JT J73;
STtV. 1 LETO IX
ir
januar 19 7 3
glasilo tovarne sanitetnega materiala - domžale
Razgovor z dosedanjim in
#
direktorjem losame
DS je na zadnji seji izvolil norega direktorja, tovariša Bajeca Slavka. Pred prevzemom novega Položaja, smo prosili tov. Bajeca
našega dolgoletnega sodelavca, dosedanjega direktorja TOSAME tovariša Pogačnika za razgovor, ki oi zadeval naše dosedanje delo ter te.r delo in prizadevanje v prihodnje.
Sogovornika smo najprej vpra-»ah, kakšna je njuna ocena dosedanjega poslovanja in stanja nase delovne organizacije.
Dosedanje delo in stanje je tov. Pogačnik Jože v celoti ocenil kot Pozitivno in na pravi poti. Gospodarska gibanja v preteklem obdob-]u so postavila naše podjetje pred težke in odgovorne naloge. Menim, da sta bili prav zadnji dve leti za nas najtežji. 1972 leto zaključuje-nto z ugodnimi rezultati, ki so posledica dobro postavljenega in tudi dosledno izpolnjevanega plana. Seveda ne gre pozabiti pri tem na tovariško medsebojno sodelovanje, jS1 je v veliki meri pripomoglo k dosegu postavljenih ciljev. Konkretno naj navedem, da je pravo prednost prav v tem času pokazani kompletnost tkalnice, z novo davljenimi statvami, uspešna poslovna politika pri cigaretnih filtrih ln dokončna usposobitev mikalni-Ce- Poudaril bi, da so za dosežene rezultate odločilni odnosi med vodstvenim kadrom, kakor tudi izjem-na prizadevnost celotnega kolektiva.
Tudi tov. Bajec meni, da v 20-•etnem obdobju poslovanja ni bilo se nobeno obdobje tako težko kot leti 1971 in 1972. Devalvacija di-narja in revalvacije tujih valut sta zahtevali precejšnja dodatna denarna sredstva za realizacijo inve-jjfrcij, predvsem pa za potrebna o-nratna sredstva. V tehničnem in ekonomskem pogledu razvoja se •n v trenutku z možnostmi, ki so bile dane, dosegel maksimum. Da nt bil napredek še večji, je treba tskati vzrok kot je že omenjeno v Pomanjkanju sredstev.
Za uspehe, ki so bili doseženi, Sre zahvala zavesti in požrtvoval-
nosti vsakega člana kolektiva. Napredka ne vidimo samo zaposleni, temveč tudi drugi, ki nam dajejo ustrezna priznanja.
Kakšno mesto zavzema TOSA-
MA v jugoslovanskem merilu?
Tov. Pogačnik je povedal, da TGSAMA zavzema vidno mesto med sorodnimi jugoslovanskimi proizvajalci. V nadaljnjem pogovoru se je omejil predvsem na sodelovanje z domačimi proizvajalci sanitetnega materiala. Prav v tem zadnjem obdobju so bili na tem področju napravljeni pomembnejši koraki v okviru grupacije izdelovalcev sanitetnega materiala.
Zavedamo se, da vseh problemov ne bo mogoče niti takoj, niti lahko rešiti. Proizvajalci sanitetnih izdelkov se za to v prvi vrsti zavzemajo za enotno jugoslovansko tržišče. Prvi znaki sodelovanja se kažejo pri skupnem nastopu na češkem trgu. Ob koncu bi omenil, da smo volili v letu 1972 novega predsednika Grupacije, za katere-

ga je bil izvoljen prav tov. Bajec Slavko.
Ni še dolgo tega, ko smo bili vsi proizvajalci v okviru Grupacije približno enako močni, je rekel tov. Bajec in nadaljeval:	Zaradi
sorazmerno neugodnega položaja (glede na ostalo jugoslov. tržišče) smo bili že tedaj prisiljeni razmišljati o nadaljnjem razvoju podjetja in konceptu dela. Pokazalo se je, da smo konkurenčni ostalim podjetjem (zaradi omenjenih faktorjev) lahko le v primeru, če hitreje razvijemo tehnologijo in osvajamo nove izdelke. Tako začrtan program dela, se je prav v zadnjem času pokazal za pravilnega, saj ustvarja TOSAMA sedaj pro-bližno 45»/0 celotnega brutto dohodka vseh jugoslovanskih sanitetnih proizvajalcev. Napredek je torej očiten.
Zaradi velikosti podjetja, ki sega iz republiških okvirov, je treba naše izdelke razvijati v to smer, da zadovoljimo zahtevam jugoslo-
(nadaljevajne na 2. strani)
/°o 64
—
1*>£V
(nadaljevanje s 1. strani)
vanskega in tudi tujega tržišča, saj prodamo na slovensko tržišče komaj nekaj več kot tretjino naših proizvodov.
Naloge za prihodnje obdobje?
Tov. Pogačnik meni da je v bodoče potrebno skrbeti za čim večjo likvidnost podjetja, se pravd, da je treba dati prednost kupcem, ki kupljeno blago plačujejo v dogovorjenih rokih. Podjetje bo moralo posvečati večjo skrb izvozu svojih izdelkov, s čimer je povezana tudi boljša kvaliteta in boljša proizvodnost. Doslej smo vlagali sredstva predvsem v proizvodnje zmogljivosti, v bodoče boste morali bolj skrbeti za družbeni standard proizvajalcev in za čimboljše delovne pogoje.
Ko prevzamem odgovorno mesto direktorja, je rekel tov. Bajec se zavedam, da se z doseženimi uspehi ne smemo zadovoljiti, ampak moramo skrbeti še vnaprej za čim
hitrejši razvoj in čimboljše poslovanje podjetja.
Ža dosego teh ciljev so primarne naloge naslednje:
—	izvršitev gospodarskega načrta
—	dokončati organizacijo podjetja
—	uvedba stimulativnega načina nagrajevanja
—	perspektivni plan v okviru 5-letnega razvojnega plana firme. Mere za stabilnost se bodo poostrile na vseh področjih. Opustiti moramo misel na kakšno koli popuščanje. Vse sile moramo osredotočiti za nabavo kvalitetnih surovin in repro materiala, poiskati moramo še nova tržišča —domača in tuja ter prodajati izdelke le tistim kupcem, ki bodo v redu plačevali. Vzporedno z navedenim bomo odločno krepili socialistično samoupravljanje družbeno — ekonomskih odnosov in ustavnih dopolnil. Pri tem bo imel odločujočo
besedo kolektiv. Izpopolnili bomo stabilizacijski program in analizirali izvršene naloge. Proizvajati bomo morali kvalitetne izdelke in paziti, da bodo stroški pri tem čim
manjši. Povečali bomo storilnost in najbolje izkoristili že obstoječe zmogljivosti. Zboljšati se mora strokovnost ljudi, ki vodijo dela in poskrbeti bo treba za čim večjo usposobljenost vsakega delavca na svojem delovnem mestu. Poleg vseh naštetih nalog bomo skrbeli za delavca — proizvajalca, tako glede družbenega standarda in stanovanjske problematike. Zaželjeno je, da bi bila večja udeležba na športnem in družabnem področju.
Iz navedenega je razvidno, da so postavljene pred nas težke in odgovorne naloge.
Apeliram na vse: DELATI, DELATI IN ŠE DELATI!
Vaše želje kolektivu?
Tovariš Pogačnik je ob koncu povedal naslednje:
Vodstvo podjetja prevzema dolgoletni sodelavec, tov. Bajec. Prepričan sem, da je tov. Bajec Slavko vreden zaupanja izkazanega od strani kolektiva. Postavljene naloge bo prav gotovo realiziral z dobrim delom in medsebojnim sodelovanjem v zadovoljstvo celotne organizacije.
Zahvaljujem se kolektivu za vso podporo pri izvajanju nalog v 22-letnem obdobju, podjetju kot celoti pa želim čim več delovnih uspehov.
Tov. Bajec Slavko: Želim si tudi v prihodnje, da bi se podjetje razvijalo v že nakazani smeri, k temu naj prispevajo vsi člani svoj
delež s čim boljšim medsebojnim sodelovanjem in prizadevanjem. Ob zaključku celotnemu kolektivu SREČNO NOVO LETO
V imenu Uredniškega odbora TOSAME se sogovornikoma^ zahvaljujemo; tov. Pogačniku želimo najboljše zdravje, novemu direk' torju, tov. Bajecu Slavku pa obilo delovnih uspehov.
Tovariša Bajec in Pogačnik v razgovoru s članoma uredništva Tosame
Plenarni sestanek sveta za tekstilno industrijo gospodarske zbornice
Na sestanku, na katerega šobili povabljeni tudi predsedniki delavskih svetov in sindikalnih organizacij, bil je 21. .decembra, je bilo izsiljeno priznanje predstavnika zbornice, da se le-ta malo kasno vključuje v povečano splošno aktivnost naše družbe. Pohvaljen pa je bil dober namen, da se pri tem povezuje tudi s samoupravno bazo članstva, da bi se uspešneje reševalo številne in odgovorne naloge sedanjosti. Na dnevnem redu so bile, namreč, naslednje točke: u-stanavljanje TOZD po ustavnih dopolnilih, interesi in načrti posameznih delovnih organizacij glede in-
tegriranja, ukrepi proti nelikvidnosti ter ustanavljanje panožnih izobraževalnih skupnosti.
Prva točka je izpadla bolj kot agitacija. Predstavnik republiškega sindikalnega sveta je opozoril, da kasnimo pri izvajanju ustavnih sprememb in da je treba biti nestrpen, hiter in dosleden pri njihovem izvajanju. Zadovoljen sem bil, ker so bile te spremembe v pripravljanju našega statuta že u-poštevane, upoštevane prav tako, kot je bilo rečeno tudi na plenarnem sestanku: če se odločite, da je celo podjetje ena sama TOZD, potem dajte na zbore čimveč pri-
stojnosti. Prav to smo mi štorih, prav tako je tudi edino v skladu z ustavnimi dopolnili, ki hočejo, da neposredni proizvajalci odločajo o bistvenih vprašanjih poslovne politike. Zato je povsem nespre jemljivo pravkar vsiljeno popravljanje statuta (po polovici leta.J. ki prav te, povečane pristojnosti zborov, jemlje in jim daje le pra' vico dajanja mnenj, razpravljanja
in predlaganja. Namesto, da bi to, kar smo osvojili, čim bolj usposo; bij ali, utrjevali, hočemo odpraviti in zbuditi prednost, ki jo pri uveljavljanju ustavnih dopolnil imamo. Izpostavljamo se javni kri-
hlu in to samo zato, ker obstoji Posamično mnenje, da ni mogoče uskladiti različnih stališč zborov in ra so še druge formalne ovire. To ,e. bolj odraz lagodnega razmišlja-nl.a kot pa dejanske pripravi j eno-stl> oa smo za resnično neposredno
samoupravo.
Okrog integracije je bilo predvsem poudarjeno, da pri teh priza-oevanjih ne gre le za fizično združevanje, ampak za najrazličnejše Povezave. Dozdaj so nastale inte-nw?Je ?e zaracb večje finančne ^Poct, nič pa zaradi boljšega trga. Povečevale so se le rizične skup-nosti, treba pa je tudi poskrbeti za racionalizacijo strokovnih in finančnih sil. Dostikrat pa zadržujejo integracijska prizadevanja odgovorni ljudje zaradi osebnih razlogov ali premajhne dojemljivosti integracijskih prednosti. — Naša tovarna je glede integracijskih možnosti omejena zaradi svoje spe-cirične proizvodnje, ki je povsem svojska v slovenskem prostoru. V^noar pa bi celo v občinskih mejah našli možnosti za ožjo poveza-v9. s sosednimi delovnimi organizacijami. Saniteta, pa tudi široka P[01zyodnja vse manj uporabljajo Klasične materiale, staničevinski izdelki so vse bolj cenjeni. Bili so nekateri, začetni poskusi s papirnico na Količevem, da bi za naše
potrebe delala odgovarjajočo stani-čevino, pa niso uspeli. Tedaj je bilo rečeno, da zmore papirnica le-to, kar je ponudila in kar nam ni odgovarjalo. Morda pa je bilo v tistem trenutku bolj izraz nepreve-like pripravljenosti, ki bi pa zdaj bila večja? Dober posloven dogovor z določeno delitvijo dobička bi bil tudi v splošnem občinskem interesu, da ne govorim še posebej o medsebojnem.
O protinelikvidnostnih ukrepih je bilo v Tosami pisano že zadnjič. V razpravi je bila izrečena bojazen pred nekaterimi ukrepi, ki bodo vplivali na manjšo kupno moč, večje zaloge in večjo vezavo obratnih sredstev, kar vse bo vplivalo tudi na zniževanje standarda. Priznano pa je bilo, da je tekstilna industrija naredila v preteklosti manj napak kot druge in da zato tudi udarci novih ukrepov ne bodo tako hudi kot drugod. Kritika pa je bila izrečena tudi naši komercialni praksi, ki je bila na splošno dosedaj bolj distribucijska, brez poznavanja uzanc in predpisov. V našem primeru bomo morali še posebej oceniti negativno moč predvidenih ukrepov ter jim z dobrim, akcijskim stabilizacijskim programom »pristriči peruti«.
Glede strokovnega izobraževanja se pripravljajo novi projekti.
Vsaka panoga, ki je tehnološko zaokrožena, naj bi imela svojo izobraževalno skupnost. Republiška in temeljne izobraževalne skupnosti pa naj bi pripravile svoj program za financiranje izobraževalnih institucij, ki jih ni mogoče panožno financirati. Posebna komisija, ki jo je zbral republiški sindikalni svet in ki je sestavljena iz vodij tekstilnih šol ter iz predstavnikov delovnih organizacij, bo začela kmalu z delom, da pripravi končen predlog za tako obliko financiranja šolstva za potrebe tekstilne industrije.
Ob koncu je bilo poudarjeno, da se bo tudi zbornica reorganizirala po pripravljenem delegatskem sistemu. Tudi svetu posameznih panog tako ne bodo sestavljeni iz stalnih članov (običajno iz direktorjev), pač pa iz delegatov, ki bodo zastopali svoje delovne organizacije za področje, za katerega so strokovno usposobljeni in pooblaščeni od delovne skupnosti. Kmalu bodo v ta namen razpisane volitve.
Zbornica bo v bodoče nudila več pomoči delovnim organizacijam tudi na samoupravnih področjih. Podobne sestanke, kot je bil obravnavan, bo z bolj pripravljenim, bolj strokovnim materialom pripravila čez dober mesec.
T. L.
Zgodovina tkalstva
nadaljevanje
V istem letu pa se je J. M. Jac-ciuard vrnil v Lyon in je prevzel učni oddelek v delavskem domu v j-Vonu. Tu je imel J. M. Jacquard Končno možnost nadaljevati s svo-■j1™. izumiteljskim delom in v 1.
izdelal po svojem priimku lrnenovani jacqaurdski stroj.
2a to delo mu je mesto Lyon naklonilo 3000 Frankov letne rente, zato pa je moral vse svoje izume odstopiti mestu. Leta 1808 je prejel za svoj izum jacquardskega stroja j Posebno nagrado. Lastniki svi-jarskih tovarn v Lyonu so kmalu uvideli prednosti jacquardskega trdja in so ga hitro uvedli v tovar, nah v svoje precejšno zadovoljstvo.
Toda J. M. Jacqurdu ni ostalo Prihranjeno gorje. Kmalu je postal osovražen, deloma zaradi nevoščlji-v°sti, deloma zaradi nepravilnega Ravnanja tkalcev s stroji. Celo tako daleč so šli nekateri, da so nekaj Jakih strojev uničili in sežgali. Me-Lyon mu je rento odtegnilo, vse ga je zapuščalo in pričelo so-vražiti. Toda J. M. Jacquard ni izgubil poguma, temveč je šel sam jn pokazal vsem, kako se mora dejati na teh strojih in kaj vse se da uapraviti z njimi. No, končno so sp le prepričali o prednostih tega stroja in celo tkalci sami so prene-
hali s sovraštvom do J. M. Jacqu-arda. Mesto Lyon mu je zopet povrnilo krivično odtegnjeno rento in v letu 1810 je prejel križ častne legije. V letu 1819 se je J. M. Jac-quard preselil na svoje malo posestvo v Aullins pri Lyonu. Tu je zapuščen v miru preživel ostanek svojega življenja in 7. avgusta 1834 leta umrl, star 83 let. Med tem časom pa se je svilarska industrija Lyona silno povzpela.
Mesto Lyon je zaradi tega postalo svetovnoznano, kar ni čudno, saj so imeli v Lyonskih tkalnicah preko 30.000 statev s jacquardski stroji. Šele po njegovi smrti so spoznali ves ogromen pomen njegovega izuma. Z zbiranjem sredstev, v Franciji in inozemstvu so nabrali toliko sredstev, da so leta 1840 na Southany-palce v Lyonu postavili v čast J. M. Jacquardu bronasti spomenik z napisom:
A Jacquard
La Vlile de Lyon Reconnaissante
MDCCCNL.
Ob stoletnici njegove smrti 7. avgusta 1934. leta so priredili v Lyonu veliko proslavo. Istočasno je bila otvorjena velika razstava Lyon-ske svilarske industrije v lyonski velesejmski palači. Slovesnosti so se vršile na njegovem grobu kakor tudi pri njegovem spomeniku. Z 18
milijoni frankov urejena lyonska tkalska šola je dobila ime po J. M. Jacquardu. Tudi francoska poštna uprava je počastila spomin nanj z izdajo posebne poštne znamke z njegovo sliko. Po svetu so se vršile posamezne proslave za njegovo stoletnico smrti.
Kljub temu, da je dobil jac-quardski stroj v teku 100 let marsikatero spremembo in izboljšavo, kakor na primer: mehanični pogon, spremembe za izdelavo specialnih tkanin, uvedbo Verdikivega stroja, je bistvo jacquardskega stroja o-stalo nespremenjeno.
Največja in najdalekosežnejša sprememba na področju tkalske tehnike pa se je izvršila z izumom in uvedbo mehaničnega tkalskega stroja. Uvedba mehaničnih strojev je privedla v naslednjih letih do neslutenega vzpona tekstilne tkalske industrije in je vzrok njeni današnji višini in pomenu.
Največjo vzpodbudo za uvedbo mehaničnih statev, ki bi imele večjo storilnost kakor ročne statve, je dal izum mehaničnega predilnega stroja, ki ga je izumil Arkvvright. Z uvedbo teh strojev v predilnicah so izdelali toliko preje, da je ročne tkalnice niso zmogle predelati v blago. Mehanični predilni stroj bi zgrešil svoj namen, če ne bi bil izumljen tudi mehanični tkalski stroj z veliko hitrostjo. To je bil problem naj večje industrijske in tehnične važnosti. Za njegovo rešitev so se trudili mnogi izumitelji.
Volilna konferenca organizacije ZK TOSAMA
Komunisti Tosame so se tik pred novim letom zbrali na konferenci na kateri so kritično obravnavali svoje delo minulih dveh let ter izvolili novo vodstvo: sekretarja in sekretariat.
Članov ZK v Tosami je bilo v času konference 25, od tega neposrednih proizvajalcev 13. Sedem je komunistk in četvero mladincev.
Iz poročila dosedanjega sekretarja je bilo predvsem spoznano dejstvo, da problematika tovarne sicer mimo organizacije ni šla, da pa je iz subjektivnih kot objektivnih razlogov vstopala v akcijo kdaj pa kdaj tudi prepozno, s čimer si je, seveda tudi škodovala. Odločen sklep_ komunistov je, da mora v bodoče biti osnovna organizacija pri ključnih vprašanjih samoupravljanja, poslovne in socialne politike vedno prva s svojimi stališči, pri čemer ji je vsekakor v vzpodbudo, oporo in obveznost pismo predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. To pismo je akt, ki intenzivnejše delo komunistov tako olajšuje kot tudi nalaga.
Glede povezave z ostalimi druž-
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega očeta, Jožeta PETRIČA, se sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice najpri-srčneje zahvaljujem za venec, denarno pomoč in izraze sožalja.
Pevskemu oktetu »TOSAMA« in vsem, ki ste ga spremili na njegov poslednji dom, iskrena zahvala.
Fancka Vodlan
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečena sožalja ter venec ob tragični in bridki izgubi brata Marjana.
Prav tako se zahvaljujem tudi oktetu »TOSAMA« za žalostinke ob odprtem grobu.
Ani Batič
ZAHVALA
Vsem sodelavkam oddelka konfekcije prisrčna hvala za poklonjeno dragoceno darilo ob mojem prezgodnjem odhodu v pokoj.
Iskrena hvala ' tudi sindikatu »TOSAME« za obisk na domu, za cvetje in denar. To mi je je velika moralna podpora, da nisem pozabljena v moji nesreči in bolezni.
Tovariško vas pozdravljam in vam želim še mnogo nadaljnjih uspehov.
Fancka Judež
beno političnimi organizacijami tovarne — sindikatom in mladinskim aktivom lahko rečemo, da je bilo, vsaj z mladino, premalo sodelovanja in trden sklep je, da bo v bodoče povezava boljša in da bo prav organizacija ZK nosilec te povezave.
Obveznost komunistov do družbeno političnega in splošno ekonomskega izobraževanja postaja, ob poživljeni vlogi ZK, še bolj neizogibna in so o tem komunisti že pred konferenco sprejeli ustrezen sklep.
Z javnostjo dela so komunisti naše tovarne svoje delo že dozdaj izpostavljali javni oceni. Na oglasno desko so objavljali vabila za sestanke, torej so vabili nanje tudi nekomuniste, objavljali pa so tudi zapisnike in sklepe, bodisi na oglasno desko, bodisi v tovarniški časopis. Na tem principu bodo vztrajali tudi v bodoče.
Gospodarske situacije podjetja in gospodarske prilike nasploh so bile vseskozi spremljane. Komunisti so bili pobudniki izdelave stabilizacijskega programa, ki pa so ga kasneje premalo intenzivno zasledovali, prav tako pa so, tudi v skladu z ustavnimi amandmaji, bili poborniki večjega obsega pristojnosti zborom posameznih delovnih enot ter boljšega obveščanja kolektiva. Uvedene so bile dnevne informacije, ki pa še niso prav zaživele in jim bo treba dati bolj izbrano in pritegujočo ter res tudi dnevno vsebino, pametno pa bo treba izrabiti tudi ozvočenje, ki se sedaj pripravlja v tovarni, za dobro obveščanje zaposlenih.
Zelo kritično je bila, tako v poročilu, še bolj pa v razpravi, ocenjena vloga organizacije ZK med kolektivom. Ugotovljeno je bilo, da
ne najboljši medsebojni odnosi v sami organizaciji, pa tudi samovoljno škodljivo obnašanje in delovanje posameznih komunistov, ustvarja negativne ocene o komunistih in njihovi organizaciji, posebno še, ker organizacija ZK v tovarni take izpade dopušča, tolerira in ne ukrene nič energičnega proti njim. Odločna pripravljenost komunistov obstoja, da do takih ekscesov kot je bila slabo pripravljena prodaja stanovanj, ki pa je bila, kot kaže, ne glede na želje posameznikov, zadrževana vse do časa, ko si je odgovorna oseba uredila svoj stanovanjski primer, ne bo več prišlo. Prav tako ima zelo samovoljen značaj pobuda za spremembo pravkar sprejetega statuta, s poskusom jemanja danih pristojnosti zborov in zasluži vso kritiko, pa tudi ukrepanje. Osebna odgovornost komunistov je preveč izpostavljena, da bi si take napake lahko še privoščili.
Samokritično je bilo zatorej pri' znano, da je bilo pismo predsednika Tita potrebno tudi komunistom organizacije ZK v naši tovarni, o-benem pa pripravljenost, da ga v nadaljnem delu upoštevajo. Ob koncu je bila izrečena tudi kritika članom samoupravnih organov, ki so zelo slabo obiskovali seminar, namenjen njihovemu izpopolnjevanju za kvalitetnejše delo samouprave.
Nov sekretar osnovne organizacije ZK Tosama je Dušan Borst-nar, poleg njega pa so še v sekretariatu: Žebovec Pepca, Rojc Lojzka, Grujič Petar, Juhant Franc, Hafner Marjan in Drčar Milan. Sekretariat bo v najbližnji prihodnosti pripravil program bodočega dela organizacije.	T

Podaljšek oddelka za izdelavo filtrov je bil zgrajen in pokrit v sorazmerno kratkem času. Upajmo, da bodo šla tudi ostala dela pri prizidku
gradbenikom tako hitro izpod rok.
Poročilo samoupravnih organov
DELAVSKI SVET je imel v mesecu decembru eno redno sejo, na Kateri je sprejemal naslednje skle-
15. decembra 1972
izvolil novega direktorja tov. _ Bajeca Slavka.
Sprejel predlagano komisijo za primo predajo med starim in novim direktorjem.
Člani komisije:	Tov. Leskovec
Janez — računovodja, tov. Kočar , eter — predsednik DS, tov. Berlec Vladka — tajnica direktorja. Izvolili predsednika komisije za primo predaje med starim in novim direktorjem tov. Leskovca Janeza.
~~ Sprejel spremembo 29. člena pogodbe o ustanovitvi Poslovnega združenja tekstilne industrije z dne, 24. 11. 1972, ki je vsklajena z zakonom o poslovnem združenju (Ur. list. SFRJ 23. 1972) ter podpis pogodbe s Poslovnim združenjem tekstilne industrije.
Potrdili podpis pogodbe »Poslovnega združenja duvanske priredbe Centroduvan.«
Potrdil, da se takoj nabavita dva avtomata »Wittenborg« za hladne in tople napitke 680 — U2. Avtomat za hladne obroke hrane tip 400 pa se nabavi, če ^ bodo sredstva.
Sprejel predlog tov. Babnika za nakup stroja za zlaganje kom-pres v konfekcijo, istočasno se za ta oddelek tudi nabavi strojček (polavtomat) za celofanira-nie. Oba stroja se nabavita čim-
- Sre'-
Podprl predlog, da se izplača __ 50%. dodatka za nočno delo. Sprejel, da se sprejme patronat nad otroškim vrtcem na Viru, ter predlagal, da se uvede tudi Popoldanska izmena za varstvo otrok.
~~ Sprejel program za ukinitev nočne izmene za ženske po sanacijskem programu do leta
POSLOVNI ODBOR je v mesecu decembru imel eno redno sejo ter sprejemai naslednje sklepe:
_ 2. decembra 1972
^adolžil vodje tehnične službe, da se s predlaganimi kandida-h. ki so določeni za komisijo izboljšav pogovori ter se pri naslednji seji ta dokončno določi.
~~ Pregledal plan za mesec november in ugotovil, da ni bil dosežen.
Sprejel sklep, da se v oddelek Pripravljalnico uvede nočna izmena za nedoločen čas.
‘ Sprejel plan za mesec december.
—	Sprejel sklep, da prizidek pri filtrih zgradi gradbeno podjetje »OBNOVA«
—	Sprejel predloge tehničnega sektorja in tov. Rožiča, da se nabavijo osnovna sredstva.
1.	Tlačno posodo za 1500 1 — 6 atm za zrak od firme IMF Ljubi j anav
2.	Lahkoprevozni transporter za nakladanje kartonov pri filtrih za časa gradnje pri filtrih.
3.	2 stojali, ki jih izdeluje IKOS Kranj, za racionalno skladiščenje valjev v pripravljalnici.
—	Sprejel in potrdil predlog računovodskega sektorja:
a)	terjatev kupcev nad 90 dni
b)	da se obišče stranke in se z njimi pogovori
c)	prodajati tistim kupcem, ki plačujejo v določenem roku
d)	čimveč izdelkov plasirati za izvoz
—	Poslušal poročilo iz sestanka grupacije sanitetnega materiala, ki je bil 27. 1. 1972 v SANITEK-SU Velika Kladuša, ter potrdil prodajne pogoje, katere so sklenili na tem sestanku. Poročal je tov. Bajec Slavko.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA
RAZMERJA je imel v mesecu decembru eno redno sejo, na kateri
je sprejemal naslednje sklepe.
Tli decembra 1972
—	Sprejel ustanovitev novega delovnega mesta, »gradbeni delavec«.
—	Sprejel, predlog, da se v komerciali zaposli potnik za področje Makedonija s poizkusno dobo 3 mesecev. Nastop tega delovnega mesta bo s 1. 2. 1973.
—	Zavrnil predlog službe za organizacijo in nagrajevanje, da bi preddelavcu nakladalne skupine v expeditu spremenil kategorijo iz 7 — 8 na 9, ker je bil preje na delovnem mestu viličarja s kategorijo 9.
—	Sprejeli predlagano komisijo za pregled ponudb za prodajo stanovanj :
Leskovec Janez Mihelčič Ivan Ogorevc Ivanka
—	ugodil prošnjo tov. Pižmu Janezu, za zdravljenje z denarno pomočjo 650 ND.
—	Sklenil, da se za nezasedeno del. mesto vodje komercialnega sektorja da čimpreje razpis v časopis »DELO«.
T. S.

Čeprav ne na saneh, a prišel je...
Vsaj že mesec dni so otroci nestrpno pričakovali sneg in seveda Dedka mraza. Snega res ni bilo od nikoder, a v soboto, 30. 12. 1972 je v Delavski dom na Vir prišel obiskat otroke naših sodelavcev težko pričakovani Dedek mraz. Že pred napovedano uro so se pričeli v dvorani zbirati starši in otroci, ki so navsezadnje, razumljivo, postajali že kar nestrpni.
Da bi čakanje nekoliko olajšali, so med čakajoče zaplavali zvoki, katere' je iz citer izvabljala učenka glasbene šole. Nato sta nastopili še dve kitaristki, ki sta ne le igrali, ampak tudi peli. Njuno petje so vsi poslušali z veseljem, saj je bila med nastopom grobna tišina, nato pa navdušeno ploskanje.
Končno je le prišel čas, ko so zajčki, palčki, Snegulčica, Rdeča kapica, lovec in Peter Pan napovedali Dedka mraza. Otroci so ga navdušeno pozdravili in ker ni prišel praznih rok, se je takoj pričelo razdeljevanje daril, ki so bila prav lično pakirana. Najbolj pogumni so Dedku mrazu in poslušalcem v dvorani tudi kaj zapeli
ali povedali, drugi pa so le zvedavo ali celo malo boječe gledali vse to in sprejeli vrečko z dobrotami.
To je bil spet lep dan, novo doživetje za naše najmlajše.
Sindikalna organizacija in vodstvo podjetja sta res vredna zahvale, ker je bila omogočena tako prijetna prireditev in obdaritev o-trok.	M. P.
Proizvodnja v decembru 1972
mere?	Oddelek		%
1. Trakotkalnica	000 vot	96
2. Tkalnice šir. tkanin	000 vot	88
3. Belilnica — vlaknine	kg		94
4. Mikalnica	din	78
Vložki	pkt	93
5. Konfekcija	din	108
6. Cigaretni filtri	000 kom	113
Cigaretni filtri	din	117
Skupaj	din	102
V	mesecu decembru je bil operativni plan postavljen nekoliko nižje od prejšnjih planov v tem letu. To pa je razumljivo, saj so naši odjemalci imeli inventure, ravno tako pa ni smela nastati zaloga pri nas.
Po oddelkih je bil plan dosežen takole:
1.	Trakotkalnica:
V	tem oddelku plan ni bil dosežen iz dveh razlogov, katera sta vplivala na doseg operativnega plana.
a)	pomanjkanje tkalk — dopusti
b)	menjava artiklov na strojih
2.	Tkalnica širokih tkanin:
Kakor sem že nekolikokrat omenil, je kvaliteta preje glavni vzrok za nedoseganje plana v tem oddelku. Kljub itemu, da je bil že operativni plan postavljen nekoliko nižje. Seveda pa tudi v tem oddelku je primanjkovalo tkalk, ker so morale izkoristiti letni dopust, pa tudi menjavanje artiklov je vplivalo na doseg plana.
3.	Belilnica:
Plan ni bil dosežen zaradi prevelikih količin bombaža v mikal-nioi.
4.	Mikalnica:
Pomanjkanje delavk, zaloge nekaterih izdelkov v skladišču, nepredvidene težave pri izdelavi Mimosept vložkov za izvoz, so bili glavni činitelji, da v oddelku niso mogli doseči postavljenega plana.
5.	Konfekcija:
Tudi plan za konfekcijo je bil postavljen nekoliko nižji, kot o-bičajno, kar pa je bilo tudi prav, saj so lahko delavci izkoristili še neizrabljen letni dopust. Pre-seg plana po vrednosti bi bil lahko še večji, če bi bili nekate-
ri polizdelki v zadostni količini na zalogi.
6.	Cigaretni filtri:
Plan v tem oddelku je bil vrednostno presežen za 17%. Moram povdariti, da so delali v tem mesecu tudi ob sobotah. V celoti je bil plan dosežen 102 %.



Ofllatifri
&p&fnin
Minila sta komaj dva meseca odkar je Marija odšla iz tovarne na bolniški dopust. Kmalu za tem smo izvedeli neljubo resnico, da je Marijo napadla zahrbtna, neo-zdravlijva bolezen.
Ne morem si misliti, da je bil že odmerjen čas njenega življenja, ko smo jo obiskali na Golniku. Saj je bilo v njenih očeh in nasmejanem obrazu še toliko upanja, ko nam je poslednjič segla v roko z željo, da se kmalu vrne med nas in med svoje domače, ki jo tako potrebujejo.
Komaj nekaj dni po našem o-bisku nas je vse sodelavke in sodelavce pretresla žalostna vest, da Marije ni več med nami. Bila je dobra, disciplinirana delavka, pripravljena vedno pomagati svoje-
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi, boleči, izgubi žene, Marije SRŠEN, se zahvaljujem sindikalni podružnici »TOSAME«, tajništvu podjetja in njenim sodelavkam za iskreno p<> zornost v času njene bolezni, saj je bila vsakega obiska tako vesela.
Prav tako se iskreno zahvaljujem za številne izraze sožalja, vence, cvetje ter za denarno pomoč sodelavk ob njenem pogrebu. Zahvaljujem se tudi oktetu »TOSAMA« za zapete pesmi.
Janez Sršen
ZAHVALA
Ugasnila ji je luč življenja, ki ga je tako ljubila, moja sestraMa-rija. Vsem, ki ste mi ob teh težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z menoj in mojo družino, se Vam iz vsega srca zahvaljujem.
Sestra Olga
mu sodelavcu. Tudi, če ji je niarsi-kateri sončni dan prekinil črni oblak, je imela za vsakogar na obrazu prijazen in iskren nasmeh.
Mariji je usoda že ob rojstvu namenila nelahko življenjsko Pot-V najtežjih letih je izgubila očeta in ko je odrasla, se je morala z bolno mamo, sestrami in bratom boriti za obstoj. Sedaj pa, ko še ni prehodila pol življenske poti, je morala zapustiti moža in dva nepreskrbljena otroka, ki se bosta morala boriti skozi življenje brez ljubeče matere. Ni človeka, ki bi lahko otrokom nadomestil materino ljubezen.
V življenju ljuba v
nobena ni tako globoka
kot mati ljubi svojega otroka.
Ko srce materino neha biti
ljubezni pravi žarek dogori,
ker v življenju jih nobeno
več ne bo tako ljubilo,
ker eno je le srce materino bilo.
Vem, da so bili Miriji težki zadnji trenutki življenja, saj Je vedno mislila na dom, moža, na dobro taščo, sestre in brata, predvsem pa na njen najdražji zaklad, sinčka in hčerkico.
Dne, 23. decembra smo se ob zvokih godbe in lepih pesmih naših sodelavcev poslovili od nje. Ob pretresljivem in v srce segajočem pogledu na njena dva mala, nebeljena, nič hudega sluteča otroka, smo jo položili v mnogo prerani
grob-	„.	,
Spomin nanjo bo vedno zlvei med nami, ker je živela kot človek in zasluži globokega priznanja.
Naj ji bo lahka slovenska zem-
lja!
M. V.
Kadrovske vesti
ROJSTNI DAN BODO PRAZNO- POMOŽNI OBRATI: 7. 2. Ivan VALI OD 12. 1. DO 11. 2. 1973:	Bemot
KONFEKCIJA:	18. 1. Zvonka
Grčar, 25. 1. Ivanka Klopčič, 2. 2. Nada Klopčič, 17. 1. Metka Kotnik, 14. 1. Tončka Paliska, 9. 2. Matija Parašnikar, 5. 2. Marta Repnik, 27. }• Ana Ručigaj, 1. 2. Marija Rahne, 14. 1. Peter Križnar, 28. 1. Angelca Gerar, 29. 1. Martina Burja, 4. 2. Jozi Potočnik, 8. 2. Majda Dorič.
UPRAVA: 1. 2. Mirko Požek, 13. 1. Pavla Planinc, 28. 1. Marija Jazbec, 17. 1. Antonija Strmšek, 7. 2. Marija Prosenc.
VSEM ISKRENO ČESTITAMO!
V MESECU DECEMBRU SO SE ZAPOSLILI V PODJETJU:
MIKALNICA: 9. 2. Viliem Dolenc, 16. 1. Minka Habjanič, 27. 1. tvanka Morela, 7. 2. Pavla Orehek, Qq\' 01ga Urbanija, 15. 1. Francka
^ILTRI: 25. 1. Franc Urankar, d- l- Draga Korant, 28. 1. Polonca Podboršek, 19. 1. Nežka Luthar, 22. *• Pavla Volkar.
OVOJEV:
17. 1.
TKALNICA wvw.,^v. x,. x. lončka Klemenc, 9. 2. Francka Ce-lar, 29. 1. Joži Poljanšek, 25. 1. Ivanka Klopčič, 25. L Joži Vrtar, f. Tilka Sever, 24. L Francka Pivk.
AVTOMATSKA TKALNICA: 16. • Jože Glavan, 7. 2. Marjan Ore-oek, 14. L Mimi šlibar 6. 2. Jožefa Podmiljšak.
PRIPRAVLJALNICA: 25. L Pav-17 Yrh°vnik< 26- 1- Marija Osolnik, Fiirk Mari-ia Miketič> 26. L Marjeta
ANALIZNOPLANSKI SEKTOR: • 2. Gabriela Siard.
RAČUNOVODSTVO: 6. 2. Vale: tina Peterka.
KOMECIALNI SEKTOR:	2.
rancka Kerč, 21. L Marija Kren ,er« 18. L Peter Grujič, 16. 1. Ai ton Pervinšek, 18. 1. Vencelj Vo< J< reL' ^ Tine Stare, 3. 2. Marij
Ferlič Hedvika, Pervinšek Ivanka in Knez Martina v okrepčevalnici; Pavli Janez kot transportni delavec; Grošelj Angelca, Hrovat Marija, Balažič Marija, Gorjup Tončka, Mihalič Branka in Ojsteršek Štefka v mikalnici.
ŽELIMO JIM DOBRO POČUTJE MED NAMI!
Pavlič Miro, Klopčič Jožefa in Pogačar Ana.
RODILI SO SE:
žužek Matildi — hči Banko Vidi in Janezu — hči Hribar Miri — hči ČESTITAMO!
Nagradna križanka št. 12
Tokrat je poslalo do roka, to je do 25. decembra, svoje rešitve 27 reševalcev. Izmed tistih, ki so križanko pravilno rešili, je žreb (žrebanje je bilo v tkalnici ovojev) določil naslednje dobitnice nagrad: L nagrada — Olga Jazbec
2.	nagrada — Mojca Jave
3.	nagrada — Danica Kuhar
Izdaja T O S A M A Domžale Urejuje uredniški odbor: Rezka Demšar, Milan Drčar — tehnični urednik, Franc Kerč, Franc Kosirnik, Toni Laznik dipl. oec, Marjan Merkužič, Albina Miš — blagajnik, Miro Pavlič — fotoreporter, Jelka Premru, Ani Rožič, Ciril Zarnik in Feliks Vodlan — odgovorni urednik. Tiska:	Papirkonfekcija Krško,
obrat Valvasorjeva tiskarna. Naklada: 900 izvodov.
V at k a Votek in Filter Filip
ZMtEs! VEMoiUvA AVERCdtN*
NA tttC,VAVNE 1WTV.?R\ ZDRAV NIKU SO t« WTEM SVETOVAU ,DA SV NU RME IZBEP.EVI DELO K1EK SE ROTE NE NOSIjO N0>N TAVO SEM SE ODLOČILA ZA '
OKREVtEVAL'
Nagradna križanka