkem ne bode rešena, potem bode Pallavicini prisiljen oditi na dopust, kteri bode trajen. To pomenja, da namerava Avstrija v kratkem prekiniti diplomatične zveze s Turčijo. Belgrad, 30. nov. Avstrijsko obrežje Donave, kjer so dosedaj stražile le manje čete avstrijskega vojaštva, je sedaj polno vojaštva. Vsaka patrulja obstoji iz stotnije vojaštva, ko-jemu poveljujejo častniki. Avstrijsko vojaštvo je prav lahko opaževati iz srbskega brega Donave. Carigrad, 1. dec. Delavci, ki delajo v tukajšnjih carinskih uradih, so sedaj pričeli izkrcavati tudi avstrijsko blago. Avstrijskim parni-kom, ki prihajajo semkaj, je zelo težavno dobiti potrebni provijant in pitno vodo. Hilmi paša je bil imenovan ministrom notranjih zadev. Dosedaj je bil governer v Maeeieniji ii geveri a podpiše zvezo. Carigrad, 1. dec. Iz Odese se brzo-javlja. da je i a mošnji vojaški kor dobil nalog, naj deloma mobilizuje. Tak ukaz so dobile tudi vse ruske čete ob avstrijskej meji. Dve diviziji na avstrijskej meji sta že gotovi z mobilizacijo. Sedaj je gotova stvar, da Rusija nikdar ne bode pripoznala aneksije Herceg-Bosne po Avstriji. Prijet požigalec. V Roehestru. N. Y. se je tekom zadnjih dni pripetilo vse polno požarov, vsled česar je bila policija prepričana, da nekdo požiga. Končno se jej je posrečilo prijeti osumljenca, 201etnega Norman Gagnerja, kteri je kmalo priznal, da je zanetil najmanj osem požarov v novejšem času. Ko so ga vprašali, čemu je to storil, je dejal, da je požigal samo radi tega, da je zaroogel potem gledati gasilce, kako gase. Na električnem stolu. Albany, N. Y., 30. nov. V Aubur-nu so elektrokucijonirali William Robert Brash a iz Rochestra, ki je v noči na 15. junija 1906 svojo ženo vrgel v kanal Erie, da bi se zamogel z neko drugo oženiti. Pet dni po njegovem zločinu so ga prijeli v Clevelandu, 0., od kjer so ga takoj dovedli v zapore v Auburn. Cena vožnja. Parniki od Avstro - Americana črte na dva vijaka MARTHA WASHINGTON odpluje dne 19. decembra. OCEANIA odpluje dne 9. decembra. Parniki vose 14 dni v Trst. Vožnji listek velja iz New Torka: do Trsta ali Reke ........<28.00, do Ljubljane .............. $28.00, do Zagreba .. ...........$29.20. Iz Avstro-Ogrske. Nemci in Cehi. V PRAGI SE ŠE VEDNO NADALJUJEJO IZZIVANJA DOMAČINOV PO NEMŠKIH DIJAKIH. Množica je s živijo-klici pozdravljala Srbijo in Anglijo. ITALIJANSKO VSEUČILIŠČE. -o- Dunaj. 30. nov. Iz Prage se brzo-javlja, da tamoinje prebivalstvo še vedno demonstrira proti nemškim pritepencem, kteri dan za dnevom izzivajo mirno prebivalstvo s tem, da kažejo na Prikopih svoje v se nemške trakove. Toda to Nemcem še ni bilo ■dovolj in v,-led tega so pozvali tudi dijake iz Nemčije na pomoč. Samoumevno je, da postaja nezadovoljstvo med narodom vedno večje. Včeraj je množica nemške dijake nagnala z kamenjem in med drugimi so morali bežati tudi dijaki, ki so prišli iz rajha Lzzivat. Dva dijaka iz Nemčije •sta nekoliko ranjena. Me-J množico so bile posebne siku-pinje Jugoslovanov, tako Hrvatov in Slovencev, kteri so navdušeno klicali živio Srbiji in Angliji. Policija je množico mirila in nastopala je pravilno, tako, da ni prišlo do proliva-nja krvi, kakor v Ljubljani v mino-lem septembru. Berolin, 30. nov. Ministerstvo ino-strauih del je naročilo nemškemu generalnemu konzulu, naj pošlje obširno poročilo o dogodkih v Pra^ri. kjer -da bila dva dijaka iz Nemčije ranjena. Dunaj. 30. nov. Vlada naznanja, da bode vprašanje glede ustanovitve italijanskega vseučilišča v kratkem rešila. V kterem mestu bodo ustanovili italijansko vseučilišče, dosedaj se vedno ni določeno. Zadnje demonstracije proti Avstriji, ki so se vršile po vsej Italiji, so pripomogle avstrijskim Italijanom do tega. da do-l>e -fdaj na izrecno željo cesarja Pran Josipa, nvoje vseučilišče. O slovenskem vseučilišču se še ničesar ne čuje. Dunaj. 30. nov. Iz Prage se brzo-javija. da so nemiri proti nemškim dijakom se vedno na dnevnem redu, da so pa demonstracije povsem spremenile svoje dosedanje lokalno lice. in da so >e spremenile v protidina-stično gibanje. Dosedaj so se demonstracije vršile 1-i tam. kjer imajo nemški dijaki svoja zbirališča, dočim se vrše sedaj po v--em mestu. V soboto so Nemce prelepali po vsem mestu in število poškodovanih otob je baje veliko. Nemci se pri zadnjih demonstracijah niso več upali izzivati pesmijo Die Wacht am Rhein in so prepevali avstrijsko cesarsko himno. Cehi otem raztrgali cesarsko za stavo. Tudi pred hišo. ki je last ministra inostranih del Aehrenthala je prišlo do protiavstrijskih demonstracij. Vlada je v velikih zadregah, ker postaja položaj v Avstriji sedaj tudi z ozirom na notranjo politiko ravno taki težaven, kakor na zunanjo. Razna novosti iz inozemstva. SEDEMSTO LJUDI JE UTONILO; PRI CHEFOO NA KITAJSKEM STA ZADELA DVA JAPONSKA PARNIKA. Papež je nevarno zbolel; prehladil se je tako, da mora ležiti. afera steinheil. SLOVAKI PROTESTUJEJO. Proti pluralnej volilnej pravici v evropski Mongoliji. Chicago, 111., 1. dec. Nad tritisoč tuk. Slovakov je priredilo včeraj ljudski shod, pri kterem so odločno v imenu človekoljubja protestovali proti novemu ogrskemu volilnemu redu, ki določa, da zamorejo voliti le oni, ki so obiskovali šole. Slovaki so poslali tudi cesarju Fran Josipu br-zojav, v kterem- protestujejo proti barbarskej volilnej pravici, kojo nameravajo na Ogrskem uvesti. Pred vsem oni protestujejo proti temu. ker bodo na Ogrskem zamogli voliti le Madjari. dočim odpade na delavce le po jeden glas na deset molkih, o Bančni roparji. Nepoznani roparji so prišli v Citizens banko v Rocky Comfortu, Mo., kjer so z nitroglicerinom razstrelili blagajno in odnesli $3200 denarja in sežgali vse vrednostne listine, kakor tudi knjige. Roparji so brex sledu s svojim plenom ušli. Cliefoo, Kitajska, 30. nov. Blizo tuk. luke sta danes zadela skupaj dva japonska parnika in sedem>to ljudi je utonilo. Podrobnosti se še ne poročajo. Od tu je takoj odplulo par manjših ladij na lice mesta, kjer se je pripetila nesre«a, tako. da je v kratkem pričakovati natančnejših vesti. Znano je le toliko, da je med potniki bilo mnogo Japmcev in Evropejcev. Rim. 30. nov. Papež, ki je bil že pred nekoliko dnevi zelo prehlajen, je postal še slabši, t-ako. da so mu zdravniki ukazali, da ne sme o.^tavi-ti postelje. Danes se r*f* FRANK SAKSER CO., « Oertlaadt St, Hew York. V. T. «104 St. Olatr Av*. X. CUveteat O tt*. ( GLAS (blov^itc L»*;ly.) * T}*- ' '»••»lli--,«,' ' 7 t'>« HOVEMiC fcttUSrtlNr COMPANY (a c*»nv>raii'm. ) FRANK KAKfiKK, Preej.iem. VICTOfc TAL.! A V EC. Seirctnry. LODI6 BENEi'lK, Tmwirw mirnejše v monarhiji, in na isti način se je malo preje demonstriralo tudi na Tirolskem, kamor so hodili domačine izzivati celo Nemci iz Nemčije. Za vsemi temi demonstracijami so se pa sedaj pojavili drugi faktorji in drugi voditelji, koji se izražajo bolj otvorcno in bolj iskre- Flare of Bumtu-w of t he corporation and noi nji!lov kiie ie povsem dru- ■idfRXM*' of above oni -erp: Si! Cortlandt tračen od dosedanjega in množica je S5VT* °f Wlinhattaa' Vork vsa za »j'5""- Na PHkopih v Pragi •-■--so se minulo nedeljo pojavili tudi Ca krto velja liti m Ameriko in jUf», siavjsll,i A 01» 2.00 4.3«» 1.7;'» Cana-lo . h pol leta......... h «sU> u ran"to >•»-*• York . h pol leta xa me-r., \'»-» V rk •i Evropo ta v?« 1»-U' ..... «* •• J** • • • t ,, ,, četrt . . . T Evropo polilia - < c' ts: no t-i štev "GLAS NARODA1 i*, .ji ir-u ./- vaemši n»M»»ii m j r:;»«tik«»\ "GLA^ VA^OD V** ("Voice o< th*> !Voj»W*) lamed eve;y da*., Sunday? e.n« llS.iUv-. Subscription >." «-> <_Advertvs m ni on »iric-m.rrit. in kraj demonstracij l.»i0 proti Nemcem slišati je bilo tudi navdušena živijo-klice Srbiji in Angliji, ktera slednja je danes zaščitnica vseh jugoslovanskih aspiracij. Mer pišemo današnji članek povsem iz avstrijskega stališča, moramo izjaviti, tla poslaja itak žalostni položaj v Avstriji vedno bolj kriti-'•"'!». Iz Ihinaja prihaja namreč po-i.n-ijo. da so vsi češki državni poslanci brez izjeme strank sklenili, da v tlr/avnem zboru ne bodo glasoval' za aneksijo lI;'rceg-Bosne. To natne-r.»vaj.» - -iri' i baj.> tudi Poljaki, ki ?e temveč tudi v dejanjih. Ko so zaznali za nepozabljene septemberske dogodke, začeli so takoj zbirati za -žrtve in spomenik. Zbrali in v sta- Slovenska gospodarska emancipacija mora meriti na to, da podveže-mo dotok zaslužka vsem narodnirrte nasprotnikom. Le tisti tujec naj ima ro domovino poslali so tudi že znat- j od Slovencev zaslužka, ki boee pod-ne svote. Sedaj je zopet poslala ši- i pirati njih stremljenja in vzgajati rom sveta znana slovenska banka Frank Sakscr Co. v New Yorku polom "Ljubljanske kreditne banke" ruženemu narodnemu odboru" znatno svoto 105 kron, ktero so na okiiC v amerikanskem slovenskem dnevniku "Glas Naroda" darovali slovenski Amerikanci za spomenik in v podporo ranjencem. Uredništvo dnevnika "Glas Naroda" je pa so-"asno pisalo "Združenemu narodnemu odboru" prisrčno pismo, čegar vsebina zasluži, da jo objavimo. To pismo se namreč glasi: "Slavni "Združeni narodni odbor*', Ljubljana. Cenjeni gospodje in rojaki! Tudi nas ameriške Slovence je krvava septembrova noč mesta Ljubljane n'pnj.isno u".alostihi in iznenadila. ški» katollUkc ol- Nadalje je treba sistematično ure-i od daIe6 ni predstavljal, da aneksija diti kolonizacijo v tistih krajih na-! Bosne in Hercegovine provzroči ta-sega ozemlja, kjer »o se v večjem \ kov viIiar v vsej Evropi. Avstrija številu naselili tujci aU kjer vladajo Je biIa tam' Posedovala je faktieno odpadniki. Zlasti je to potrebno na oni P°*nraiinb in rnogla je mirno jezikovni meji. potem v Mariboru. i ostati tam še ilalje. Pozneje, za pol v Ptuju, v Celju, v VeSkovcu, v Be-: stolet-ja nli eno stoletje, bila bi ko-ljakn, v Gorici in v Trstu. Tja je ,ie,tna aneksija nekaj povsem rarav-treba spraviti kolikor mogoče naših j ob sedanjih razmerah Av- ljudi. zakaj le z izdatno kolonizacijo j striJa v nikakem slučajis ni smela se ria te kraje iztrgati nasprotnikom 1 P^zati v "status quo", iz rok. Silni in hitri napredek Slo-1 S provokatorieno proklama- vencev v Gorici in v Trstu priča, ka- ci-i° & Avstrija proti sebi ko lepi uspehi se dajo doseči s siste-' VSo Evropo, ker je enostavna prekr- pood društvo ^ažledlnjene države 8ev«rn«> Am«rl!t.» Sedež: Forest City, Pa »MSMmpunfr'Atitab Januar;« »OCi r, t*. ..... d naše premih' slovenske domovine, ; matičn;m delom. TVpiw brez poipi^t h. .»«>h .o-1; i* ma »mejo. <>enar na; ee bl&i: »vali pobijati pi Mrtpoy Oriler. Pri «pr»-i(ietnbi k rf jti nnr. rr. Kov »roaiuio, iJa se tuai. t«, u j »}»- bivališče nazumii. « •KiLAS INA»<«JOA" 82 Corthoi i -street \ Vo.-fc (tir ,. T«n' 4«UiJ 1'ortlandt Rovodom Fran Jos;po-vega jubileja. Jutri bodo v A v s v na.sej stanj don šestdeset letnico vladarja Fran .1 -i: do stno tudi mi slo shoruj br* z izj -in<-ta. Da-i ravno nas Žejo nikake n.-. 1 jo g >jimo n.i am. Evropo, sega le v imamo vendarle ol duhu prisostvovati k oje se bodo jutri \ venskem, ktera d razkosana in raz<''*i dno del Avstriji*, ki v Slovencih vedno ro za vse svoje no! načrte. Dosedaj To je drugo vpraa bčamo slovensk ni j domovini. Nijedne^ra vla-lai ki bi v svojem z; prestal tolik » m.v v [Kjlitiki liil tolil atrijskih birokrat« s! rije, in ki Iti sku nim narodom r.g «iii to v v?eli Sestd.-set vladanja posre* li>, feno, vedno se j nim vplivom, ki le jedne klike, tod avstrijskim narodo narodnosti deloma i ji li \ i:ii arija P" i ugit z A i tako »U !l praznovali njii:ovega <"» ir:ir vla-Am ri :i i !i 1:,* ;-.«»-i : io ne ve- {iila jedno mednarodno pogodbo. Mi i :-im-:pij< l:;o ne strinjajo z delitrijo | :a Vsm nismo mogli priskočiti takoj j Neizprosen, dosleden, brezobziren namreč Črna Gora in Srbija — p.. ga naroda, kajti oni najbolj hirli dejansko na pomoč. Doposlani j do skrajnosti mora biti tras boj. Tu- j zahtevamo v prvi vrsti avtonomijo v« .Io. koliko gorja mora prestati na- iau- •»' za sklad spomenika naših i di za nas morajo v prenešenem smi- za ^>rtSno i" Hercegovino. V tem : .1. ki je razdeljen med razne drža-' narodnih mnčenikov in v podporo i slu veljati besede nemškega prvobo-, s^l1<'aJu ne zahtevamo niitakih terito-. «'. Tu.ii pri slavnostnej seji držav- i raujeucem priobčili srno takoj v na- i ritelja Paula de Legardea: Deittsch-! kompenzacij. Avstrija stoji nega zbora, ki seje vršila v proslavo ; šem dnevniku "Glas Naroda". Do land i:st die Gesammtheit aller ,la:les pred" alternativo: eli da mir-šestdeset let nice vladanja Fran Jusi-j lanes nabrali smo 165 kron, ktere | deutsch empfindenden, deutsch len- mm Potom zapusti Bosno in Herce-pa. ni bilo nijedneira češkega in tudi V::m tukaj v prigihu pošiljamo po | kenden. deutsch wollenden Deu- !?nvlno' r,:aj ^^ dobili popolno av- iiijfdn.ga v s t-nemškega poslanca____ . kii it. "Ljubljanske kreditne i t scheu; jeder einzelne von uns isf ein tonoinijo. alf da provocira vojno. Jii \'sa doba vladanja Fran Josipa jej banke". Izvolite uporabiti od te | Landesverriiter, wenn er nieht in' u*°?ne dr^igo streti, morda co?o •;ln skrajno viharna — in sedaj olj svote: S."> Iv v podporo ranjencem in J dieser Einsicht sich fur die Kxistenz. (Jksi-<.eneo. Mi Črnogorci in Sr-.. "eru njegovega življenja prihajajo ' ostanek 80 K je pa za spomenik pad- ' das Glm-k. die Zukunft des Vater- 1)1 — absolutno ne odnehamo. Kaj opet viharni časi. (Min klika iz vrst J ii!i narodnih žrtev določen. Nadeja- landes per^unlidi verantwortlicli er avstrijskih Nemcev, ki je Vedno zna-jtr.o se, da ^'aln bomo zamogli čez ne- jachtet. la vjdivati na o priobčimo to p^smo. j \- -rik ni-kim našim bratom bodi pa re*■ -na i i iz dna slovenskega srca redoljubna zahvala. . ODBORIOKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Bor 374, Perert City T*. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral I. tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City Pa. IL tajnik: ANTON O STIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie Blagajnik: MARTIN MUHIČ. P. O. Box 637, Fore« City Pa> S Cmc Gore. .irlament, od kterega so prič:-kovali .. hode napravi! mir med narodnost-i. verlro ]»ok'>pati i i tudi parla- ..i'1! iar< a < ia>ta •stia boj morala ni. «1«* -;n. • nikdar ni tako I I Ljudstvo si je iz! i dokaže svoje mis! ega jirebivalstva 11 o Cetraje, I. Nikola Petrovi-' N >spodar ('rne i i je da n ira pfv!a:i Avstr'j .-.ii ■ , naj j :' > s * a: j e b": r reei ■ >: na . lif»se< "i-■» direktno?!! A ' /<■!»■ :mo slučaj, da bi se morali LViia <' i-a m Srbija-sami boriti r«roti slini A \ -ti i ji! Kaj bi si pridobila NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega adbora, W»r, KAROl, ZALAR, L nadzornik. P. O, Bos 547, Porest City PBAN uLNATELJC, n. nadaornik, 909 Braddock Ave^ ^va* doek, Pa. FRAN ŠUNK, ITL nadaomik, 60 Mill St., Loierne, Avstrija ? tem, da nas premagal! 1 iismarekom. do- li a ni ihaja r.om- majo rit" se d' * »rhhdi ; iki at zr av- skodo Av-kiu, razlic-la bi se mu : 1-tlh n jeirovet:a kajti, kakor te-lorai ukloniti o-dclovali v korist nikdar v korist La a.strijske še dosedaj niso šal t tu lKu •u-V • «•.. ■■ v .. :i seoanK s ' ■!;<-. - >d dru-•i! >e morejo ustaviti, roraiiio i mi pridružiti r i j i vedno uakl »njene Staats-Zeitun-ki v i 287. uazivlja avstrij-1,'to "l>a- A.nfang vom 'i i'etek konca... Amerika Slovencem. i Slovenci takega. kar arod; v Avstnji, to so .z. I.isme moči, to so si v 11■ ju iper državo. Le j ■■ iirža\a odnehala, kadar je pririljena odnehati, sicer nikdar. "e so pač včasih še močnejše, r v dtistih, ki imajo oblast v [\, i:i politika je umetnost, iz-r-a". i sr a nje rr.zraer v prid na.ro-p »rahljati svoje moči, da se sve «k seže, kar je v danih ih moiroče. konč;;i ideal mora vendar 1>:' i n ostati kolikor mogoča velika sa-nostojnost slovenskega naroda in ta ;a pozvali slovenske Američane. deal se da doseči samo, če se v o- ; (.anii proko Nikolaja T., kneza Črne Morda .bojno slavit? Ta bi bila vse-kako zeki problematična. Ali naj podjarmi Črno Goro in Srbijo? Oe-kiu ? Da pomnoži število vprašanj, rci razjedajo notranjo silo Avstrije, da nalaga svojim narodom nove davke za vzdrževanje silne vojske v pod-Treba samo primerjati sliki Bismar- j jarmljenih deželah! eka in kneza Nikole. Ob prvem po-_!: du pada v oči ona sličnost potez, ki kažejo cneržijo, želez ro voljo in močan duh. Postava kneza Xik.de je imponu-joča, pogled osier, srlas- krepak, a pak prijeten. In da se je rodil mesto v hribih < 'rne (lore v k t; ki petro-uradski palači, bi bil Nikola gotovo postal slovanski Bismar ! A tako jc» njcge.v silni duh navezan na o./ke meje Črne flore, kjer hi •ik drug vladar nepozabljen živel in nc ]>ozabljen umrl. lvnez Nikola pa -i jt* znal pridobiti ugled in spoštovanje, ki ni^-ta v nikaki primeri z \elikostio državice, ki je vlada. 41 n ko bode bodoči zgodovinfsr opisoval zgodovino Slovanstva, nikakor ne bo mogel preiti molče, aii s par vrsti- icviru monarhije združijo vse Slovenke pokrajine v eno celoto: Zjedinje"-jo Slovenijo. V državi hočemo biti svoja država. Treba je pa. da bode ta slovenska država v okviru monarhije tudi v resnici slovenska, namreč nacijonal- na dnevnem redu — tudi tega on ni naj z malimi zneski pomagajo našim; aa_ g tem je £e rečeno, da nam je zakrivil. Uverjeni smo, da nihče rojakom na Slovenskem zgraditi žrt-1 prC(ivsem stremeti za tem, da postanejo Slovenci na slovenskem ozemlju gospodovalni element. Danes to nismo. Kompaktno živimo na svojem teritoriju, v ogromni večini smo, a gospodovalni element med nami so Nemci. Naš namen mora biti, pospeševa- Ali on je morda edini vladar na svetu, ki res tudi vlada sam, s svojo voljo, ne da bi bil pri tem odvisen od vplivov raznih klik in dvorskih intrig! Mnogi drugi vladarji — pa najsibodo že ustavni ali absolutni — bolj ne želi, da bi sedaj, ko so za vam s »irlateske — Lundru in Ada-Avstrijo nnstopili ravno tako tužni 1 miču — krasen spomenik. Naši ru-časi, kakor 1 ta 18«i(i, vladal tam sai ;aki so st* pozivu "Glasa Naroda"' v domačih deželah mir, nego baš drage volje odzvali, dasiravno časi Fran Josip, toda njemu je nemogoče še niso b:b tako ugodni, kakor bi bile spremeniti položaj. In radi tega mi- 1 želeti. slimo, da nam nc bode nihče zame- Vsakdo je poslal kak manjši zne- rii, ako mu tudi mi, ameriški Slo- in ker iz malega raste veliko, j nje sreče in duševnega ter gospodar- veuei, povodom njegove šestdesetlet-' -mo poslali na Slovensko najpreje Ukega blagostanja, ne vseh prebival-nice vladanja čestitamo — seveda le lfio kron in pred nekoliko dnevi zo- eev slovenske domorine, marveč sa-kot osobi. I pet 500 kron. Z zadovoljstvom mo- j mo slovenskih prebivalcev. Inorodci V vladinih krogih Avstrije so si : ramo javiti, da nam še vedno priha- j na-j ])0$0 veseli, da smejo med nami še pred par tedni domišljali, da bo-! jajo zneski denarja iz vseh držav, in ! ->ivoti. Nemški politik in zgodovi-do cesarjev jubilej proslavili na v«e da dobivamo tudi od povsodi zgra-1 nar Treitsclike ima čisto prav, ko drugačen način, kakor en bodo sla- žanja nad početjem vojaštva proti i ti-dj. da morajo biti narodi nestrpni vili jutri. Tedaj še niso vedeli, da ! Slovencem. Uverjeni smo, da bode- j in morajo gledati, da raznarode in | so navadRO marijo*ete v rokah se bodo ulične demonstracije proti mo še v nadalje zamogli poslati v do- sci,i asimilirajo na njihovem ozem- j favoritov, ljubljencev in arogantnemu nastopanju avstrijskih movino nekoliko denarja v ta pleme- iju živeče inorodee, ali pa Jih pre- ! zensk' dočim so ^v Orni Gori vsi vlael-Nemcev pričele tako množiti, da so nit namen, tako da bode spomenik,; ?nati. Večno resnične so besede t ni aktl edlno in ie PIotl sedaj, na predvečer cesarskega jubi-, ki bode stal v Ljubljani, na vedne j Schillerjeve (Wallensteins Tod, 2, leja, skoraj na dnevnem rodu. Tr.ko Čas« pričal, da tudi ameriški Slo-: 2) : Wo einer Platz nimmt, muss na Češkem ne mine s 1.' -' raj dan, •svoje zatirane domovine nikdar jcr andere riicken — Wer nicht ver-da bi ne prišlo do opravičenih de-! ne pozabijo. trieben sein will, muss vertreiben — monstracij y>roti nr .. škim pritepen- Kak vtis so napravile prve kroni- p>a henseht der Strcit und nur die cetn, ktere podpira kar očitno av-; cc. koje smo poslali v staro domo-1 Starke siegt. strijska vlada — snveda ne po Fran vino. nam najbolj dokazuje članek, Neništvo na slovenskem ozemlju JoF'i>ovej želji. Ti^la to še ni vse. kojega je objavil ljubljanski "Slo- nima nobene življenske pravice, ker Gore! Na zunaj je Nikolaj I. moderen vladar, izurjen diplomat in velik pes-nik-rodoljnb; na znotraj pa ni drugo, nejro absoluten \ladar, skoro bi rekel -.rlesiiot. Ali bi bil sploh v tem. za Avstrijo najugodnejšem slučaju dobiček v ka-; ki primeri z žrtvami?! Ali je sploh gotovo, da ostai.efa "•rbijn in Cena Go^ra osamljeni? nadejamo, da pride do konference balkanskih držav, kterim se pridruži tudi Bolgarija. Ferdinand Ko-burski bode moral iz dežele ppeje, kdo misli. S tem pade glavna :-.:.a. A tudi Rumunija se pridmži ■'»e- svojih aspiracij na Sedmogra-šku in Kukovino. tem slučajtt imela bi A\striia pro-i sebi ves Balkan. Avstriji bi prišla na pomoč Nemčija. S tem bi i rudi bilo dano znamenje na splosao evn p-ko vojno. Čim bi stop'le nemške čete v akcijo Avstriji v prilog. *>i marširale v Nemčijo od ene strani : francoske, od druge ruske čete, clo-čim bi angležka mornarica gotovo ne ( držala križem rok. Italija bi v slu-čajii. najugodnejšem za Avstrijo, o-stala neiztralna. i Po dovršeni vojni izgledal bi zem-Ijevid Evrope povsem drugače nego POROTNI 2f PBIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, pradsednik porotnega odbora, Wslr, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoct, P*. IVAN TORNIČ, D. porotnik, P. O. Box 622, Porest City, Pa. I>®piGi naj »e pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN P. O Porest City, Pa. Društveno glasilo jo "GLAS NARODA.' ' ZA BOŽIČ......." in IN0V0 LETO pošiljajo Slo- ____venc* kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 C0KTLANDT ST.? NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR A VIL, N. E. CLEVELAND, OlliO. Ko sprejema po&lonstva narodnih danes. Perspektiva za Avstrijo je poslanstev, napravlja v svoji drago- na vsak način vrlo slab?., ceni narodni nosi utis vladarja, ka- Pridobiti pravzaprav ne more v no-koršne si morda predstavljamo iz j benem slučaja nič, dočiin lahko izgu-pravljic tisoč in ene noči. Zdi se, j bi vse. da smo postavljeni nazaj v dobo Fa- i Mi Črnogorci, Turki, Srbi in Bol-raonov, Darijev, Krezov in Čirov, i gari srao baje barbarske države, Av-Na zunaj je on moderen, danes eeio I stri j a pa se ponaša, da-je kulturna ustaven vladar, dočim je na znotraj država; v tem nujnejo dolžnost bi jej popoLen samodržec, v marsikterem bilo, da prepreči prelivanje krvi, ki oziru navaden orijentalski despot, jej ne more donesti nikake koristi.,r Sporočam vam te izjave odličnega Črnogorca kakor dragocen prispevek k razumevanju dogodkov, ki se vrše sedaj' na ČVni Gori in v Srbiji. E—st. Ulične demonstracije na Češkem in j venski Narod" pod zgorajšnjim na-drugod so bile dosedaj, do jubilej-j slovom in ki se dobesedno glasi: nega dneva, le lokalnega pomena. "Na tisoče in lisoče Slovencev je Toda danes so prešle v povsem dru-, ie zapustilo svojo revno domovino go vodatvo. Na ulicah se čujejo dandanašnji. ko se bliža cesarjev jubilej, povsem drugi bojni klici, kakoršnjih avstrijska vlada dosedaj še ni bila ■avajena poslušati. Dosedaj je množica, v ktere j pri demonstracijah odseva vedno ljudska želja in ljudska duaa, demonstrirala vedno le proti avstrijskim Nemcem. Tako se je godilo na Prfkopih v Pragi, tako se je vriilo todi ▼ Budžjovicih in v vseh odtalih mestih prostranih čeških detel. Ravno tako so bile demonstracij« v minolem septembru r sloven-afcak deželah, ki so bile dosedaj naj- in Šlo preko nrnrjn iskat v prosto Ameriko kruha in boljše sreče. Dasi loči naše brate v Ameriki od rodne srrude na tisoče kilometrov, vendar je niso pozabili, temveč jim prej kot slej bije srce vroee za ubogo in teptano slovensko domovino. Kot prosti državljani proste države občutijo še bolj britko krute krivice, ktere mora prenašati ubogi slovenski narod v stari domovini. Z bratskim zanimanjem in bratsko ljubeznijo zasledujejo sveti naš boj sa narodne svetinje. Njihova bratska ljubezen pa se ne kaže samo ▼ lepih besedah, ne živi samo od sebe, nego od Slovencev. Nemški trgovec ali obrtnik '•i moral lakote umreti, ee bi mu Slovenec ne dajal zaslužka, nemški uradnik je nastavljen za Slovence. Naravno naše pravo je, da zahtevamo odstranitev vseh nemških uradnikov, da zahtevamo, da se nemški trsrovei in obrtniki odpovedo vsale-mu političnemu in narodnemu po-svedočevanju svojega nemštva in da poskusimo vse, kar je mogoče, da se asimilira med nami živeče nemštvo ali pa izseli. Od podjetij tujega kapitala moramo zahtevati, da nastavlja v svojih podjetjih samo slovenske uradnike in delavce in ee vzdrži vsakega nasprotovanja slovenskim prizadevanjem. vladarjeve volje. Zbog tega je knez Nikolaj napravil morda največjo pogreško s tem. da je narodu podelil ustavo. Črnogorec je vojak, in edinole vojak. Kakor tak je naučen na pokorščino in diseiplino. Za tak narod pa ustavne svoboščine niso. Tu trpi, mora trpeti disciplina! Mislilo bi se, da knez Nikola pozna svoje Črnogoree, a zdi se, da se je vendar enkrat pre varil. Ali pa Nikolaj ni nikdar resno mislil z ustavo! Nadejal se je morda, da se mu bode tudi skupština (parlament) slepo pokorila, kakor njegovi ministri. Pričakoval je, da bodo narodni poslanci na vsako njegovo zahtevo odgovarjali z: "Živio gospodar!" Zmotil se je. Bilo je med narodnimi poslanci mož, ki so resno smatrali ustavo. Prevarili so se tudi oni. Nastopila je reakcija. In potem ona nesrečna afera z bombami, inscenirana izven Srbstva, ▼ svrho razdvojenja dveh srbskih Pl ŽENITNA PONUDBA. Slovenka, stara 22 let. dobro vzgojena, želi se pismenim potom seznaniti z mladeničem v starosti od 25 do 30 let. Osoba, ktera resno želi stopiti z menoj v korespondenco, naj blagovoli -poslati obvestilo in sliko na: Angela Potnik, P. O. Box 145, Diamondville, Wvo. MARKO KOFALT, 844 :S46^So. 2nd Street, STEELTON, PENNA. Priporoči se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kopnih pogodb, pooblastil ali polnomoti (VollmachO in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodue listke za v stari kraj za vse boljše parnike in paro-bradne proge ter pošiljam denarje v staro dom /vino po najnižji ceni. Mr. MARKO KOFALT je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. "GLAS NARODA". NAZNANILO. NA PRODAJ. Slovencem, koji se nameravajo naseliti v stari domovini, prodam radi družinskih razmer hišo z vsemi gospodarskimi poslopji. Tu se nahaja Društvo sv. Alojzija št. 36 J. S. jako dobro urejenaf že vež iet obsto- K. J. v Conemaugh, Pa., naznanja . v . v ® . ' ,, jeea gostilna. Hisa je na najlepšem svojim članom in clameam ter sploh vsem rojakom in rojakinjam v oko- Prosto™ ^^ ter na knžaju lici, da priredi dne 26. decembra VELIKO PLESNO VESELICO treh okrajnih cest. Promet v lesni trgovini je tu največji. Prodam vso v lastnej dvorani v Conemaugh, Pa., hišno in gostilniško opravo ter tudi in so prošeni se iste udeležiti. Vstop' zalogo vina in žgaaja; nadalje gtelaže za gospode $1.00, dame proste, pivo brezplačno; dobi se tudi dober prigrizek. Prijazno vabi ODBOR. (1, 3. & 5. dec. BojaH, BAroSaJU s* na "Glas Na-nda", MtfrsJffi In nsjecnsJH dami flrtt za trgovino. V hiši je bila že več let dobro upeljana trgovina. Potem ee nahaja tudi v vseh spodnjih prostorih moderna razsvetljava. Nikdo naj ne zamudi te-le prilike, Se ima veselje izseliti se v staro domovino. Vež o tem se poizve pri upravni-itvu "Glasa Naroda", 82 Cortlandt St., New York. (4x 21-11 ▼ t lx) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom naročnikom naznanjamo s tem, da se nahaja sedaj na potovanju naš pooblaščeni zastopnik Mr. MATEVŽ PEČJAK. Obiskal bode rojake v nekterih mestih in krajih države West Virginije in Pennsylvania e. Dotičnik je pooblaščen za pobiranje naročnine "Glas Naroda" in naročbe knjig, vsled česar ga vsem toplo priporočamo. Upravnistvo "Glasa Naroda". 82 Cortlandt St., New York. Kje je moj prijatelj FRAN STEKLE, po domače VOLKOVI Doma je iz Podloža. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se p« sam javi. — Frank Logar, Box 1, Asbtola, Pa. (30-11—1-12). igoslovanska Katol. JsMa. fokorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedel v ELY, MINNESOTA. % Avstr. Slovensko m Bal. Pod. Društvo. Ustanovljeno 1 16. }anuvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. URADNIKI: FRANK MEDOŠ, pre^e.Inik, 1MS3 Ruing Ave., So. Chicago, I1L IVAN GERM, po«ipred~einik, P. O. Box 57, Rradtiook, Pa. GEO. L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn. MAKS KERŽIŠNIK. p- možni tajnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. IVAN GOVZE, blagajnik, Box lOo, Ely, Minn. (JLAYNI ODBOR: Jo ho Rede a«, predsednik, P. O. Box 154, Frnwftsnac, Karo) Starina, podpredsednik, Mtzib«n-y, K>n—. IjOO Hrornek, tajnik, P. O. Box 2«3. ¥V^»t«ogws, Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 254, Fruateaas, N ADZORNIKZT: ALOJZIJ VIR ANT, pred>ednik nadzornega odbora. Cor. 10th Ave & Globe bt., So. Lorain, O. IVAN PRIMOŽU", drugi nadzornik. P. O. Box 641 Eveleth. Minn. M 111 A EL KLOBUCAli, tretji nadzornik, llo — 7th St., Calumet, Mich. UPRAVNI ODBOR: Frank Markoviž, Frontenac, Kansas. Frank Premk. Cherokee. Kansas. Frank Buehinan, Rad ley, Kansas Ant oi Leejak, Ckioope". Kansas. POROTNI ODBOR: IVAN KERŽ1ŠNTK, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 133, Bardine, Pa. IVAN N. GOS AR, drugi porotnik. 5312 Butler St.. Pittsburg, Ps. IVAN MERIT AR, tretji porotnik, Box 95, Ely, Minn. Vrhovni «d ravnik. DR. MARTIN J. TV EC, 711. N. Chicago St. Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOCŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se p šiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽISNIK. Box 138, Burdine, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo Je "GLAS NARODA" radi Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Slovenski podčastnik zaprt veleizdaje! Iz ljubljanske domol ske vojašnice prihajajo prav č-stvori. Narednik Z. je b:i gut ljudem že od nekdaj trn v pet sicer zaradi svojega odi' Č-uega rodnega mi-ljenja. Nekega večera debatiral: so t nevarnosti vojake s Srbijo in o septembarskih demonstracijah. Pri tej priliki je baje rekel Z. da je vojna proti Srbiji lahko za Avstrijo nevarna, ker \Iada v vim r ™ na- de vsoj srosKin uu:enje za vojno, kakor levi in če Srbijo potegnejo, lah velikansko nav-Srbi bi se borili druge velevlasti s potem smo izgub- Želczniška nesreča. — 11. nov. je ! /n\ -/.H tovorni vlak ?tev. 80(1, ki j pr:ha.-a :z Logatca v postajo 'VerdJ. na -tran-ki tir. Prepozno je opazil strojevodja pretečo nevarnost. Kljub pritisku vseh zavor ni bilo mogoče j več ustaviti vlaka. Stroj je predrl ; ,:■> -ni zid tor je z vso silo telebnil j v .. '.. viri. 10 metrov ginbi.ki prepad 1 S stroje :n je pade! v globino tudi ton- j der. voz viakovodje. ter Še 3 vozovi tovornega v' ika. Strojevodja in ku- '' rilec >ta zalnji trenutek skočila z; vla»a ter >c tako rešila gotove smrti, j Vlakovodja je pa z vozom vred padel j v g'obino. Rešili so ga sicer in baje J ni i evarno ranjen. Kdo je zakrivil nesrečo, pokaže preiskava. Materi-i n 1 • a škoda ie naravnost velikanska. Štajerske novice. Ivan Vošnjak aretiran. Nemški listi poročajo, da je bil v Šoštanju aretiran bivši slovenski deželni poslanec'Ivan Vošnjak. Osumljen je, da je kot član načelstva šoštanjske posojilnice ponarejal knjige ter oško-dil posojilnico za več stotisočev. Korkurz je proglašen nad posojilnico, kakor tudi nad premoženjem Vošnjakovim. Veliko kokodakanja — malo jajc. V poljedelskem ministerstvu je bilo te dni vse na nogah. Poročalo se je, da 5e uvaža srbska živina v velikih množinah pri Radgpni in Ljutomeru na Štajersko, govorilo se je. da je samo po neki lokalni železnici bilo uti-hotapljeno 4S vagonov srbske živine. Začele so se preiskave na vse strani — in dognalo se je, da so bile vse to le prazne govorice. Nova posest v Celju. Piše se: Celjska trgovca, Rob. Diehl in Ant. Koleno. oba zavedna Slovenca, kupila -ta "Webrovo hišo v Novih ulicah v ' Celju, za 00.000 kron. Iz Celjske okoli.^e ?e poroča: Biv-( -«> \eli.< hV centov galono: belo vine (Ca-r3nba) po 70 centov galono. __„______ ! NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE r>0 GALON. Kje je moj tast MATIJA CARŽIN-j BRINJEVEC, za kterega sem irn CIČ? Rojen je v Klani in priže- i portiral brinje iz Kranjske, velja 1 HRVATSKE NOVICE. V nekterih nastala vsled V Bukoviei. » Lakota v Dalmaciji. dalmatinskih krajih je ^labe letine lakota. njen v Pograjeh, Istrija. Petnajst let s« že nahaja v Zjed. državah. Ce kdo irnjed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da n i naznani. Peter Jakšetic, Box 117, Kerby-ville. Texas. (30-11—1-12) steklenic st-da.i $13.«»0. TROPINO. VEC $2.50 galuna. DROŽNIK F-'.75 galona. — Naireanie posode ra žga-njt-^o 4 vi galone. Naročilom je priložiti d*»nar. Za obila naročila se priporoča JO EN KRAKER. Euclid, Oki9 ljeni, posebno pa še vsled notranjih jezikovnih razprtij. Rekel»je tudi, da bi vojaštvu r.a nedolžne ljudi ob demonstracijah ne bilo treba streljati, ker ni bilo prav nobenega povoda za to. In kaj se je zgodilo? 0-vadili so pa zaradi veleizdaje in v resnici sedi on zdaj v preiskovalnem zaporu. Podprli so to ovadbo tudi s tem, da Z. povsod svojo narodnost povzdiguje in je vsled tega nevaren svojim tovarišem (?). Omenjeno bodi, da je Z. vedno vestno opravljal svojo službo in bil priljubljen ne le pri svojih predstojnikih, temveč tudi pri svojih slov. tovariših in slov. občinstvu, ki so ga vsi radi imeli. Poneverba. 14!etni Franc Petrič iz Gorenje Dobrave pri Poljanah nad Škofjo Loko je kot pekovski vajenec pri Francu Bohinjcu v Pliberku na Koroškem poneveril temu 150 K, ki jih je stržil za njegov kruh, nato pa pobegnil domov. Zaprli so ga. Nesreča v gledališču. Pri predstavi "Divjega lovca" v Ljubljani je naooj slepo nabite puške, ki jo je ijwtrelil Danilo kot Tine, zadel v drugi parterni loži na levo sedečega mladega Hienga pod desnim očesom. Hieng je lahko ranjen. Obvezal ga je dr. Derč. Napaden zdravnik. Dne 15. nov. dopoldne je bil dr. Edv. Globočnik klican v neko gostilno v Kranju k nekemu bolniku, kterega je baje "hudo metalo". Zdravnik, prišedši tja. je konstatiral, da mu -i nič hudega in da je popolnoma pri zavesti. Ker se je "ta bolnik" delal še vedno nezavestnega, so mu preiskali njegove žepe in dobili pri njem več razglednic, naslovljenih na Gradiško PRIMORSKE NOVICE. Pijanec zmrznil na cesti. Dne 9. nni\ zjutraj so našli na cesti V. nk urala v Pni ju poljedelca Toma- ža Rossando mrtvega. Vračal se je ! s P< mera, kjer se je bil napil vina in i žganja, domov v Vinkural. med pot- j jo je 17 neznanega vzroka slekel gornjo obleko, ki -o jo našli (d) cesti, ; ne mnogo dalje pa njega «amega. Tis'o noč je bil hud mraz. a tudi de- • ževalo je. Crvenici in Bjelini je vsled gladova-nja r.astal legar, ki je pobral že več ljudi. Uvedla -^e je pomožna akcija. K poskušeni veliki slepariji v Za-dru. Namestništvo v Zadru je dobilo ,d tvrdke Sicherle v Gorici na-j znanilo. da mu je po naročilu poslala 30.voje prvo leto jako dobro. En razred je že zdaj premalo; decembra razširi šola v dvorazrednieo. Razmesarjen od vlaka. Stroji in tender dunajskega brzovlaka južne železnice, ki je 14. nov. prišel ob 0.25 zjutraj na postajo v Trstu, sta nudila strašen pogled: kolesa so bila pomazana s krvjo in kosi Človeškega mesa. Nesreča se je pripetila med postajama Rakek in Planina. Neki petnajstletni kmetski fant je hotel stopiti čez progo, dasi je bila ista zaprta. Gledal je za oddrdrajočim tovornim vlakom in ni zapazil, da se je v istem hipu približal od nasprotne strani bliskoma brzovlak. Ko da bi trenil, je bil nesrečnež zgrabi jen od sprednih vozov stroja, vržen na tla in presekan na dva ko?a. Vlak se na paznika kaznilnice, in vojaške Je stavil in smrtne ostanke so pre-bukviee, glaseče se na Anton Poznik , n8 plačate takrat, ko stvari prejmete. Vsa pisma in naročila naslovite na: NEW YORK AUCTION COMPANY. 436 E. 67th St., New York City. Zdravju najprimernejša pijača je «#»LEl,SV P1VQ4»4 ktero je varjeno iz najbeljšrga irnportirancga češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnlkar-ju 6102 St. Ciair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. NOVO! NOVo! NOVO! Štiri krajcaije velja doma pakelj* avstrijskega tobaka, tukaj pa 4 cente. Bala (50 pakeljcev) $2.00. Za 10c. v postnih znamkah pošljem dva pakeljča za po.«knšnjo poStnine prosto. E^imj>ortirane pipe iz porcelana po najnižjih cenah. Sole agent: ANTON LOGAR, 26 E. 119th St., NewYork, N Y. AVSTROAMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) N3pi?ra?0£j& !n nejoenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv- PRODAJA pozlačenih ur Čc kupite uro, kupite -£3Ql4fc%5 tako, da se je ne sramu-i®1®"-. Mi,"e Podajamo , -^ fT^T^ slabih ur, ki zgube b irvo, da se jo sramujete pokazati prijateljem. NaSa ura je čisto pozlačena in garantiramo, da ne bo črna — na uro ste lahko ponosni. Urajezava*! Krasno gravirana fino ameriško kolesje, najnovejša moda. Nikd ar ure ši ni?o bile ' o tei ceni. Pošiljamo z v er iž-cn r>'i C O 1). i.i 4it we vam ucaja. pl-vijt.\ iu. vr:iit< ri* naše stroSke. Ce kupite šest ur za $3i'.40, dohit<» eno uro in v*r>žVo zf>*»o-\j C' pl.«č.ii.c vra^rei, vam uio n 5iji.nio pc pošti Ure za tr-nsks in možke. E. M. WALKER & C0.2(W Slate St. Chlcago.ni. Novi parnik na dva vijaka "Maetha "WAsnixcTON". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKCl Kdor je prijatelj dobrega žganja naj nam piše in od nas dobi zastonj en poln kvort najboljšega Straight žganja. SecaHty Co. 253 So. Water St. Chlcaf o, IIL Ime: Naslov : ROJAKI, NAROČAJTE B* NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVN V F* aj snri r?~r-.nro41 J vi it^aio brbziični L brzoj*r: ^ ALIGB, LlATJKA^ 1 KAJtTHA WAJ&LU^GIGN, J ▲BGFKErrnfA. V m—ifffh mmju. in Jonljm bod>U tgonj ttfBtacmx btodsijv dniDaiiividzicinoTk I Cidi Tožnih listkov (z NEW YORKAIza IU. razrid soldo: TRSTA.............................................$28 —a ljubiijaitr....................................... 028.00 RRKR.................................................... ZAGRBBA.....................................____$29,28 kablotoa......................................$29.2» LL ftATOTO dO TB8XA ftU M¥l....---------------150.00, 0«M» im 060.09 Pftrobvod "OCEANIA" (na dva vijaka) odpluje 9 decembra. Parobrod MARTHA WASHINGTON (na dva vijaka) odpluje 19. decembra. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington stmt, new yore May; m "Glae Naroda" priredi! L. P. TRETJA KNJIOA, IZ BAGDADA V SXA M BUL. (Nadaljevanje.) • — "Meni vseeno. Samo stran od tukaj!" * 1 ' Zatem pa prinese služkinja Perzijancem vjeto perutnino, da jo osku-bijo. Tudi gospodar sam se mi približa in mi da skrivno znamenje, da mu sledim. Odidem za njim takoj ven iz tabora. Na nekem senčnatem mestu pod dvema drevesoma, kjer je bilo obilo maliu, se vsede in tudi meni odka-m pr«i«t*>r. Ko nekaj ča>a molči, me hipoma vpraša: i' Krni r, zaupam ti. torej poslušaj. Jaz sem preganjan, in nikar ne vprašuj. kd<> jo bil moj oee. Umrl je nasilne smrti, in njegovi prijatelji so tajno pet al i. da je n oral umreti, ker je bil na potu nekemu druzemu. Jaz. njegov sin. sem pa maščeval njegovo smrt, torej sem moral bežati iz don.ovine. Se p<>prej sem pa \>e dragocenosti, ktere sem v naglici mogel dobiti, naložil na kamele in jih poslal v spremstvu zvestega služabnika čez perzijtko nu jo. Nato sem se pa sam podal iz domovine, seveda po drugem potu. Vedel sem, da me bodo preganjali, zatorej sem preganjalcem zmešal sled. ker sem potoval po divjem Kimlistanu. In sedaj, emir. povej mi, ee me hočeš tako dolsro spremljati, dokler so najini poti jednaki 1 Toda premisli prej, da sem jaz begunec." Perzijanec umolkne, in jaz odgovorim : "Hasan Ardšir-mirca. s teboj grem, dokler ti lahko koristim." Poda nt i roko in reče: "Hvala. en.ir! In tvoji tovariši?"' "Credo z menoj, kamor jaz grem. Ali smem vprašati, ktero mesto je tvoj cilj?" "Hadramaut." Hadramaut! Ta (beseda me elektrizira. Neznani, nevarni Hadramaut! Brez nadaljnega premišljevanja vprašam Perzijanea: "Ali te v tem mestu pričakujejof" t v Kerheli.'* " I )a: mrtvaška karavana j«- že zdavnej na potu. in jaz sem .-o napo-' til v Kjn>znali. toda skrivili mi niso niti lasu." ''Emir. predrzen mož si! Ven. da moj oče počiva v Alahovih rokah. Že je njegovo truplo pokopano v Teheranu ali pa v Kerbeli. Toda moj oče j je Želel, da bi bil pokopan v Kerl>eli, in to slednjo njegovo željo mu hočem sjiolnili. t«-rej pr■> ni'lčei!i prvi. ki bi te izdali i.i te umoriti." "Rodi brez -krt»i. Nje dobiš svoj«' kamele?" "Ali li je znan Gad;n pri Bagdadu?" " I'd/ j-tMi jne-to? (Sfitovo; riesto Gadift leži ob levem Tigridovem j bregu ter je z Bagdadom zvezano po konjski železnici." "T< rej tam me pričakujejo kumelski poganjači, ki imajo tudi truplo j mojega očeta s seboj." "I>o Gadina te spremljam torej brez skrbi. Ali si ti varen v I Gadinu?" "Upam. Sicer me preganjajo, vendar paša v Bagdadu me ne bode izročil perzijskim oblastem." "Ne zaupaj nobenemu Turku in nobenemu Perzijancu! Bil si toliko potoval po Kurdistanu: zakaj m postal naenkrat nepre- 1 • Največ Džerbojov in tudi nekaj oddelkov beni Lam." "Ali se jih bojiš?" Bojim? Ne I Toda previdni izvoli med več potmi vedno najbolj varnega. S seboj imam potni list velikega sultana, kterega spoštujejo v okolici Bagdada in po zakrivno tja in otmi se Bagdada in mrtvaške karavane." *" 11" pod. ja/. tii-i-n; bojazljive«! Ali naj moji mislijo, da se bojim?" ** I)<»bro, torej m precej predrzen. M- prav veseli, ker sva si jednaka; ! torej [Hitujeva skupaj." " " .laz -em zadovoljen, toda poti enim pobojem. Bogat sem. zelo bogat ; vse, kar potrebuješ, moraš vzeti pri meni." "Torej sera tvoj služabnik, ki prejme plačilo." "No; ti si moj gost. moj prijatelj, moj brat. kterega ljubezen mi dovoljuje, iztrgal srce in jih naredil sužnje možke pohote; s tem si zdrobil našo moč, okamenil naše srce, op ust ožil našo deželo in vse one. ki sledijo tvojim naukom, prevaral za resnično srečo!" I'erzi.janee je vstal in glasno tožil Alahovega preroka. Sreča, da ga niso slišali njegovi ljudje! Šele ]>o daljšem ča*u -e obrne zopet k meni: "Ali ti je znana pot v Bagdad?" "Sicer še nikdar nisem jahal po njej, vendar se ne bom zgubil. V dveh smereh lahko jahamo: ena vodi proti Hamrijskemu gorovju proti jngozapadu, druga pa ob reki Djala v Gadin, ki leži v okolici Bagdada." "In kako daleč je od tukaj do Gadina?" "Če jahamo po prvem potu, potrebujemo pet dnij, po drugem smo pa že v štirih dneh tam." "Ali vodijo pota po obljudenih pokrajinah f" "Da, in ravno radi tega so najboljša za nas." "Torej vodijo še druga pota v Bagdad?" "Seveda: toda jahati moramo po pustih krajih, kjer prebivajo samo roparski Arabci." "Kterega rodut" 51REKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUA* Poštni parniki ao:j J-3 Lorraine" „ „ „ ................12,«»00 „ 25,000 i-3, Touraine'* i „ ...............10,000 „ 12,»>00 La Bretagn .. ........................ ... 8,UK) „ 9,000 a Gasgogne'1................................ 8,000 „ 9. Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. r antiki •dplajejo od sedaj naprej vedno ob cetHkih ob 10. Of ?0D0lndii*iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. « •JJL I.OTIRATNE. *r.A TOURAINE 14 Bretagne *LA PROVENCE ♦LA LORRAINE 3. dee. 1006 »LA TOURAINE 10. dee. 1006 La Bretagne 17. dee. 1908 *LA SAVOIE 24. dee. 100t.*LA LORRAINE IL dee. 1906. *LA TOURAINE 7. j an. 1909. 14. jan. 1909. 2L jan. 1909. 28. jan. 1909. 4- febr. 1909. FOSEBNA PLOVITVA. Novi parnik na dva vijaka CHICAGO odpfage 7. nov. ▼ Havre, fksrik CALZT0KM1X odpluje dne 12. dee. v Bordeaux. Sane 4rogi in tretji razred od pomola 84 N. B., vsnešje sap. 44. aiie* Ceaa Ingega luni« de Havre: fHLN Im ~~ INrnikft s fvewte zasnamovanf fnuj« |§ #ra iQib. Kozminski, generalni agent «a ^anad. 91 Deaborn St., ChlvagOt HARMONIKE bodisi kakorfnekoli vrste Izdelujean ta popravljam po najnifjih cenah, a dele trpeino in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad >6 let tukaj v tem poslu ia sedaj v are* jem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorino kdo zahtev* bres n »daljnih uprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., derdiai O. Pozor Roiaki! Novoisnajdeno garantirano mašile ss plešaste iiwolobradce, od katerega v < tednih lepflasje, brki in brada popolnoma zrastejo t Kevmatisem ali trranje v nogah, rokah in krifu Vam popolnoma odstranim. Potne note kurje očesa, bradovice in ozeblino Van v S dneh popolnoma odstranim, da' ]c to resnica se janHH $500. Upniajte sr Jakob WahBI. P. O. Box 69 CLBVBLAND, OHIO. OLIVER Ty>pevvri*tcr Standard vidni pisalni stroj. Načrt prodajati Oliver pisalni stroj po 17 eentor na dan je jako ugoden. Stroj dobi lahko vsakdo na svoj dom vsepovsod. Denar, ki ga izdate za tobak. zadostuje, da kupite pisaini stroj. Klerki z malimi plačami lahko kupijo pihalni stroj. Ko se vadijo pisave na Oliverju, se lahko pripravljajo za boljše službe. Dečki in deklice, ki hodijo v šolo. lahko kupijo Oliverjev stroj, če hranijo svoje cente. Po t^m načrtu lahko kupite Oliverjev stroj, ki stane $100. Nekaj malega plačate takoj, potem pa hranite vsak dan 17 centov in plačate mesečno. In kdor se nauči pisave na Oliver zasluži denar, da se mu stroj splača. Zmožnosti delovanja. Oliver pisalni stroj več dela — boljše in raznovrstueje — kot vsak drug stroj. Jednostavnost, trpežnost, lahkota pri delu in vidnost so glavni temelji t-ega stroja. Lagodnosti pri tem stroju so: — the Balance Shift — the Ruling Device — the Double Release — the Locomotive Base — the Automatic Spacer — the Automatic Tabulator — the Disappearing Indicator — the Adjustable Paper lingers — the Scientific Condensed Keyboard. Prednosti. Oliver je najbolj dovršeni stroj na svetu, ker ima 100% dovršenosti. — dopisovanju — kartah z imeni — tabuliranih poročilih — Foloow-uip System — Manifolding Service — pri nas lovi j an ju kuvert — ko se delajo črtane forme — pri mimeografičnih delilL Ali lahko zapravite 17 eentor na dan za boljSe delo kot je zgoraj opisano f Pifite za lahka odplačila aii pogovorite se * "»jhKffiTi agentom. Tke Ollfel TjpowilUr t>e. Sli Broadway, Ntir Torte, How ABECEDNIK SLOVENSKI, 20c. : _________ AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI MATERINA ŽRTEV, 5o«. tolmač, 50c. mati božja z bleda, 10c, angleščina BREZ učitelja, mir božji, $1.00. 40c. * mirko poštenjakovič. 20e. _____,______mladi samotar, 15c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVEN- ^L^ARJEV janez, 40c. SKEGA IN NEMŠKEGA je- mrtvi »ostač, 20c. ZIKA 90c. EVANGELIJ, veean 50c. MUČENTKI, A. Aškerc. eleganta« vez. $2.00. GRUNDRISS DER slo VENI- NA INDIJSKIH otocih, 25«. schen spracee. rezan $1.25. ^ajdencek, 20c. hrvatsko — angleški raz- \ sa preriji, 20c. 1 narodne pes^n, Žirovnik, 3 GOVORI, veliki 40c, maU 30c. zve" HITRI RAČUNAR, 40c. KATEKIZEM mali 15c, veliki 40c. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN" ZJEDIN. DRŽAV. 5c. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, aevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hoSejo naseliti v Ameriki, 30e. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR, 40e. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 50c. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40c. SPRETNA KUHARICA, brosirova- no 80c. SPISOVNIK LJUBAVNia IN ŽE-NITOVANJSKTH PISEM, 25c. VOŠČILNI LISTI, 20c. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZA VERE, 50c. ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE. DRUGE VLAD IN S ČAROBNO SVETILNI- co 10c. andrej hofer 20c. avstrijski junaki, vet 90e., ne vez. 70c. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA, 20e BARON RLrVVBAR, 20c. baron trenk, 20c. belgra-jski biser, 15c. beneška vedeževalka, 20c božični darovi, 15c. bucek v strahu, 25c. B urška vojska, 30c. bojtek v drevo vprežen VI tez, 10c. car in tesar. 20e. čarovnica, 25c. črni bratje. 20 ct. cerkvica na skali, 15c. cesar fran josip, 20c. cesarica elizabeta, 15c. ciganova osveta, 20c. cvetina borograjska, 40 ct. cvetke, 20c. čas je zlato. 20c. i)ail\ s kameljami, $1.00. darinka, MAT,A ČRN OGORKA, aoc. zki, vez. vsak po 60c. NARODNE PRD^OVEDKE, 3 rve»~ ki, vsak po 20c. NASELJENCI, 20c. naselnikova hči, 20c. NAŠ DOM, Zbirka Dovesti. Vsafc 20 c. NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA,. 15c. NEDOLŽNOST PR EG A JANA m poveličana, 20c. nikolaj zrinjski, 20e. ob tihih večerih. 70e. ob zori, 70c. odkritje amerike, 40c. pavleha, 20c. PESMARICA "GLAZBENE MATICE" fino vezana $1.50c. POTOV.VNJE V LILIPUT, 20e. POSLEDNJI MOH1KANEC, 20c. ; PRAVLJICE (Majar,) 20c. . PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30c. ' PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30«. PRINC EVGEN, 20c. ! PRIPOVEDKE., 3 rvezki po 20c. PRST BOŽJI, 15c. POD TURŠKIM JARMOM, 20c. RIBIČEV SIN, 10c. REP0ŠTEV, 20c. 1 RINALDO RINALDINI. 30*. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA P0LANEŠKIH. 3 zvexk3 $2.50. , SANJSKE KNJIGE, velike, 30c. SANJE V PODOBAH, male 15c. SENILIA, 15c. SITA. mala Hindostanka, 20c SKOZI ŠIRNO INDIJO. 30c. SLOVENSKI ŠiVUHTEC 3 zvez kit, po 20c. SPISJE, 15c. ; SPOMINSKI LISTKI IZ A VSTIJ-SKE ZGODOVINE, 25o. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20e. STANLEY V AFRIKI. 20*. i STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATIKA, ^Oc. j STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC, 20c. STRTP TOMOVA KOČA. fMJc. SV. G ENO VE FA, 20c. SV. MOTBURGA. 20c. SYT.TA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA. 2 zv., po 20c. ŠALI IVI SLOVENEC, 75c. . TEGETHOF, slavni admiral. 20e. TIUNG LING, 20 c. TISOČ IN ENA NOČ. 51 zvezkov $6.50. 1 tri povesti grofa tolstoja, 40cc. v delu je rešitev. 30e. DETELJICA, življenje treh kranj- VENČEK PRIPOVESTI, 20e skih bratov, francoskih vojakov, 20c. DOMAČI ZDRVNIK PO KNEIPU 50c. DO^LV IN NA TUJEM, 20 ct. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, 20 ct. ELIZABETA. 30e. ENO LETO MED INDIJANCI, 20c. ERAZEM PREDJAMSKI, 15«. ERI, 20c. EVSTAHIJA, 15c. FABIOLA, 60c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, oče železnic, 40c. GODČEVSKI KATEKIZEM, 20c. GOZDOVNTK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20c. HILDEGARDA, 20c. HEDVIGA BANDITOVA NEVE- STA, 20c. HIRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB. 20c. IZANAMT, mala Japonka, 20c. IZDAJALCA DOMOVINE, 20c. IZGUBLJENA SREČA, 20e. IZIDOR, pobožni kmet, 20c. IZLET V CARIGRAD, 40c. JiVMA NAD DOBRUŠO, 20c. JAKOMIL, 20e. JURČIČEVI SPISI, 11 svetov, n-metao vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20e. NazoWom J« ytfMUl aH V GORSKEM ZAKOTJU, 20c. VOHUN, 80c. VRTOMIROV PRSTAN, 20c. V ZA RJI MLADOSTI, 20c. WINNETOU. rdeči gentleman, tri zvezki $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL 50*. ŽENTNOVA SKIRTVNOST, 20c. zlata vas, 25c. zlatorog, $1.26. zalvj iz bosne, 60c. žalost in veselje. 46c ZEMLJEVIDI. zemljevid avstro -ogrske, veliki 25c.. mali 10c. zemljevid kranjske dets- le, mali 10c. zemljevid evrope, 26c. mali 10c. zemljetvtd zjedinjenth d*- ZAV, 25 et. RAZGLEDNICE. Božične in novoletne po 3ct ducat 30 ct. Kranjska narodna noša, ljubljanske iz drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Amerike, a z cvetlicami in homoristične po 3e. ducat 30e. Rrzne svete podobe, komad 5e. do- eat 30c. Ave Maria, lOe. AIbnm mesta New York s krasnimi alfami mesta 40e. f Rt ZA VSHBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NlflTVO NE UMDNTftTVO NE UPRAV- d