PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 241 (13.472)
Trst, četrtek, 19. oktobra 1989
Za Kalifornijo »opomin« v pričakovanju strahotnega potresa v začetku prihodnjega stoletja
Katastrofalen potres v San Franciscu: Skoraj 300 mrtvih in na stotine ranjenih
Največ žrtev je bilo na avtocesti in mostu, ki San Francisco povezuje z Oaklandom - Protipotresne zgradbe vzdržale potresni sunek 6,9 stopinje po Richterjevi lestvici - Gmotna škoda znaša več kot milijardo dolaijev
NEW YORK — Močan potres je v f°rek ob 17.04 prizadel širše območje ob San Franciscu in po še začas-B*h podatkih terjal življenje 273 °seb, več kot 650 je ranjenih, med Sterilni so številni v kritičnem sta-nih. Epicenter potresa je bil v nepos-redni bližini mesteca Hollister ju-Sovzhodno od San Francisca. Glavni Potresni sunek je dosegel jakost 6,9 Popinje po Richterjevi lestvici in je Ifajal 15 sekund. Jakost je bila torej Podobna jakosti potresa, ki je de-Cembra lani prizadel Armenijo in *erjal življenje 24.985 oseb.
V Kaliiorniji je bil torej obračun ®tev lažji, v tistih za prizadeto prebivalstvo neskončnih 15 sekundah je Potres rušil predvsem mostove in hadvoze, prizanesel pa stolpnicam in Poslopjem, ki so jih zgradili s protipotresnimi koncepti. V San Francis-CB, Oaklandu, Santa Cruzu in v dru-9*h krajih severne Kaliiornije je po-tres porušil le nesodobno zgrajena Poslopja. Povsod pa je povzročil električne mrke in razdejal plinsko 'n vodovodno omrežje. Kljub najsodobnejšim protipožarnim sistemom izbruhnili številni požari, ki so Jim bili gasilci ob pomanjkanju vode le s težavo kos.
Namestnik kaliiornijskega guvernerja Leo McCarthy je pohvalil zadržanje prebivalstva in proglasil sedem kaliiornijskih območij za prizadeta področja. Ameriški predsednik °ush bo že ta teden obiskal prizade-e kraje, včeraj pa je nakazal 273 mi-'lonov dolarjev prve pomoči in na-Povedai druge ukrepe, saj znaša po Prvih ocenah gmotna škoda več kot nP milijardo dolarjev.
Za krajevni geološki inštitut pa je torkov sunek le »opozorilo« v p*‘čakovanju tako imenovanega t~l9 one«, največjega možnega po-, e$a nad 8. jakostno stopnjo po Ric-£.erjevi lestvici. Ljudje v Kaliforniji ^‘jo torej v večnem strahu.
Poi n ^rancisco ie bil še v torek po-idne živahno mesto. Kot običajno je skupine številnih turistov križari-P° mestu, si ogledovale znani Bn>vaj na vleko, kitajsko četrt in
t*Bvlli most Golden Gate (Zlata vra-Sredi popoldneva so se proti sta-
v“?u Candlestick (Svečnik) začele 0^ 'ti množice navijačev. Dvajset nut (ez peto pOp0idne (po zahodni ®*neriškem času oziroma ob 1,20 najt'ai po srednjeevropskem času) °dl * Se namreč na stadionu začela 0o °riina tekma v okviru tako ime-n, ®ne World Series med baseball Oaki°ma ^an Francisco Giants in do i,n<* Athletics. Na stadionu se je ljudi Ure z*,ral° že skoraj 60 tisoč
San°F s°dobnih večpasovnicah, ki Oa.. rancisco čez zaliv povezujejo z vglit^ndom, so se ob tem času začele l°v *še gostejše kolone avtomobi-podj ,.®1° Po uradih, ustanovah in "ajbnr se je končalo ob 17. uri in ča$u -1 "Prizadevni« so bili ob tem
minute čez peto popoldansko Pa se je zemlja pod zalivskim
dajb0lj
žUienv Da cestah, na poti domov, §tirj_^na kozarec s prijatelji.
Ur0 1
pOkeČi®m ^an Francisca razklala. sekuna11 .sunek, ki je trajal petnajst ril v p ie s smrtonosno močjo uda-Verhoveto^e mesto in okolico na se-Zdeiokal!fornijski pacifiški obali. v'dna 86 ie' kot de je v somraku nega dvi**10®0^118 roka zgrabila mesto, 9haja 9ni!a.v zrak in ga potem po-UišnjcJ vrtinec. Trgovine, bol-Cestišča Poslovne zgradbe, domovi, tfenutk'./nost°vi— vse se je v nekaj 'Upe . spremenilo v ogromne tako nUsevin- Zemlja se je zatresla !Ued k^Io in nepričakovano, da je ie. Pote m* nastopil šele kasneje, So n' ko je bilo majanja že ko-Prodajna al'ce prihiteli prebivalci, K[^la,ci' zdravniki in pa-ALJEVANJE NA 12. STRANI

i
(Telefoto AP)
Potresni sunek je dobesedno razdejal dvonastropno večpasovno avtocesto, ki San Francisco povezuje z Oaklandom
Novi predsednik NDR in tajnik partije postal Egon Krenz
Pritisk vzhodnonemških množic povzročil odstop predsednika Ericha Honeckerja
Egon Krenz, novi šef vzhodnemške partije (Telefoto AP)
BONN - Vest o odstopu Ericha Honeckerja je zahod-nonemški javnosti danes popoldne prvi sporočil vladni glasnik Klein, ko je na redni tiskovni konferenci povedal, da so kanclerja, ki je bil sredi političnih posvetovanj z italijanskim premierom Giuliom Andreottijem, le nekaj minut pred tem seznanili z dogajanjem na seji centralnega komiteja vzhodnonemške partije.
Potem ko je sinoči še pozno v noč zasedal politbiro SED, je centralni komite danes bržkone le potrdil tisto, kar je bilo sklenjeno že sinoči: Erich Honecker je prosil, naj ga zaradi težav z zdravjem razrešijo vseh treh položajev (razen generalni sekretar CK SED je bil tudi predsednik državnega sveta in predsednik sveta za obrambo) in centralni komite mu je ustregel. Na njegovo mesto so imenovali 52-let-nega sekretarja centralnega komiteja in člana politbiroja Egona Krenza, ki je tudi doslej veljal za prestolonaslednika in ki je v osrednjem političnem aparatu obvladoval mimo drugih tudi dva zelo pomembna sektorja, to je kadrovsko politiko in pa varnostno področje. V prvem komentarju po sestanku z Andreottijem je kancler Kohl izbor komentiral z izjavo, da se bo moralo še pokazati, ali Honeckerjev naslednik prinaša tudi novo politiko.
V nasprotju s Honeckerjem, ki je bil po rodu iz Posarja in po poklicu krovec in ki se je komunistični levici pridružil pred vojno (po prihodu nacistov na oblast so ga kot organizatorja ilegalnega dela ujeli in je ostal v zaporu do leta 1945), je Krenz otrok povojne politike in udeleženec pohoda skozi kabinete. Rojen leta 1937 kot krojačev sin se je takoj po koncu vojne vključil najprej v pionirsko organizacijo, nato med mlade komuniste in na koncu v FDJ. Član SED je postal leta 1955, od leta 1964 do leta 1967 pa je bil gojenec moskovske partijske šole. Po vrnitvi iz Moskve je bil še naprej funkcionar v mladinski organizaciji; na njeno čelo je prišel leta 1973 in jo je vodil devet let. Leta 1973 je postal član CK, leta 1976 kandidat za člana politbiroja m leta 1983 sekretar CK in član politbiroja. Ze nekaj let je veljal za Honeckerjevega prestolonaslednika.
Zahodnonemški kancler Kohl je v prvem odzivu na NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Pokal prvakov
Milan proti Realu blestel le 15 minut
n n n
Pokal pokalnih zmagovalcev
Kljub slabi igri le tesen poraz igralcev Partizana
D D D
Pokal UEFA
Igralci Juventusa in Crvene zvezde najbolj zadovoljni
NA 10. STRANI
V Milanu včeraj nazadovanje indeksa MIB
Na newyorški borzi le rahlo izboljšanje
MILAN — Posledice »črnega petka« na Wall Streetu očitno še vedno vplivajo na posle na borzi delnic v Milanu, kjer so včeraj ponovno zabeležili padec vrednosti indeksa MIB za 1,86 odstotka. Indeks MIB se je ob zaprtju borze včeraj zaustavil pri 1106 točkah, kar pa je še vedno 10,6 odstotka več, kot je znašala njegova vrednost v začetku leta.
V New Yorku pa so kot kaže, že preboleli posledice petkovega padca in včeraj so na Wall Streetu spet zabeležili rahlo napredovanje vrednosti Dow Jonesa. Ob zaključku je vrednost indeksa v primerjavi s torkom narasla za 4,92 odstotka, v teku dneva pa so bile težnje po dvigu vrednosti delnic mnogo bolj
izrazite. Nejasno stanje na borzah je razvidno tudi iz podatkov z drugih delničarskih trgov po Evropi in v svetu. Poleg milanske je včeraj občuten padec doživela še bruseljska borza, kjer je vrednost delnic padla v poprečju za 4,53%. Negativen je bil dan tudi za azijske borze, kjer je z 0,3% zvišanjem vrednosti edino izjemo predstavljal Tokio . Na ostalih evropskih borzah pa se je vrednost delnic včeraj rahlo zvišala.
Na valutnem trgu je vest o potresu v Kaliforniji povzročila tudi padanje vrednosti ameriškega dolarja povsod v Evropi. V Italiji je tako njegova vrednost dosegla 1360,25 lire, medtem ko je njegova torkova vrednost znašala 1371 lir.
V zunanjepolitični komisiji italijanskega senata
Pobude za zvišanje prispevka
e f ••	f • e	f	f •	• V* •
italijanski in slovenski manjšim
RIM — Problem finančne podpore manjšinam je odjeknil tudi v tretji senatni komisiji za zunanjepolitične zadeve, ki se te dni, kakor vse druge komisije v senatu ukvarja s finančnim zakonom. Komunistični senatorji Spetič, Boffa, Serri in Volponi so namreč v zunanjepolitični komisiji predložili med drugim tudi resolucijo, ki obvezuje vlado, da ustrezno zviša propra-čunsko postavko o prispevkih za italijansko manjšino v Jugoslaviji, in hkrati, da predvidi tudi za leto 1990 finančno postavko, ki zadeva tako italijansko manjšino v Jugoslaviji kot slovensko manjšino v Italiji. Resolucija se sklicuje na neobhodno finančno potrebo italijanske skupnosti, da razvija svoje kulturne dejavnosti, ter na mednarodne sporazume, kar zadeva slovensko skupnost.
Sen. Serri, ki je resolucijo obrazložil namesto sen Spetiča, je med drugim poudaril pomembnost vloge narodnostnih manjšin v odnosih med sosednjima državama. Čim bolj se odnosi med Italijo in Jugoslavijo razvijajo, tem večjo pozornost je treba posvetiti manjšinam. O vedno bolj plodnih odnosih med jadranskima sosedama priča tudi nedavno uspešno srečanje med Markovičem in Andreottijem ter Lončarjem in De Michelisom v Istri. Prav zato pa je treba rekvalificirati politiko narodnih manjšin tudi iz finančnega vidika.
Poročevalec finančnega zakona v zunanjepolitični komisiji senata Bona-lumi (demokristjan in zunanji podmi-nister v De Mitovi vladi) je o resoluciji izrekel pozitivno mnenje. Predstavnik vlade, sedanji podminister Vitalo-
ne, pa je bil mnenja, da se resolucij1 sprejme kot priporočilo vladi, saj bo ustrezni popravek za zvišanje prispevka manjšinama ob vzhodni meji predložen v proračunski komisiji. Ta Vita-lonejev predlog je komisija sprejela brez diskusije.
Dopoldanskega dela seje zunanjepolitične komisije se je udeležil tudi zunanji minister De Michelis, ki je enkrat orisal stališče vlade do najbolj perečih mednarodnih vprašanj. Posebej se je zaustavil pri problematiki od; nosov s srednj evzhodnimi evropskim1 državami, ki ji Italija posveča velik0 pozornost. Tudi ob tej priložnosti j® De Michelis omenil bližnje štiristran-sko srečanje med Italijo, Jugoslavijo; Madžarsko in Poljsko v Budimpes)1 kot eno najpomebnejših in najbolj originalnih mednarodnih zmenkov zadnjega razdobja.
D. K.
Andreottijeva vlada pod udavom Živahne demokristjanske levice
RIM — Se spet pripravljajo mračni časi za vladno koalicijo, ali pa je vse kar se te dni dogaja na političnem prizorišču v italijanski prestolnici samo splet predvolilnih manevrov? Ne glede na to, kako tolmačimo zadnje dogodke, pa se njihova odmevnost verjetno ne bo izčrpala z rimsko volilno preizkušnjo, še zlasti ne, če bo večina na teh volitvah doživela poraz.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? V vladni večini je spet močno zaškripalo. Delno je vode razgibala že predvčerajšnja izjava demokris-tjanskega podtajnika in enega najbolj vplivnih predstavnikov strankine levice Bodrata. Dejal je, da nevarnost ne prihaja iz komunistične »vlade v senci«, temveč iz »vlade v senci«, ki je znotraj Andreottije ve vlade. Bodrato v bistvu poudarja, da je znotraj vlade vsa oblast koncentrirana v štirih ljudeh, to je de-mokristjanskih ministrih Cirinu Pomicinu in Prandiniju, socialistu Conteju in liberalcu De Lorenzu.
Za dodatno dozo je včeraj poskrbel bivši ministrski predsednik Goria, ki je prav tako nepričakovano povedal svojo v zvezi z zakonom o mamilih. V pismu demokristjanskim senatorjem, ki ga je seveda marljivo razdelil tudi novinarjem, je Goria izrazil veliko nezadovoljstvo nad potekom parlamentarne razprave o zakonskem osnutku za boj proti mamilom. Po njegovem je bil ta zakonski ukrep politično vsiljen, ne pa rezultat resnega iskanja pravične rešitve. Goria skratka očita italijanskemu vodilnemu razredu, da ni dozorel problemom, s katerimi se doraščajoča in posodabljajoča Italija sooča. »Kultura sumničenja in političnega mešetarjenja,« meni Goria, »ne more biti istočasno kultura reform.«
Tako Bodratove kot Goriove besede so v vladni večini delovale kot hladna prha. Sko-
raj vsi pomembnejši politični predstavniki so se oglasili ter v en glas obsodili za nekatere neprevidne, za druge pa razbijaške izjave Bodrata in Gorie. Medtem ko je demokris-tjanski tajnik Forlani kot običajno izrazil predvsem začudenje in nejevernost, je podpredsednik vlade Martelli označil Bodratove izjave kot prvo brco vidnega predstavnika stranke relativne večine Andreottijev! vladi. Najbolj zanimivo in pomenljivo pa je, da se je spet oglasil Ghino di Tacco, za katerim se, kot znano skriva Craxi, ki je ostro obsodil ravnanje predstavnikov demokristjanske leve struje. Politični opazovalci vidijo prav v njegovem nastopu vidne znake zaostrovanja odnosov. Nasprotno pa so tako Bodratove kot Goriove izjave naletele na popolno odobravanje opozicijskih sil.
Napada na tako imenovano »bando štirih« ter na debato o mamilih pa nista bili edini
Pozitiven saldo jugoslovanske menjave s tujino
BEOGRAD — V letošnjih devetih mesecih je Jugoslavija v celotni izmenjavi blaga in storitev s tujino dosegla pozitiven saldo, in sicer v vrednosti 1,622 milijarde dolarjev. Te podatke je na včerajšnjem srečanju z domačimi in tujimi novinarji sporočil zvezni sekretar za gospodarske odnose s tujino Franc Horvat in dodal, da je obenem konvertibilni presežek v plačilni bilanci države dosegel 1,538 milijarde dolarjev, (dd)
»brci po nogah« Andreottije ve vlade. Vode so tokrat nekoliko razgibali tudi socialdemokrati, hudo užaljeni, ker so jim partnerji večine »ukradli« predsedniško mesto v eni od poslanskih komisij.
Včeraj dopoldne so v poslanski zbornici obnavljali vodstva posameznih parlamentarnih komisij. Sporne točke so zadevale obrambno, finančno in proračunsko komisijo. V prvo od teh, ki ji je doslej predsedoval socialist Lagorio, so izvolili liberalca Zanoneja, v drugo, ki jo je vodil socialdemokratski odpadnik in sedaj član vodstva PSI Romita, so izvolili socialista Pira, v tretjo, ki ji je predsedoval sedanji podminister Cristofori po so izvolili demokristjana D'Acquista. PSDI je tako ostala praznih rok in njene užaljenosti ni pomirilo niti zagotovilo demokristjanskega predstavnika Usellinija, da bodo socialdemokratom poverili novo komisijo za evropska vprašanja, ki pa jo je treba še ustanoviti. Ca-riglia, ki se je predvčerajšnjim lepo pogovarjal z Andreottijem, je včeraj razočarano ugotavljal, da se zavezniki niso držali sprejetih obveznosti, kar ni izjema v italijanskem političnem življenju.
Vse to se dogaja v senci razbeljene predvolilne kampanje za Rim, v katero je včeraj posegel sam predsednik vlade Andreotti. Rimu je treba zagotoviti novo, zelo agilno in prosojno upravo, zatrjuje Andreotti. Temu namenu ne odgovarja lik »guvernerja«, ker preveč spominja na fašistično razdobje, pa tudi ne lik »praporščaka«, ker spominja na papeško vladavino. Zato Andreotti predlaga triumvi-rat po zgledu rimske republike kot najbolj učinkovit model za upravljanje večnega mesta.
DUŠAN KALC
Poljski premier danes dopoldne pri Andreottiju
RIM — Poljski ministrski predsednik Tadeusz Mažo wiecki je včeraj prispel na dvodnevni uradni obisk v Italijo. Gre za prvo uradno potovanje poljskega premiera v tujino po izvolitvi, na rimskem letališču pa je poljskega gosta sprejel njegov italijanski kolega Giu-lio Andreotti, ki bo že danes dopoldne tudi njegov prvi uradni sogovornik.
Po srečanju z Andreottijem, čaka Mazowieckega zvečer še srečanje z zunanjim ministrom De Michelisom, jutri pa bo gost papeža Janeza Pavla II. Od pogovorov z italijanskimi gostitelji poljski premier pri; čakuje predvsem konkretno pomoč, ki naj bi Poljski pomagala pri iskanju rešitev za težko gospodarsko krizo, ki tare to državo.
Interes Italije, da pomaga Poljski, je precejšen, saj naj bi bil prav uspeh reformističnih procesov v tej državi izredno pomemben za uspeh reform, ki pote; kaj o trenutno na Madžarskem in v sami Sovjetski zvezi. Zato ne čudi, da je Italija v torek že odobrila »poljski paket«, ki po vrednosti presega tri tisoč milijard lir.
Pomoč Poljski pa je samo prvi korak, ki ga namerava Italija storiti v okviru širše akcije, da bi se v ES že na svojem zasedanju v začetku decembra v Strasbourgu dogovorili za čim bolj konkretno pomoč spremembam, do katerih prihaja v nekaterih vzhodnoevropskih državah.
Pri tem velja omeniti, da si Italija prizadeva, da se poleg Poljske prednostno obravnavata tudi Madžarska in Jugoslavija. O tem je italijanski zunanji minister De Michelis že govoril predstavnikom evropske dvanajsterice, novo priložnost za potrditev te italijanske usmeritve pa naj bi dobili že 11. novembra na srečanju zunanjih ministrov Italije, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske v Budimpešti. Dodaten impulz spremembam na evropskem vzhodu naj bi izšel tud1 iz pogovorov, ki jih bo italijanski ministrski predsednik imel konec novembra v Rimu s sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom.
B*U»*
Proces proti Azemu VUasiju baje konec meseca oktobra
BEOGRAD — Beograjska televizija je v torek zvečer napovedala, da bodo Azemu Vllasiju in drugim štirinajstim obtožencem sodili 30. oktobra. Isto vest je menda sporočila tudi agencija Tanjug, objavila pa jo je včerajšnja Borba. V vesti so navedeni neuradni viri in je omenjena možnost sodnega postopka; hkrati je rečeno, da bo uradno sporočilo prišlo v najkrajšem času. Vest so objavile vse največje mednarodne agencije.
Vendar uradno ni nič znanega. Obvestilo o sodnem postopku mora izdati sodišče v Sremski Mitroviči in jo seveda najprej posredovati obtožencem in njihovim odvetnikom. To pa se včeraj še ni zgodilo in Vllasijev zagovornik uradno ne ve ničesar. Poročevalci iz Sremske Mitroviče pa so si edini v trditvah, da dvorano še vedno širijo in da niso končali niti grobih gradbenih
del in da tam torej čez deset dni sodnega postopka ne more biti.
Po drugi strani pa je tudi res, da je agencija Tanjug napovedovala in objavljala vesti v zvezi z obtoženci veliko pred uradnimi sporočili in da je del srbskega tistak že objavil obtožnico v celoti, ko je odvetniki sploh še niso dobili.
Po vesteh iz Prištine je celotni primer v ospredju zanimanja javnosti, iz rudnika Trepča pa je slišati govorice, da se pripravlja nova stavka, ki ima delno ekonomski pa tudi nesporen politični pomen. Dejstvo je namreč, da se v rudniku slabo dela, ker so rudarji tudi zaradi izredno nizkih osebnih dohodkov nezainteresirani, da bi povečali proizvodnjo. Vodilni kader pa so zamenjali na temelju znane diferenciacije, ki pomeni čistko med Albanci.
(B. S.)
Malo sredstev za posojilo
BEOGRAD — Operativni kolegij konzorcija bank, ki se ukvarja s posojilom za preporod Srbije, je včeraj uradno sporočil, da so v razdobju od 26. jinija do 10. oktobra vpisali 818,6 milijarde dinarjev in 20,45 milijona dolarjev, istočasno pa so vplačali 225,2 milijona dinarjev in 19,5 milijona dolarjev. Nepovratnih sredstev je bilo: 40,2 milijona dinarjev in 436.150 dolarjev.
Po načrtu bi morali vpisati in vplačati deset tisoč milijonov dinarjev in tisoč milijonov dolarjev.
Glede na planirani vpis so najvišje odstotke dosegli v podrinsko-kolubar-ski in užiški regiji,-najslabše pa banke v drugih republikah; še zlasti slabi so rezultati v Beogradu. Najboljši pa so med delavci v tovarnah, posebej med onimi z nižjimi dohodki. (B. S.)
• Odstop predsednika Ericha Honeckerja
NADALJEVANJE S 1. STRANI spremembe v Vzhodnem Berlinu menil, da je SED prisluhnila množičnemu pritisku v prid reformam in spremembam. Hotenja po spremembah pa po besedah kanclerja zdaj ni več moč potešiti zgolj s personalnimi spremembav mi. Kar zadeva Krenza, je Kohl menil, da bo treba zdaj videti, ali pomeni novi človek tudi novo politiko, ocenjevati pa ga bo treba po tem, ali bo odprl pot nujnim reformam ali pa bo branil le oblastveni monopol SED. Sicer pa je kancler Kohl izrekel mnenje, da bodo reformni procesi, ki se odvijajo v SZ, na Poljskem in Madžarskem, dobili prostor tudi v NDR. Tudi vladni glasnik Klein, ki je novico še svežo prinesel na redno tiskovno konferenco, je izrekel upanje, da bodo s tem
rezom povezane tudi »politične konsekvence«. O pomembnem rezu v zgodovini NDR je govoril predsednik opozicijske socialnodemokratske stranke Vogel, ki je prav tako menil, da je treba zdaj počakati, ali pomenijo personalne spremembe tudi začetek nujnih reform. »Pozitivno znamenje bi bilo,« je dejal Vogel, »če bi novi generalni sekretar brez obotavljanja zagotovil svobodo tiska in vesti ter svobodo potovanja.«
Zelo zadržano je spremembo sprejela vzhodnonemška opozicija. V njenem imenu je ena od soustanoviteljic Novega foruma slikarka Barbel Boh-ley opozorila na to, da je imel Krenz, ki je v politbiroju odgovarjal tudi za varnost, svoje prste pri nasilnem obračunavanju z opozicijo, bil pa je tudi
tisti, ki je na obisku v Pekingu pokazal vse razumevanje za tamkajšnje obračunavanje z opozicijo.
Sicer pa so v Bonnu razplet te vrste pričakovali že nekaj dni, zlasti potem, ko so se začele širiti govorice o ostrem zaključnem pogovoru, ki naj bi ga imela Gorbačov in Honecker pred odhodom sovjetskega gosta iz Vzhodnega Berlina; Honecker gosta tedaj ni hotel pospremiti na letališče. Kar zadeva SZ, je reševanje notranjih napetosti sicer vsaj formalno prepustila Vzhodnemu Berlinu, seveda pa Gorbačovu še zdaleč ni bilo vseeno, ali bo vzhodnonemški politbiro s svojim tr-moglavljenjem pripeljal zadeve do takšne destabilizacije NDR, ki bi ogrozila sedanji proces sporazumevanja.
ENEL
ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma - Via G. B. Martini 3 - 00198 ROMA
OBVESTILO
LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeči:
Posojila	Kuponi	Poviški kapitala	
	izplačljivi	polletje 1. 11. 89	skupna vrednost
	1. 5. 90	30. 4. 90	1. 5. 90
1984-1993 ovrednoteno II. emisija (Cavendish)	6,00%	—0.45%	—2.007%
1984-1993 ovrednoteno IV. emisija (Davy)	5,55%	0,90%	10,3425%
1987-1993 ovrednoteno lil. emisija (Thomson)	6,30% O	0,567% C)	2,628% C)
	izplačljivi 16. 5. 90	polletje 16. 11. 89 15. 5. 90	skupno vrednost 16. 5. 90
1985-2000 ovrednoteno II. emisija (Tesla)	5,55%	0,555%	5560%
C) bruto brez davčnega odtrgljaja 12,50%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objovljepe Uradnem listu.
S seje izvršnega odbora krovne organizacije
Priprave na občni zbor SKGZ s široko razpravo med članicami
V Čedadu sestanek s poslanko Roberto Bredo
Bližamo se občnemu zboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Zaradi tega so vodilni organi Zveze in T njej včlanjene organizacije že prijal6 s pripravami na ta občni zbor, ki bo pomemben še zlasti zaradi ‘ega, ker se delovanje zveze odvija v P?gojih, ki so velikokrat zelo različni od tistih, v katerih smo se nahaja-*' v preteklosti in bodo označili žiti .1Je in udejstvovanje Slovencev v Italiji v devetdesetih letih.
O tem je bil govor na zadnji seji izvršnega odbora SKGZ, ki jo je vo-?il predsednik Palčič. Tajnik Udovič obširneje poročal o pripravah na ot)cni zbor, o stikih s članicami, o Potrebi priredbe nekaterih temat-skih posvetov še pred občnim zbo-j’0® in o morebitnih spremembah Plavil Zveze, ki naj teži k temu, da “o bolj kot doslej odražala interese Seh Slovencev vv Italiji.
SKGZ je v zadnjem obdobju okre-PUa dejavnost in razvijala stike s sončnimi organizacijami pri nas, v toveniji in v Avstriji. Zlasti je bilo ajhogo razgovorov s političnimi iiankami, z namenom da se pospeši nševanje odprtih problemov naše
skupnosti.
Na izvršnem odboru je bil govor U(ii o dogodkih v Sloveniji in v Jugoslaviji, pri katerih prihaja do iz-eunih novosti. Izvršni odbor je iz-azil zadovoljstvo, da je imelo Predavanje predsednika SZDLS Jo-,eta Smoleta v Trstu velik uspeh in *e .Pokazalo, da je med Slovenci v a$i deželi veliko zanimanje in pri-
zadetost za bodočnost slovenskega naroda in Jugoslavije nasploh.
Na seji izvršnega odbora SKGZ, na kateri je bilo o vseh teh vprašanjih veliko posegov, je bila izražena tudi želja, da bi odprta tribuna v Primorskem dnevniku imela čimveč odziva med našimi ljudmi, še zlasti v času, ki nas loči do občnega zbora Zveze.
Vodstvo SKGZ bo v prihodnjih tednih in mesecih opravilo akcijo posvetovanja s članicami, da se sestavi taka kandidatna lista bodočih organov Zveze, ki bo odraz čimvečje širine in članic SKGZ.
Na seji Izvršnega odbora je bil govor tudi o avtocesti skozi Vipavsko dolino, o čemer poročamo posebej. Predsednik Pokrajinskega odbora za Videmsko pokrajino Černo je poročal tudi o sestanku, ki so ga člani tega odbora imeli s socialistično poslanko Roberto Bredo. Na njem so govorili o osnutkih zakona za globalno zaščito, o politiki in gospodarstvu v obmejnih krajih in o vprašanjih slovenskega šolskega centra v Špetru.
Izvršni odbor je tudi sklenil, da bodo predstavniki SKGZ, 26. t. m., na dan obletnice podpisa londonskega sporazuma, priredili tiskovno konferenco v Bruslju, da bi seznanili evropsko javnost o nevzdržnem stanju naše narodnostne skupnosti, ki po 35 letih še čaka, da ji država zagotovi ustrezno zakonsko zaščito.
Avtocesta
Gorica-Razdrto
Izvršni odbor SKGZ se je soočil tudi z vprašanjem avtocestne povezave med mejnim prehodom pri Vrtojbi (Nova Gorica) in Razdrtim. Znano je, da je Skupščina SRS že pred dvajsetimi leti vključila v program izgradnje prometnih infrastruktur tudi avtocesto med Vrtojbo in Ljubljano. Prvi del od Ljubljane do Razdrtega je bil zgrajen že pred časom. Odsek od Razdrtega do državne meje po Vipavski dolini pa je ostal nedograjen zaradi finančnih težav. Sedaj se je ta načrt pričel izvajati, tudi s finančno pomočjo italijanskih partnerjev.
Nekatere politične skupine in naravovarstveniki v Sloveniji so zavzeli stališče, ki je proti izgradnji te avtoceste, češ da bi bila oškodovana kmetijska zemljišča in pokvarjeno okolje v Vipavski dolini. Izvršni odbor SKGZ zagovarja stališče, da je avtocesto treba zgraditi, pa čeprav je mnenja, da je treba v najvišji možni meri treba spoštovati načela o varstvu narave. SKGZ zagovarja izgradnjo te avtoceste, ker je ta pomemben faktor za gospodarski razvoj Gorice in Nove Gorice. Pri vsem tem pa je slovenska narodnostna skupnost na Goriškem direktno zainteresirana, saj so slovenski ljudje, kot uporabniki obmejnih infrastruktur med tistimi, ki nujno potrebujejo novo avtocesto.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: PaveI Stranj__________
Retoromani
Retoromani so švicarska veja ladinske jezikovne družine, ki ima v Italiji druga dva člana: Furlane in Ladince. Vse tri veje so nastale ob pomešanju staroselskega prebivalstva z Rimljani, ko so ti, okoli leta 15 pred našim štetjem, osvojili alpski lok. "Retoromania" se je sprva raztezala od izvirov Donave do Jadranskega morja, zunanji vdori in pritiski pa so postopoma ta prostor skrčili na sedanje tri otoke.
Ob zadnjem švicarskem popisu, leta 1980, se je 51.128 državljanov konfederacije izjavilo za Retoromane, kar je manj kot en odstotek celotnega prebivalstva. Velika večina te skupnosti živi v kantonu Graubiinden (it. Grigioni), ki tvori skrajni vzhodni del švicarskega ozemlja. Tu je leta 1980 živelo nekaj nad 36.000 Retoromanov, kar je nekaj manj kot četrtina celotnega prebivalstva. Pred sto leti je bil njihov delež na celoto veliko večji, 40%, a morali so se umakniti, predvsem pred razmahom nemško govoreče skupnosti, ki je v istem stoletju prešla od 46% na 60% celotnega kan-tonskega prebivalstva. V Graubiinde-nu živi tudi italijanska skupnost, ki je leta 1980 tvorila 13,5% celote (nekaj nad 22.000) in tudi ta manjšina kaže vidne znake krčenja v korist nemško govoreče skupnosti.
Med vzroki usihanja retoromanšči-ne ne moremo šteti kakih posebnih zatiralnih ukrepov oblasti. Jezik je postal uradni jezik kantona (poleg nemščine in italijanščine) že ob sprejetju kantonske ustave v letu 1892. Nova okrepitev retoromanščine je prišla 2. februarja 1938, ko je ogromna večina Švicarjev, na referendumu odobrila, da se prizna kot četrti urad-
Problemi nastajajo na obeh straneh meje
Številni zapleti s pokojninami
KOPER — Pokojnine v lirah mučijo arsikaterega jugoslovanskega (pred-ern primorskega) upokojenca. Zani-ka Jjh predvsem to, kdaj bodo te po-prišle in kako bi bilo mogoče ^seči, da bi se to zgodilo čimprej. t ai v zadnjem obdobju svojega (in v ha °r^avi vse bolj črnega) življenja bi bj.hreč devizna pokojnina mnogim JI Več kot dobrodošla, ih g tar*čnih podatkov o tem, koliko t^H^evanskih upokojencev je v mi-let	(začeli so predvsem konec
h6a 1.984) vložilo prošnje za omenjene v nzije, nihče nima. Italijanski viri na-it4p°' da je v skladu z jugoslovansko-v^lansko konvencijo o socialnem za-tujj?Vanju in s predpisi, ki omogočajo sQ * jugoslovanskim državljanom (če elali ali služili vojsko v Italiji, na
k>ri' \ . sedanjega italijanskega teri-pJa> Jzplačilo minimalne italijanske tiSQ?Juine, te prošnje vložilo vsaj 32
*takiVU^0sl°vanov’ Od tega Pa jih je Po4;v, °sem tisoč že dobilo dragoceno
Slko iz Rima.
c6 *°jmna v lirah je več kot drago-tisoj v sai znaša le nekaj manj kot 500 dihar' r' oziroma kakih 17 milijonov je, gJ jV mesečno. Še pomembneje pa čajjo “obijo upravičenci najprej izpla-°bdotv°koinino za najmanj desetletno Šin jjA®1 kar znese (zaradi različnih vi-Povnrl-^Haine italijanske pokojnine) v ali uri Kr ^ kakih 38 do 40 milijonov lir, jev, q hzno 1,3 do 1,5 milijarde dinar-detkrv,,6 torej za pravo loterijo in za-
Števi^ohnimalo.
Veli(a,- * upokojenci pa so se že nalet. pa čakati, saj čakajo že po več Urad^ jt. na italijanski strani so v tnehtar ' 6r obračajo zbrano doku-Prošenj ll° številnih jugoslovanskih °kiskov Ze kar naveličani nenehnih Stiskov sPraševanj in vseh mogočih t®h pok0- da bi ljudje prišli čimprej do h orqan-lrlln- V Kopru so se upokojensko oh *zirah' saj menijo, da bodo le H-a Postn°im°5^ k hitrejšemu reševa-?.lkatom Pkov' Navezali so stike s sin-^ ko sk upokojencev iz Trsta in s tr-i 1asWjdPaostjo socialnega in pokoj-r6.letos i zavarovanja (INPS). Tako se Zv,,;e marca prvič sestala delega-
6 Kon,,/' društev upokojencev obči-ih°kovnLkl jo )e vodil Ivan Jenko, s n Poko;-,)11 delavci tržaške socialne kath je r,u dske skupnosti. Ivan Jenko rat Sttl tem takole povedal: »Že ta-bile reševar dogovorili, da bodo proti S viož 11 Po vrstnem redu, kot so st lh°lj nra6'-- enili smo, da je tako še kiVazrešu lCna Dnevno naj bi v Tr-oJ? s®o p.° 40 prošenj. Pred krat-jp tobra ?otovili, da so do začetka a Praktif_ elali kar 4500 prošenj. To Poroti še%VsSrf iz leta 1985, zdaj pa je tw0lUe. Vse5,° tftih prošenj, ki niso Popolne upokojence, ki so vložili Prošnje, bodo v kratkem
času obvestili iz Trsta in jih pozvali naj jih tako ali drugače dopolnijo. Kogar ne bodo obvestili, pomeni, da ima vse papirje v redu. Vse, kar lahko stori, je, da čaka. Še ta mesec bodo začeli reševati prošnje iz leta 1986 (teh je 600), novembra ali decembra pa še prošnje iz leta 1987 (1600 prošenj). Prav toliko - 1600 jih je bilo tudi v letu 1988, ki naj bi jih obdelali do februarja 1990. Vse prošnje, ki so bile vložene po letošnjem februarju, odslej rešujejo v Vidmu.
»Pomembno je, da prošnje zdaj res rešujejo po vrstnem redu, nas pa skorajda prosijo, da naši upokojenci ne bi hodili toliko spraševat v Trst in Videm, kajti prav to jemlje tamkajšnjim delavcem INPS veliko časa. Tako poteka reševanje prošenj še počasneje. Zato je za nas - prosilce - res najbolje, če vse informacije skušamo dobiti organizirano. Dogovorili smo se tudi, da se z vodstvom INPS spet srečamo v decembru. Takrat bo jasno, koliko prošenj je še nepopolnih in se bomo dogovorili o tem, kako reševati probleme naprej,« pojasnjuje Ivan Jenko. Doda pa tudi, da s tem, ko bodo prošnje obdelali v Trstu, vsa stvar še ne bo končana. Za dokončno rešitev poskrbijo v Vidmu, od koder jih pošljejo v Rim. Ko pridejo že te rešitve v Rim pa traja še približno pol leta, preden pride poštar z devizami.
To, da bodo v Trstu kmalu opravili svoje delo, torej še ne pomeni konca čakanja. Vsak teden roma v Videm po več sto Jugoslovanov, da bi o svojih prošnjah zvedeli kaj več. Seveda so tudi v Vidmu tega naveličani, ker jim dajanje informacij jemlje veliko energije in časa. Razumljivo, saj svojih služb niso organizirali zato, da bi urejale samo vprašanja italijanskih pokojnin za Jugoslovane in tudi niso pričakovali, da jih bo toliko. Zato bi bilo verjetno še najbolje, če bi se jugoslovanski upokojenci povezali z videmskimi pristojnimi organi podobno, kot so se koprski upokojenci s tržaško pokojninsko skupnostjo. Gotovo bi reševanje prošenj steklo hitreje, ker bi imeli italijanski strokovni delavci več časa za konkretno delo.
Zapleti pa so tudi na jugoslovanski strani. Ko namreč iz Vidma sporočijo v Ljubljano, da ima kdo ugodno rešeno prošnjo za italijansko pokojnino, mu pri nas takoj odvzamejo morebitne varstvene dodatke in dodelijo nižjo pokojnino, čeprav lahko traja še lep čas, preden naš upokojenec res dobi denar iz Italije. Vse kaže, da bi morali tem vprašanjem posvetiti še nekaj pozornosti, da stvar ne bo prepuščena stihiji in vznemirljivemu čakanju na bogatega Dedka mraza z Zahoda.
B. Š.
V koprskem Tomosu te dni odpustili še 81 delavcev
KOPER — V koprskem Tomosu so te dni »odpustili« še 81 delavcev. Kot smo izvedeli, gre za delavce, ki izpopolnjujejo enega od pogojev za upokojitev, ali pa jim do upokojitve manjkata še dve leti. Delavci bodo do konca leta prijavljeni na Skupnosti za zaposlovanje, kjer bodo dobivali nadomestilo v višini 80 odstotkov od osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih, z novim letom pa se lahko vsak delavec odloči, ali se bo upokojil, ali bo še naprej prijavljen na Skupnosti za zaposlovanje. Zanimivo je tudi to, da bodo delavci dobili izplačano odpravnino v višini okrog 32 milijonov, kar naj bi jim nadomestilo izpad osebnega dohodka. Zaenkrat nam ni uspelo izvedeti od kod sredstva za izplačilo odpravnin, predsednik Temeljnega sodišča v Kopru mag. Gregor Velkavrh pa nam je povedal, da seveda to niso sredstva iz stečajne mase.
Informacij o tem, kako poteka proizvodnja v Tomosu, zaenkrat še nismo uspeli dobiti, slišati pa je, da jo bodo bržčas kmalu pričeli krčiti in to pomeni, da bo ob delo novo število začasno zaposlenih v tovarni Tomos v stečaju.	D ^
V Celovcu sta se srečali delegaciji NSKS in SSk
TRST — Ob robu Primorskih dnevov na Koroškem sta se v Celovcu srečali delegaciji Slovenske skupnosti in Narodnega sveta koroških Slovencev. Šlo je za obširno izmenjavo pogledov na sedanji narodnopolitični trenutek med Slovenci v Italiji in Avstriji. Koroški predstavniki so spregovorili o odnosu do manjšine, ki ga kaže novi deželni glavar Haider, in o novostih po umestitvi narodnostnega sosveta na Dunaju. Zastopniki SSk pa so poročali o položaju v zvezi z napovedmi o novem osnutku globalne zaščite Maccanica, z evropskimi volitvami, z bližnjimi volitvami v Miljah in s stanjem v izvoljenih upravah.
Obe delegaciji je na svojem sedežu sprejel tudi italijanski generalni konzul za Koroško in Štajersko dr. Martini.
ni jezik v sklopu celotne švicarske konfederacije. Vendar tudi ta izraz solidarnosti ni mogel premagati ogroženosti tega jezika.
Glavni dejavnik njegove šibkosti je bila razcepljenost v pet glavnih narečnih skupin, ki so do nedavnega živele ena ob drugi, brez skupnega imenovalca - skupnega standardnega jezika. Te narečne razlike so izrazite še danes. Skoro polovica govorcev uporablja narečje Sursilvan (17.000), znatno šibkejše so ostale: Vallader (5.500), Puter (3.500), Surmiran (3.000) in Sutsilvan (7.200).
Celotni kanton šteje 215 občin, med katerimi je leta 1980 retoromanščina prevladovala še v 78.
Veliko bistveno zaslugo za ohranjanje jezika in kulture ima osrednja krovna organizacija "Lia Rumant-scha" (LR), Retoromanska zveza, s sedežem v Churu (Coira). LR povezuje in spodbuja delovanje številnih društev in ustanov, ki delujejo v okviru šolskega, cerkvenega in drugih oblik javnega življenja. LR tudi predstavlja skupnost navzven, bodisi v odnosu z zveznimi vladnimi organi, kot v odnosu s tujino.
LR je bila ustanovljena leta 1919 in je, organizacijsko, sestavljena iz dveh delov: prvi vključuje strukture, ki so namenjene celotni skupnosti (Skupnost za radio in TV, Zveza pisateljev, kulturno-jezikovna ustanova "Retoro-mansko društvo"), drugi del pa povezuje štiri organizacije, ki krijejo ozemeljsko razčlenjenost skupnosti.
Delovanje LR sloni na nekaterih smernicah, med katerimi je najvažnejša "jezikovna normalizacija", kar pomeni, da je predpogoj za ohranitev jezika njegova široka razširjenost v vsakdanjem življenju. Po mnenju vodstva LR je ta cilj dosegljiv le, če obstaja sedem drugih pogojev: jezikovno homogeni prostor; čvrsta gospodarska podlaga na istem ozemlju; splošna prisotnost jezika na vseh ravneh vsakdanjega življenja; široka mreža množičnih občil; enotni standardni jezik,- trdno zasidrana in sprejeta dvojezičnost ter končno, harmonično sožitje vseh treh kantonskih uradnih jezikov.
LR izvaja ta načela preko vrste dejavnosti na šolskem, verskem, političnem in predvsem na jezikovnem področju. Daleč najpomembnejša poteza v tem smislu je bilo naročilo ziiriške-mu profesorju Heinrichu Schmidu, da oblikuje skupen retoromanski jezik, ki se sedaj uradno imenuje "Rumantsch Grischun". Leta 1985 je izšel prvi slovar tega jezika. V skladu s temi prizadevanji za jezikovno poenotenje, delujejo številne službe: jezikovna posvetovalnica, prevajalska služba, dokumentacijsko središče, založništvo in gledališka dejavnost.
Poglavje zase so šole in njihova jezikovna ureditev, glede katere imajo pristojnost posamezne občine. Najbolj razširjen je model, v katerem je retoromanščina učni jezik od vrtca do konca 6-letne osnovne šole, s tem, da je v drugem triletju prisotna tudi nemščina. Na višji srednji šoli se nato razmerje obrne, prevlada nemščina in retoromanščina gre na drugo mesto.
Drugi model, uveden v nekaj občinah, postavlja retoromanski in nemški jezik na enak položaj le v vrtcu, nato pa daje stalno občutno prednost nemščini. Tretji model se razlikuje le po tem, da izvaja pouk v vrtcih izključno v retoromanščini, v ostalem pa je enak prejšnjemu.
Telecapodistria odpira nove možnosti
KOPER — Telecapodistria ponuja uspešnejšo programsko in poslovno uveljavljanje TV Koper-Capodis-tria v Italiji, oziroma v mednarodnem prostoru in je, kot se zdi ta trenutek, najprimernejša oblika za uspešno uresničevanje narodnostnih pravic in zahtev na področju televizijskega informiranja in gospodarske samostojnosti. Prav zaradi tega je doživela ustanovitev tega novega televizijskega podjetja v Sloveniji podporo. Kaže pa, da vse podrobnosti v zvezi s Telecapodistrio vendarle niso razčiščene, saj se spor med delavci TV Koper-Capodis-tria in RTV Ljubljano še ni povsem polegel.
Dan pred skupščino ljubljanske RTV so o problematiki koprske televizije spregovorili tudi člani koordinacijskega odbora za informativno dejavnost pri medobčinskem svetu SZDL obalno-kraške regije. Iz razprave je bilo slutiti, da pri oblikovanju Telecapodistrie vendarle ne gre samo za vsebinska programska vprašanja, za pomen, ki naj bi ga imela ta televizija pri obstoju in razvoju italijanske narodnosti v Jugoslaviji in slovenske v Italiji, temveč, da so v ospredju veliko bolj vprašanja denarne narave. Delavci koprske televizije in koprskega radia so namreč opozorili, da jim želi ljubljanska matična hiša odškrniti lep del prihodkov iz naslova naročnine. Koliko, tega ni mogel nihče natančno povedati. Vse pa se zdi, da naj bi prišla TV Koper-Capodistria s pomočjo Telecapodistrie in poslovnih stikov z italijanskimi partnerji do določenih denarnih virov, na račun katerih bi zdaj nekateri radi drugače prerazporedili delež radijske in televizijske naročnine. Temu v Kopru odločno nasprotujejo, saj se zavedajo, da ustvarjajo program, ki ga
gledajo, oziroma poslušajo, tudi slovenski gledalci in zato vztrajajo, da obdržijo vsaj obstoječi (razmeroma nizek) naročninski delež. Sporen delež delitve naročnine pa je samo vrh ledene gore trenutnih televizijskih odnosov med Koprom in Ljubljano. Tu je še vrsta drugih nejasnosti. Kakšen bo bodoči status TV Koper-Capodistria, kaj bo s predvideno ponovno ustanovitvijo koprskega novinarskega dopisništva, kdaj bodo poskrbeli za to, da bo drugi program viden na Primorskem, mar bi res radi začeli ta program predvajati na 27. kanalu, na katerem zdaj oddaja TV Koper-Capodistria,...? Mnogi namreč vsem tem in še drugim vprašanjem pripisujejo »globlji« pomen, namreč ta, da so nekako posledica skrhanih odnosov med koprsko in ljubljansko televizijo.
Kakorkoli že - Aegida (v imenu italijanske narodnosti), Adit (v imenu slovenske manjšine iz Italije) in TV Koper-Capodistria so ustanovili Telecapodistrio, ki zdaj čaka le še, da republiški komite za informiranje potrdi njene programske zasnove in s tem dokončno registrira podjetje. Telecapodistria naj bi potem nadaljevala pot, ki jo je koprska televizija ubrala že v začetku lanskega leta po povezavi s tujimi partnerji (Berlusconi).
V Kopru so tudi ugotovili, da so interesi slovenske manjšine v Italiji zelo podobni in tesno povezani z interesi italijanske narodnosti v Jugoslaviji, zato menijo, da bi morali poskrbeti za oživitev agencije Alpe-Adria, ki je skrbela za informiranje v tem dokaj enotnem obmejnem prostoru, kjer postaja državna meja vse manj pomembna ovira.	BORIS ŠULIGOJ
Vložili so ga KZ, SDGZ, SKGZ, KZKV in lastniki zemljišč
Priziv na deželno upravno sodišče proti podrobnostnemu načrtu za T8
Na javni skupščini, ki je bila pred dnevi
Svetoivančani so zahtevali zaprtje kamnoloma Faccanoni
Odlok, s katerim je predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti 5. aprila letos odobril podrobnostni regulacijski načrt padriškega raziskovalnega centra za območje T8 pri Bazovici, na katerem naj bi zgradili sinhrotron, je treba razveljaviti, ker je bil sprejet z večkratnim prekoračenjem pooblastil in ker je pri odobritvi podrobnostnega načrta v tržaškem občinskem svetu prišlo do kršitve zakona.
Tako piše v prizivu, ki so ga pred nekaj dnevi vložili na deželno upravno sodišče (TAR) predstavniki Kmečke zveze, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Slovenske kul-turno-gospodarske zveze in Koordinacijskega združenja kraških vasi, slednji tudi v imenu 44 lastnikov zemljišč na območju T8, proti Deželi Furlaniji-Julijski krajini, Občini Trst ter proti Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah. Podpisniki priziva, ki ga je izdelal in vložil znani goriški odvetnik Peter Sancin, zahtevajo tudi, naj TAR po nujnostnem postopku suspendira učinkovitost odloka, preden se o njem dokončno izreče, saj bi jim v nasprotnem primeru lahko bila prizadeta nepopravljiva škoda, zlasti lastnikom zemljišč.
A poglejmo natančneje, kako podpisniki priziva utemeljujejo svoje zahteve. Po njihovem je pri odobritvi podrobnostnega regulacijskega načrta za območje T8 prišlo do dvakratnega prekoračenja pooblastil. Prvič se je to zgodilo s tem, da je deželna uprava odobrila načrt za območje T8 ločeno od načrta za padriško območje Centra
za raziskave, kljub temu da sta oba načrta, kakor tudi predhodni varianti regulacijskega načrta, tesno povezana in so ju poprej Center za raziskave, Občina Trst in sama Dežela vedno skupno obravnavali. Ta povezanost je razvidna že v dejstvu, da so Centru za raziskave odvzeli pri Padričah oziroma pri Banih približno enako veliko površino, kakršno je pridobil pri Bazovici. Zdaj pa je deželna uprava načrt za padriški del ustavila zaradi učinkov, ki naj bi jih imele tamkaj načrtovane strukture na okolje, medtem ko je načrt za bazoviški del odobrila.
Do prekoračenja pooblastil pa je po mnenju podpisnikov priziva prišlo tudi zato, ker je bil podrobnostni regulacijski načrt za območje T8 odobren brez primerne tehnične poglobitve. Na to pomanjkljivost so opozorile tudi nekatere pripombe, ki so bile vložene med razpravo v tržaškem občinskem svetu, a tedaj je bilo rečeno, da bodo zadevo poglobili v tako imenovanih področnih načrtih. Ti področni načrti pa so v pristojnosti samega Centra za raziskave, kar pomeni, da je Občina Trst na tak način dejansko odstopila od svoje pravice in dolžnosti, da usmerja in nadzira upravljanje teritorija.
Kot rečeno, pa so podpisniki priziva na TAR tudi mnenja, da je pri odobritvi podrobnostnega regulacijskega načrta za območje T8 prišlo tudi do kršitve zakona. Nanašajo se na dejstvo, da je tržaška občinska uprava med sprejemanjem načrta vrnila dvajset
pripomb njihovim avtorjem zato, ker »niso napisane v italijanskem jeziku, ampak v tujem jeziku, ne da bi bile opremljene z zapriseženim prevodom«. Priziv poudarja, da je takšno izvajanje pristransko in neresnicoljub-no, saj so bile pripombe napisane v slovenščini, se pravi v jeziku, ki so ga med drugim v okviru iste problematike že zakonito uporabljali razni tržaški občani, pa tudi same oblasti z objavljanjem lepakov in časopisnih obvestil. Podpisniki priziva opozarjajo tudi, da je tržaški občinski svet po drugi strani vzel v poštev pripombo, ki jo je v slovenščini napisal prof. Samo Pahor, in sicer potem ko mu jo je posredovala prefektura, opremljeno z italijanskim prevodom. Pristavili so tudi, da je zaradi zavrnitve v slovenščini napisanih pripomb predsednik SKGZ Klavdij Palčič prijavil tedanjega tržaškega župana Staffierija na tržaškem kazenskem sodišču.
Podpisniki priziva na koncu pripominjajo, da nasprotujejo lokaciji sin-hrotrona pri Bazovici in predvideni razmejitvi zemljišč Centra za raziskave, in to zaradi negativnih posledic, ki bi jih prizadele kot posameznike in kot člane slovenske narodnostne skupnosti. To svoje nasprotovanje so že izrazili v prizivu, ki so ga vložili na TAR leta 1987 in ki ga je le-ta zavrnil lani. Proti tej zavrnitvi so se takoj potem prizvali na Državni svet, izvajanja prvega priziva pa zdaj imajo tudi za sestavni del drugega, zlasti kar zadeva manjšinsko problematiko.
Pred dnevi je bila na sedežu sindikata upokojencev CGIL v Ul. San Ci-lino pri Sv. Ivanu javna skupščina namenjena razpravi o zahtevi prebivalstva svetoivanskega območja, da oblasti prepovejo delovanje kamnoloma Faccanoni, ki povzroča lastnikom hiš pa tudi tu živečemu prebivalstvu veliko materialne škode in težav z zdravjem.
Skupščina, ki jo je sklicala skupina, v kateri so zastopane razne naravovarstvene ustanove, organizacije in stranke, je dobro uspela, saj se je je udeležilo lepo število ljudi; predsedovala ji je Lia Brautti, podpredsednica pokrajinske sekcije WWF, medtem ko je Lu-ciano Ferluga, koordinator skupine pozdravil navzoče v slovenščini in italijanščini.
Geolog dr. Grego in strokovnjak dr. Giadrossi sta na skupščini obrazložila in utemeljila zahteve po zaprtju kamnoloma tudi na podlagi podatkov, ki jih je izvedel inštitut za mehanično in tehnično geologijo, ki ga vodi dr. Roberto Onofri.
Po diskusiji, ki je sledila izvajanjem strokovnjakov in geologov, so navzoči odobrili peticijo, ki jo bodo na nocojšnji seji rajonskega sveta pri Sv. Ivanu tudi predložili.
V peticiji so našteta najprej vsa društva, ustanove in organizacije ter stranke udeležene v tej pobudi in ki sestavljajo omenjeno skupino. Poudarjeni so negativni učinki delovanja kamnoloma tako na samo okolico kot tudi na zdravje prebivalcev, ki živijo v tem mestnem predelu.
Sledijo nato zahteve, po katerih naj bi krajevne zdravstvene ustanove pri' pravile raziskave o škodljivosti prahu za človekovo zdravje, ki se ustvarja pri delu v kamnolomu. Peticija zahteva, naj oblasti objavijo že dosedanje raziskave v zvezi z delovanjem kamnoloma, da prepovejo nadaljnje delovanje kamnoloma, da se, pod okriljem deželne uprave, ustanovi posebna komisija, ki naj ponovno pregleda načrte in predloge za obnovo naravnega okolja v bližini kamnoloma, da se da možnost speleologom, da 51 ogledajo področje in da naj končno tudi rajonski svet postavi v program svojega dnevnega reda vsebino tega dokumenta.
(N. L.)
Celovečerni koncert cerkvene glasbe
Kulturna krožka II Segno in Giorgi0 La Pira bosta v ponedeljek, 30. oktobra, ob 21. uri priredila v cerkvi Santa Maria Maggiore koncert simfonične glasbe in zborovskega petja z naslovom »Cerkvena glasba skozi stoletja«-Skladbe Charpentiera, Haydna, Mendelssohna, Bartholdyja, Liszta in Gounoda bosta pod vodstvom dirigenta Orlanda Di Piazze in ob spremljavi organista Lina Faliloneja in violončelista Federica Ricardija Di Netra orkester Claudio Monteverdi iz Rude ih zbor G. Faure iz Romans dlsonza.
Kritično stališče svetovalske skupine KPI
Tudi dijaki zavoda J. Stefan ostali brez praktičnega pouka
»Vzhodnokraški rajonski svet slabo opravlja svoje naloge«
Komunistična svetovalska skupina v rajonskem svetu za vzhodni Kras je na sestanku, ki ga je imela pred dnevi, ocenila delo sveta. Obračun analize je dokaj kritičen.
V	tiskovnem sporočilu svetovalske skupine lahko že uvodoma beremo ostro kritiko na račun večine, ki upravlja svet, saj so stranke rabile osem mesecev za to, da so si porazdelile mesta, kotizacija je torej povzročila veliko zamudo pri pričetku del. Komunisti nadalje obtožujejo koalicijo, ki jo sestavljajo PSI, KD, PRI in LpT, da je našla skupni jezik le ob glasovanju predsednika, KPI poudarja, da je bil za njegovo izvolitev odločilen glas MSI.
Po izvolitvi, pravijo komunisti, se KD in PSI obnašata na nesprejemljiv način. Predsednik deluje izven svojih institucionalnih okvirov in se obnaša bolj kot predstavnik svoje stranke kot pa predstavnik demokratično izvoljene ustanove. Podobno se vede tudi KD, ki se je na primer kar sama sestala s tržaškim županom in tako dokazala, da se čuti "osvobojena" vezi večine. KPI dodaja, da so sestanki med političnimi strankami in posameznimi upravitelji razumljivi in dovoljeni, seveda če sodijo v normalno politično prakso. Takšni sestanki pa ne morejo biti vse, kar neka stranka naredi, toliko manj lahko izpolnijo predsednikove dolžnosti.
Komunisti nadalje pravijo, da se težave v večini negativno odražajo na delovanje samega sveta. Pomanjkanje diskusije o konkretnih programih je privedlo do velike nekoordiniranosti in majhne učinkovitosti. V 10 mesecih se je svet sestal samo enajstkrat. Bistvenih problemov niso obravnavali dovolj temeljito in resno, višek pa je bila zadnja seja, ki se je predstavniki KD, PRI in LpT za nalašč niso udeležili.
V	tiskovnem sporočilu nadalje beremo, da je komunistična svetovalska skupina skušala popraviti nastal položaj s konkretnimi predlogi. Na zastavljena vprašanja pa KPI ni dobila odgovora. Gre za zelo pomembne zadeve, kot so vprašanje openskega pokopališča, problem vzdrževanja pokrajinskih cest, problemi odpadkov, higiene in seveda pereče vprašanje urbanistične ureditve vzhodnega Krasa, tu je treba naglasiti načrte za razvoj Centra za znanstvene raziskave.
Komunisti nadalje opozarjajo na ureditev openskega strelišča, toponomasti-ke, na poimenovanje ulic in na ureditev nekdanjega begunskega taborišča na Padričah.
Težave na tržaških poklicnih zavodih zaradi nepričakovanih popravil poslopij
Med kronične težave, s katerimi se morajo skorajda nenehno soočati šolniki, dijaki in njihovi starši, nedvomno sodi tudi pomanjkanje primernih šolskih prostorov. Na to slabost, ki je očitno italijanski šolski sistem in javne uprave ne znajo odpraviti, so ponovno opozorila tajništva sindikalnih organizacij CGIL-CISL-UIL ter Sindikat slovenske šole.
V krajšem tiskovnem sporočilu omenjeni sindikati poudarjajo, da so že neštetokrat opozorili na organiza-cijsko-programsko nesposobnost javnih uprav v zvezi s potrebami šol na Tržaškem. To se odraža tudi na poteku letošnjega šolskega leta, ki je na marsikaterem šolskem zavodu krepko otežkočen.
Med srednjimi šolami, ki so se znašle v hudih škripcih, je tudi slovenski zavod za poklicno izobraževanje Jožef Stefan. V težavah je oddelek za orodne mehanike, ki ga obiskuje približno 40 dijakov. Za ta oddelek v stavbi zavoda ni prostora za delavnice, dijaki morajo zato hoditi na praktičen pouk varjenja in kovaškega dela v laboratorije zavoda Galvani v Ul. Campanelle, trikrat na teden pa v delavnice zavoda Volta v Ul. Cantu za praktične vaje iz orodne mehanike.
Pravzaprav bi morali zapisati, da so hodili v delavnice zavoda Volta, kajti pred dnevi so na tistem poslopju zače-
li popravljati streho in s tem dejansko onemogočili nadaljnji potek pouka. Pri tem so seveda oškodovani tako dijaki zavoda Volta, ki jih je precej, in pa šole J. Stefan.
Pokrajinska uprava, v pristojnost katere sodijo šolska poslopja, je ravnateljema oškodovanih šol zagotovila, da bo vsa popravila opravila tja do januarja, vendar prizadeti o tem niso povsem prepričani, ker se v takih primerih rado kaj zatakne. Predvsem pa se sprašujejo in seveda kličejo na odgovornost Pokrajino, čemu niso izvedli vseh potrebnih del v poletnih mesecih, ko so šolska poslopja navadno prazna.
Ob upravičenem pritoževanju pa je seveda treba iskati in najti ustrezne rešitve: tako kaže, da bodo dijaki oddelka za orodno mehaniko še dodatno zahajali v delavnice zavoda Galvani. Pri vsem tem je treba še upoštevati dejstvo, da so tudi drugi zavodi za poklicno izobraževanje v težavah in da tovrsten zaplet samo dodaja nove težave na kopico še nerešenih. Kot je dejal ravnatelj zavoda J. Stefan, je v takih primerih pod vprašajem kvaliteta šolskega leta, ki se je komaj dobro pričelo.
Prizadete šole ter uvodoma omenjene sindikalne organizacije si bodo prizadevale, da bo v konkretnih primerih
prišlo do zadovoljivih rešitev. Istočasno pa sektorsko sindikalne organizacije CGIL-CISL-UIL ter Sindikat slovenske šole izjavljajo, da razumejo in podpirajo profesionalne težnje šolnikov ter upravičena pričakovanja dijakov in njihovih družin.
Sodelovanje med bankami in zavarovalnicami
V kongresnem centru hotela Savo>^ Excelsior bo danes in jutri posvet tržnih perspektivah zavarovalnic * bank. Posvet prireja tržaška druzn Trieste Consult, posvečen pa bo Vel spektivam, ki se ponujajo polifunkci nalnim bančno-zavarovalnim skuP nam, se pravi sodelovanju med bank mi in zavarovalnicami, ki se v zadn) časih zelo razvija, in to v zelo razn nih oblikah.	-v
Posvetu bo predsedoval predsedn Italijanskega združenja za tržne štu^ je Maurizio Bonomo, medtem ko po pozdravnem nagovoru predsedni družbe Trieste Consult Gianfranca atorija imel glavno poročilo član s' dijskega urada Bance dltalia Fa Panetta. V dveh dneh se bo skup zvrstilo kakih 10 predavanj.
Z včerajšnjega posveta sindikata upokojencev CGIL
Tudi v starosti pravica do družbenega življenja
Problem uveljavitve pravic žensk, in zlasti ostarelih žensk, ki imajo večkrat edino "prisilno" vlogo babice in varuške otrok, se je na včerajšnjem posvetu, ki ga je priredil deželni sindikat upokojencev CGIL, stalno prepletal s širšo problematiko ostarelih oziroma upokojencev, ki se morajo vsako jesen postaviti po robu vladnim manevrom za nov finančni zakon, da bi na ta način preprečili nadaljnje rezanje njim namenjenih sredstev. Včerajšnjega dobro obiskanega posveta — dvorana Krožka pristaniških delavcev je bila nabito polna — so se namreč udeležili tudi (pa čeprav maloštevilni) moški, po drugi strani pa je usoda upokojenk seveda tesno povezana s finančno politiko vlade.
Tako je ženska voditeljica deželne sekcije sindikata SPI Ada Gulli, ki je imela osrednje poročilo, omenila na začetku prav nedavno klestenje finančnih sredstev za deželne uprave, kar bo imelo negativne posledice tudi in predvsem za upokojence. Zmanjšanje finančnih sredstev bo za deželno vlado predstavljalo namreč dober izgovor za to, da ne bo izpeljala svojega socio-zdravstvenega načrta, ki predvideva celo kopico posegov v korist ostarelih (predvsem zdravstveno in socialno skrbstvo na teritoriju). Šele v drugem delu svojega posega se je Gullijeva lo-
tila napovedane tematike, in sicer o tem, kako uveljaviti vrednote in pravice žensk v sindikatu in družbi. Gullijeva je najprej omenila pretekle boje, s katerimi so ženske uveljavile svoje pravice (od pravice do dela, do razporoke, splava itd.) in dejala, da so ženske vedno pokazale veliko požrtvovalnosti in trme, saj se niso nikoli odrekle svoji materinski vlogi in so ob
službi morale skrbeti tudi za družino. »Vsega tega,« je dejala, »nismo storile samo za nas, pač pa predvsem za naše hčere, ki morajo imeti pravico, da svobodno in samostojno odločajo o svojem življenju in o svoji vlogi v družbi.«
V razpravi je bilo nato slišati mnogo kritičnih pripomb na račun javnih ustanov in vladnih organov, ki ne nudijo ženskam enakih možnosti kot moškim
in ki ne spoštujejo niti zakonskih predpisov o enakih možnosti za oba spola (v naši deželi so šele pred nedavnim sprejeli zakon, s katerim naj bi tudi finančno spodbujali vse javne in zasebne ustanove ter podjetja, naj omogočajo ženskam enakopraven vstop v službo). Slišati pa je bilo tudi nekaj zanimivih osebnih pričevanj, med katerimi je bilo tudi pričevanje tržaške občinske odbornice za decentralizacijo in mladinsko problematiko Arielle Pittoni, edine "javne upraviteljice", ki se je odzvala vabilu sindikata upokojencev. Pittonijeva je tako omenila nezaupanje svojih kolegov, ki je včasih tudi podzavestno, češ da ženske niso sposobne upravljati javnega življenja. Zaradi tega še vedno pover-jajo ženskam izrazito "ženske" naloge, medtem ko bi lahko upravljale katerikoli javni sektor.
V zaključnem posegu je članica vsedržavnega tajništva SPI CGIL Alberta Pagano nazadnje omenila, da se morajo upokojenke trmasto boriti, da si tudi v "tretji starosti" priborijo svoje pravice, da ne bodo več samo varuške svojih vnukov. Prav zaradi tega je pomembno, da vlada poskrbi za učinkovito socialno skrbstvo, ki bi jim omogočalo, da se aktivno udeležujejo družbenega življenja.
Brezigar sprejel predstavnike SSG
Deželni svetovalec SSk Brezigar ^ sprejel delegacijo Slovenskega stal ga gledališča, ki so jo sestavljali sednik Jože Pirjevec, podpredsed Saša Rudolf in ravnatelj Miroslav šuta. Predstavniki SSG so obžalov da je deželni odbor diskriminiral 5 ^ venski teater, ko mu je dodelil le r milijonov lir od skupnih 1.500, ko j jih je razdelil med deželne gledab u hiše, to je operni hiši Verdi, j ® u, stabile in gledališki ustanovi v Vi
Taka porazdelitev, so poudarili a. upošteva količine in kakovosti de nja SSG, njegovih proračunskih V^g treb in njegovih posebnosti. Pr®v so že zahtevali srečanje s Pre, ega kom Dežele Biasuttijem, od k® a o nameravajo zahtevati preklic sk V ,e. porazdelitvi prispevkov deželni dališčem, ki je bil mačehovski pr slovenske ustanove.
Brezigar je porazdelitev sreC*s*g kot katero se je odločil odbor, oce^e saih nerazumljivo, omenil je, da je aisk° vložil o tem problemu svet°hg p£>' vprašanje in na koncu še oblju 0 seg pri Biasuttiju, da bi čim Pre) do zahtevanega srečanja.


Nabrežinski občinski svet bo drevi vzel v pretres podrobnostni načrt za Sesljan
KPI: Kje so jamstva proti špekulacijam?
Perelli: Pomemben in pogumen načrt
Zelena luč koalicije
Devinsko-nabrežinski občinski *vet bo na drevišnji seji vzel v pre-tres podrobnostni urbanistični načrt Za turistični razvoj Sesljanskega za-llVa- ki pomeni nadaljnji korak na-Prei na poti izvajanja znanega projekta družbe Finsepol. Ta plan urba-uistično gledano podrobnostno utemeljuje varianto občinskega regularnega načrta, ki so ga odobrili z glasovi KD, SSk, PSI, neodvisnega ‘ute in zelenega Certa, medtem ko s° komunisti glasovali proti. Po vsej Verjetnosti bo ista večina drevi pod-Prla tudi podrobnostni načrt.
Občino Devin-Nabrežina vodi od začetka lanskega leta odbor, ki ima Podporo le polovice občinskega sve-medtem ko sta KPI in PSI v opo-z*eiji. Do spora med SSk in PSI je Prišlo zaradi tako imenovane »žu-Panske štaiete« med Brezigarjem in ^aldijem. Nabrežinska koalicija se J® °a včerajšnjem sestanku sporazumela za skupno politično linijo v Podporo podrobnostnemu načrtu, eeprav so prišli na sestanku do izra-a tudi nekateri pomisleki glede aljnoročnih perspektiv projekta tnsepol, predvsem kar zadeva jam-tya za ohranitev turistične namembnosti načrta. Včerajšnji poli-*fni sestanek sta zahtevala odborni-a Tuta in Certo. O tem vprašanju je ‘boči razpravljalo tudi pokrajinsko °dstvo Slovenske skupnosti.
S. T.
Komunisti podpirajo turistični razvoj Sesljanskega zaliva, ki je nujno potreben, so pa mnenja, da se je de-vinsko-nabrežinska občinska uprava v postopku za odobritev raznih urbanističnih planov popolnoma izneverila vlogi zaščitnika in usmerjevalca javnih interesov. V tem okviru zato danes kot danes ni konkretnih jamstev, da se »projekt Sesljan« ne bo prelevil v finančno oziroma nepremičnisko špekulacijo, ki bi imela katastrofalne posledice ne samo za devinsko-nabrežinsko skupnost, ampak za vso našo pokrajinsko stvarnost. KPI je svoja stališča o načrtih družbe Finsepol in o podrob-nostnem planu za razvoj Sesljanskega zaliva pojasnila na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je udeležili pokrajinski tajnik Costa, načelnik svetovalske skupine v Devinu-Nabrežini Širca in bivši poslanec Cuffaro, ki je nastopil v svojstvu člana občinske gradbene komisije.
Pod udarom je bil predvsem odbor župana Brezigarja, ki mu komunisti očitajo, da se je popolnoma prilagodil in podredil pobudi lastnikov zaliva, »kot dokazuje precej nenavadno dejstvo, da so podrobnostni načrt oblikovali zasebni subjekti in ne javna uprava«. Costa je glede tega povedal, da je bila KPI pripravljena na »trezno in jasno soočanje« o tej problematiki, »župan in koalicija, ki ga podpira, pa sta na te ponudbe vsakič odgovorili z arogantnostjo, ker se očitno ne zavedata negativnih posledic take nepre-
mišljene politike«. Cuffaro je postavil v ospredje pomanjkanje konkretnih finančnih in gospodarskih načrtov projekta Finsepol in opozoril, da doslej Občina ni zahtevala resnih jamstev o izključno turistični namembnosti načrtovanih gradenj. »V Italiji smo bili v zadnjih letih žal priča propadu številnih turističnih pobud, zato tega ne smemo tvegati v Sesljanu. Občinska uprava pa se tega očitno ne zaveda, saj bi v nasprotnem primeru bila previdnejša in bi učinkoviteje igrala vlogo, ki ji pripada,« je dodal še Cuffaro. O tej po mnenju KPI zelo nejasni in pomanjkljivi vlogi Občine pri vsej tej zadevi je govoril tudi Širca, ki je opozoril, »da je Sesljan v pričakovanju bližnje volilne kampanje že postal predmet medstrankarskih trgovanj in spletk«.
Komunisti so izrazili tudi vrsto kritik na račun Dežele, »češ da se je doslej glede Sesljana obnašala samo kot blagajnik, ne da bi pravzaprav preverila namebnost javnih sredstev«. Na včerajšnjem srečanju z novinarji pa je tekla beseda tudi o načrtovanem regulacijskem načrtu za sesljanski pristan in za pristaniške objekte, za katerega ni še ustreznega (po zakonu obveznega) dovoljenja ministrstva za trgovinsko mornarico. Po mnenju voditeljev KPI ima torej podrobnostni načrt preveč senčnih plati, zato stranka poziva na »previdnost in na trezno razmišljanje, da jutri ne bo prepozno«.
"To je pomembna in pogumna podjetniška pobuda, ki je imela prednost, da je ciljala visoko in da se ni ustavila pred vsemi ovirami, težavami, birokratskimi zaprekami pa tudi pred zaviralnimi manevri tistih, ki so zazrti v preteklost in se ne zavedajo, da se družba spreminja." Socialistični pokrajinski tajnik Alessandro Perelli se brez slepomišenja zavzema za realizacijo načrta o preureditvi Sesljanskega načrta, pa čeprav je poseg predviden v občini, v kateri je njegova stranka v opoziciji. Tajnik PSI ne štedi z bodicami na račun tamkajšnje občinske uprave in samega župana, ki da "ni spoštoval podpisanih dogovorov, da bi ohranil svoj stolček", in je celo omogočil odobritev proračuna s pomočjo predstavnika Liste za Trst, se pravi stranke, ki jo je SSk, kot pravi Perelli, "vedno demonizirala". Toda o vsem tem, dodaja, bodo sodbo dali volivci prihodnjo pomlad.
Glede konkretnih problemov za realizacijo Finsepolovega načrta pa je Perelli mnenja, da podrobnostni načrt, ki ga je pred kratkim odobrila gradbena komisija Devinsko-nabrežinske občine, ustreza urbanistični ureditvi, ki jo projekt o preureditvi Sesljanskega zaliva predvideva. Treba pa je še pojasniti nekatere točke, ki bi lahko bile predmet dvoumnih tolmačenj. Ločevati je na primer treba med urbanističnimi problemi na eni strani ter ekonom-sko-finančnimi na drugi. Glede prvih Perelli poudarja nujnost, da občinska uprava doseže ustrezna jamstva o de-
janski možnosti javne uporabe zelenih površin in področij za kopanje, s posebnim priznanjem pravic prebivalcev občine. Potrebno je tudi skrbno discipliniranje javnih območij, cestnih povezav in stez za pešce ter obnovitev kraške vegetacije na področjih, kjer so predvideni podzemski objekti.
Glede ekonomsko-finančnih aspektov, nadaljuje Perelli, pa bo treba preveriti verodostojnost predvidevanj o tem, koliko bodo stala dela za primarno in sekundarno urbanizacijo, treba bo pripraviti ekonomski plan posegov iz občinskih blagajn ter skrbno oceniti vrednost dela teritorija, ki bo vključen v turistični komprenzorij.
Kar se tiče nalog Devinsko-nabrežinske občine, kot na primer načrtovanja cestnih odcepov za povezavo s turističnim komprenzorijem in odobritve posebne variante občinskega regulacijskega načrta za cestne povezave, pa je Perelli precej skeptičen. Treba bo namreč, na primer, ustvariti zapleten sistem zagotavljanja javnih sredstev za kritje ogromnih stroškov za uresničitev vseh potrebnih infrastruktur. Med drugim bo treba tudi okrepiti "občinski stroj", da bo kos novim nalogam, ki se bodo pojavile tako v fazi realizacije, kot pozneje.
Vsekakor Perelli zagotavlja, da nameravajo socialisti, pa čeprav kot opozicijska sila v Devinsko-nabrežinski občini, dati odgovoren in konstruktiven prispevek, 'da ne bi zamudili te velike razvojne priložnosti".
Vsedržavno srečanje 21. in 22. oktobra
Predsinočnjim v miljski občini
V Grljanu
Zelo zanimiv simpozij o vprašanju alkoholizma
Naše mesto bo v soboto in v nedeljo y°stilo pomemben vsedržavni posvet ° Prevenciji in zdravljenju alkoholizma' ki ga ob 10-letnici ustanovitve pr-e9a italijanskega kluba (ki je nastal Prav v Trstu) pripravlja tržaško Zdru-^enje klubov alkoholikov v zdravlje-, Jh- Pri organizaciji tega srečanja, za Valne®a Pričakujejo, da bo k nam pri-tol/1 ° kakih tisoč oseb z vsega polo-< i , sodelujejo še vsedržavno in de-združenje klubov alkoholikov, sn ruženie za upravljanje Višje šole za iirn*4*110 s*užbo in tržaška KZE s svo-centrom za koordinacijo posegov bnHPodr°čju alkohologije, medtem ko in p Pokrovitelji Dežela FJK, Občina m °krajina Trst ter Tržaška krajevna ^avstnena enota.
j^rečanje bo razdeljeno v dva dela, ko^cer: v soboto, 21. oktobra, bo v 9resni dvorani Tržaškega velesej-celodnevni vsedržavni --------------1
v Vtem ko bo v nedeljo, 22. oktobra, Z ni , ališču Rossetti deželni simpozij (i0 s °»om Interclub regionale. Uvod-
inP0ročil0 bo na sobotnem simpoziju , Prof. Vladimir Hudolin, sledila (dt odo poročila o alkohološki službi ope i>l Tičali in C. Poropat), o vlogi nju aterjev in o njihovem usposablja-kluh-vi' F' P*ani)' o grupni dinamiki v tiVtlj (Prof. A. Devoto) in o preven-kohnmejavnosti združenja klubov al-ukov (prof. L. Floramo). Po opol-
danskem premoru bodo na vrsti poročila nekaterih operaterjev, alkoholikov v zdravljenju in njihovih svojcev, nato pa bodo tržaški škof Bellomi, dr. S. Piemonte od tržaške KZE in socialna delavka L. Galussi govorili o socialnih posegih na terenu. Ob 17. uri bo posvet zaključil prof. Hudolin z razmišljanjem o perspektivah za prihodnost.
Nedeljski del simpozija bo bolj slovesne narave ob omenjeni 10-letnici ustanovitve prvega italijanskega kluba alkoholikov v zdravljenju, ki je nastal prav v Trstu. Uvodne besede bodo spet pripadle prof. Hudolinu, kateremu bo tržaški župan Richetti v znak priznanja za njegovo pionirsko delo v Trstu podelil pečat Trsta iz 13. stoletja. Nato bodo prireditelji nagradili z jnedaljami bivše alhkoholike, ki so že deset oziroma pet let abstinenti, zadnje pa bo pred razpravo na vrsti še poročilo o alkoholiku kot terapevtskem delavcu. Po razpravi bo še točka, posvečena terapevstki skupnosti, ob 13. uri pa se bo simpozij zaključil z nastopom godbe občinskih rekreatori-jev, ki jo vodi prof. Tramontini.
Naj dodamo, da je organizatorjem tega pomembnega vsedržavnega simpozija s finančnim prispevkom priskočila na pomoč Hranilnica in posojilnica na Opčinah.
Konferenca o hrani in miru
Sen. Giuseppe Chiarante gost miljskih Slovencev
Društvo Slovencev miljske občine je predsinočnjim imelo v gosteh člana vsedržavne direkcije KPI Giuseppeja Chiaranteja, ki zelo dobro pozna tudi problematiko naše manjšine, saj je osebno angažiran v parlamentarnem postopku v Palači Madama. Uglednega gosta, ki ga je spremljal deželni svetovalec Miloš Budin, je pozdravil predsednik DSMO Kiljan Ferluga.
V Miljah se medtem počasi izteka volilna kampanja za nedeljske predčasne občinske volitve. SSk, ki se prvič predstavlja na teh volitvah, do imela danes ob 11. uri svoj volilni shod med sejmom v središču Mili. Lista Frausin pa vabi na shod z vsedržavnim tajnikom ZKMI Cuperlom ob 18.uri na Trg Marconi.
Na sliki (foto Križmančič) Ferluga pozdravlja senatorja KPI.
V miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fiziko bo danes in jutri zasedala na svoji prvi redni seji Mednarodna komisija o hrani za mir (International Commision on Food for Peace), ki jo sestavljajo znanstveniki in podjetniki mednarodnega ugleda.
Komisija je bila ustanovljena 24. aprila letos z namenom, da bi prispevala k reševanju dramatičnega prehrambenega in ekološkega položaja, v katerem se nahajajo manj razvite države in ki predstavlja eno največjih nevarnosti za svetovni mir. Doseči bo skušala od mednarodnih organizacij in od držav podporo, da bi vsaj del sredstev, ki jih danes požre oboroževanje, uporabili za razvoj kmetijstva in prehrambene industrije v 3. svetu.
Prve seje Mednarodne komisije o hrani za mir, ki bo potekala pod pokroviteljstvom Akademije znanosti tretjega sveta v hotelu Adriatic v Grljanu, se bo udeležilo kakih 20 osebnosti, med temi predsednik Mednarodne zveze za ohranjevanje narave in naravnih dobrin M. S. Swaminat-han iz Indije, bivši predsednik Papeževe akademije znanosti Carlos Chargas iz Brazilije in predsednik Afriške akademije znanosti Thomas R. Odhiambo iz Kenije.
Dekletom je obljubljal ljubezen in jih okradel
Karabinjerji so aretirali goljufa ki je izkoriščal svoje moške čare
^alovan^ karabinjerji so ta teden so-‘z pokr=.•I)ri aretaciji spretnega goljufa VilPa rilu,6 F°ggia, ki je okradel šte-
. ^tcl iz razi ir ni h nnkraiin
a - Tv'\a iz različnih pokrajin . _ ele in drugih dežel, tako da
haše
se je p . -
[lubljgj aJal za karabinjerja in jim ob-leP°tcu i Ve^no ljubezen. 20-letnemu v®ra v n naNu Ta Marci iz San Se-?ie9oveoa ^‘ajini Foggia je na račun Creč naravnega bogastva na-* so mu „ ° °čarati številna dekleta, h0(1 9ro,n,ajpreJ Prostovoljno, nato pa ri6tlaria k mi izročile dokajšnje vsote r6iahsk'0 _uP?vale avtomobile in mu
"liceje
naslovile svoje tekoče raču-

voi
6vni kar a. et opozorilo, da dodatno nier tako nesramno krši pD*i. Trzati?' ?ač pa tudi zaprisego pr vodstvnm1 karabinjerji so torej b arnika o ® namestnika državnega Viliji drugih navezali stike s kara-
rmo. Nrl . -	3-----
v	drurv°d°bne stvari pripetile
Cehzi. gi6, na primer v Jesolu in
r Pokrajin, da bi ugoto-eden od njih tako grobo
V sodelovanju s tamkajšnjimi silami javnega reda in po pričevanjih ogoljufanih deklet so karabinjerji torej ugotovili, da je fantu ime Leonardo La Marca, da stanuje v San Severu v Ul. Villa Gloria, da je brezposeln in da je že imel opravka s pravico zaradi drugih goljufij in tatvin.
La Marca, ki se je skušal prebijati skozi življenje na račun naivnih deklet, je pri svojem "delu" uporabljal vedno isto metodo. Najprej jih je očaral s svojo lepoto in s svojo "nežnostjo", ko so se dekleta zaljubila in so mu torej popolnoma zaupala, pa si je začel izposojati denar, najprej majhne vsote, nato pg vedno večje. Ko so se
dekleta začela upirati, pa je La Marca z nežnosti prehajal na grobost: grozil jim je z orožjem in jih prisiljeval, naj podpisujejo čeke, pogodbe za nakup avtomobilov, itd.
Ko so karabinjerji zbrali proti La Marci dovolj dokazov, je preiskovalni sodnik Gulotta izdal zaporni nalog pod obtožbo, da je grozil, izsiljeval, nezakonito posedoval orožje, kradel v bemenilnih okoliščinah, da se je izdajal za drugo osebo in da je ponarejal javne akte.
La Marco so na njegovem domu aretirali karabinjerji iz San Severa, ki so med hišno preiskavo odkrili tudi lisice in ponarejeno pištolo brez predpisanega rdečega zamaška.
Posvet o vprašanju metana
Sekciji KPI in PSI in sindikalni celici CGIL ter CISL v podjetju ACEGA prirejajo jutri v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice (Ul. S. Nico 16 5) srečanje o vprašanju metanizacije v naši pokrajini. Po pozdravu predsednika Trgovinske zbornice bo imel uvodno poročilo Ennio Gobbo, posvet, ki se obeta zanimiv, pa bo zaključil občinski odbornik za industrijske službe Edoardo D'Amore, ki odgovarja tudi za ACEGA. Sindikalne organizacije in tudi nekatere politične sile si že nekaj časa prizadevajo, da bi podjetje ACEGA postalo učinkovita medobčinska ustanova, pri vodenju in upravljanju katere bi sodelovale vse občinske uprave tržaške pokrajine. Jutrišnji posvet se bo začel ob 16. uri.
Sporočilo tovarniškega sveta
V ATSM so zaskrbljeni nad usodo tega obrata
Tovarniški svet tržaškega Arzenala se zaskrbljeno sprašuje, kakšna je pravzaprav bodočnost in kakšne so perspektive tega obrata. Vodstvo družbe Fincantieri je sicer predvčerajšnjim uradno demantiralo vesti o načrtovanem zaprtju ladjedelnice, sporočilo pa ni prepričalo nikogar, še manj pa delavce, ki se že dolgo časa borijo za obstoj tega obrata. Vest o načrtovanem zaprtju Arzenala je kot znano prodrla v krajevnih sindikalnih krogih. Komunisti v deželnem svetu so že isti dan formalno zahtevali, naj se o teh govoricah uradno izreče deželna vlada Furlanije-Julijske krajine.
Sindikalne organizacije so že pred časom zahtevale javno soočanje s političnimi strankami in s krajevnimi upravami. Njihovemu vabilu so se po notranji konferenci o vprašanjih proizvodnje doslej odzvali le deželni odbornik Carbone, komunisti in republi-
Uprava občine Dolina obvešča, da bo jutri, 20. 10. 1989, od 8. do približno 11. ure, prekinjena dobava vode v Borštu in Zabrež-cu zaradi popravil na vodovodnem omrežju s strani podjetja ACEGA.
kanci. Vsi ostali molčijo, kar gotovo ne krepi zahtev po obstoju tržaškega Arzenala. Za kroniko naj omenimo, da se je tržaški župan Richetti včeraj srečal s pooblaščenim upraviteljem Fin-cantierija, ki mu je zagotovil, da bo Arzenal ohranil zaposlitveno raven v višini 700 delovnih enot.
19. 10. 1986	19. 10. 1989
Ob tretji obletnici smrti brata
Zlatka Jelinčiča
Prišle bodo nove jeseni, nastopile nove pomladi, sonce bo vseeno vzhajalo in zahajalo, praznina pa bo ostala.
Duško z Marjanko
V miljski občini nov sedež ZŽI-UDI
	
1 i	ŠlnlL	j
H lifil	jBjf	' j|L 1
	
V Miljah se bodo lahko članice ZŽI-UDI odslej zbirale v novem sedežu, ki je v poslopju v Ul. Dante 42. Ponedeljkove prisrčne slovesnosti se je udeležilo veliko občank in nekaj uglednih gostov, med katerimi sen. Gerbec, posl. Bordon, podpredsednica deželnega sveta De Piero Barbina, bivši župan Mut-ton ter msgr. Apollonio. Prisotne je v italijanščini in slovenščini pozdravila Giulia Barut (na sliki), ki je tudi na kratko orisala načrte članic miljske sekcije ZŽI-UDI	(foto Magajna)
Praznovali so šestdesetletniki iz štirih vzhodnokraških vasi
Kot je že v tradiciji se po naših vaseh vsako leto zberejo šestdesetletniki, da skupno praznujejo svoj rojstni dan. Pred dnevi so se zbrali vaščani iz Bazovice, Gropade, Padrič in Trebč, ki so se rodili leta 1929. Najprej so položili šop cvetja k spomenikom padlim v NOB v štirih vzhodnokraških vaseh, nato so se zbrali na skupnem kosilu, kjer so obujali spomine in se ob zvokih harmonike zabavali do poznega večera.
Danes praznuje v Dolini svoj 90. rojstni dan
ANTON ŠTRAJN Še na mnoga zdrava leta mu kličejo hčeri Meri in Ljubica z možema ter vnuka Tatjana in Franko z družinama
razna obvestila
KD Kraški dom - Repentabor organizira začetniški tečaj standardnih in latin-sko-ameriških plesov, ki ga bo vodil David Poljšak. Začel se bo jutri, 20. t. m. in nadaljeval vsak petek od 20.30 do 22.30. Vpisuje Bogdan Ravbar, tel. 327171, od 13. do 16. ure.
SKD Vigred priredi 4-mesečni šiviljski tečaj z Adrijano Regent. Za vpisovanja in informacije tel. na št. 201102 od 18. do 20. ure.
50-letniki z Opčin, iz Banov in od Ferlugov ponovno sklicujejo sestanek jutri, 20. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom
Danes, 19. oktobra 1989, ob 20. uri srečanje za dekleta in žene OB PLETENJU ŠE KAJ. Vljudno vabljene.
KD Kraški dom obvešča, da bo danes ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu prvi informativni sestanek o tečaju angleščine.
KD Kraški dom obvešča, da se bo v torek, 24. t. m. pričel tečaj joge. Vodila ga bo Bruna Škabar, pri kateri poteka tudi vpisovanje in sicer do sobote, 21. t. m. (tel. 327488). Tečaj se bo odvijal v občinski telovadnici v Repnu s pričetkom ob 20. uri.
Osnovna šola M. Gregorič-Stepančič
pri Sv. Ani prireja tečaj slovenščine za odrasle. Tečaj bo v šoli ob torkih od
20.00	do 21.40. Zainteresirani naj telefonirajo na šolo od 8. do 16. ure na št. 812214.
V Barkovljanskem društvu, Ul. Cerre-to 12 bo v petek, 27. t. m., ob 20. uri prof. Jože Pirjevec predaval na temo PRVA, DRUGA IN TRETJA JUGOSLAVIJA. Vabljeni.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi vse svoje člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v soboto, 21. t. m. izjemoma ob 18. uri. Na programu: poročilo odbornikov, razprava o bodočem delovanju in izvolitev novega odbora.
KK Adria, odsek za žensko telovadbo obvešča, da se je začela rekreacijska telovadba in sicer ob ponedeljkih in četrtkih ob 21. uri v šolski telovadnici na Melari.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled razstava slikarjev FRANZA BERGERJA, VALENTINA OMANA, ROBERTA PRIMICA in THOMASA WOR-GOTTERJA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled dela avstrijskih slikarjev FRANCA BERGERJA in ROBERTA PRIMICA.
V	Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18.00.
V	sejni dvorani Bibliotece Statale del Pcpolo v Ul. Rosario 2 je na ogled razstava ilustracij za otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijskega centra za mladinsko literaturo A. Alberti.
Na Gradu sv. Justa je do 25. t. m. na ogled razstava nemškega slikarja M. MATHIASA PRECHTLA.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 12. novembra razstavljal JEAN-MICHEL FOLON. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius razstavlja do 26. t. m„ svoje grafike tržaška umetnica ELETTRA METALLINO.
V	galeriji II Tribbio je na ogled do 27. t. m. razstava slikarja JORGEJA GARZOLINIJA.
V	galeriji Malcanton je do 27. t. m. odprta razstava ANNAMARIE D'ONOF-RIO Dl BIASE.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v
Miljah bo jutri, 20. t. m., ob 18. uri odprtje razstave grafičnih^ listov akademskega slikarja HAMA ČAVRKA. Razstava bo trajala do 31. novembra.
šolske vesti
Uradni list št. 74 z dne 29. 9. 1989 prinaša popravljeni razpis natečaja za petletno dodelitev učnega osebja deželnemu pedagoškemu zavodu IRRSAE. Razpis in informacije so na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Car-ducci 8/II, v torek in četrtek od 11. do 12. ure, v sredo od 16. do 17. ure. Rok za predstavitev prošenj zapade 29. oktobra.
čestitke
V Dolini pri Studencu ANTON ŠTRAJN živi in danes 90. rojstni dan slavi. Dragi brat, toliko kapljic, toliko let, Bog ti daj na svet živet. To ti želijo brat in sestre z družinami.
SLOVENSKO
STALNO..
UiSlN' GLEDALIŠČE
Otvoritvena predstava sezone 1989-90
FRIEDRICH SCHILLER
Spletke in ljubezen
REŽIJA ZVONE ŠEDLBAUER
PONOVITVE: danes, 19. oktobra, ob 20.30 - RED E, v soboto, 21. oktobra, ob 20.30 - RED F in v nedeljo, 22. oktobra, ob 16. uri - RED G.
Prodaja abonmajev in vstopnic od 10. do 12. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, Kulturnem domu v Ul. Petronio 4, tel. 734265.
Novost sezone: po vsaki predstavi bo odprt bar KGB!
gledališča
ROSSETTI
Gledališka sezona 1989-90 - Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
Nocoj ob 20.30 (red prost) ponovitev W. Shakespearovega dela RIHARD III v režiji Gabrieleja Lavie. V abonmaju odrezek št. 1. Vstopnice so na prodaj pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Danes ob 17. uri bo prof. Ottavio Rosah ob sodelovanju občinstva razpravljal o temi PSIHODRAMA RIHARDA III.
Od 24. t. m. do 5. novembra bo II Pic-colo Teatro iz Milana uprizoril delo N. Ginzburg INTERVJU. Režija Carlo Bat-tistoni. V abonmaju odrezek št. 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev.
Simfonična sezona 1989-90 - Danes, 19., v petek, 20. t. m., ob 20.30 (red A in B) ter v soboto, 21. t. m., ob 18. uri (red S) simfonični koncert pod vodstvom S. Ar-girisa. Urugvajski pianist H. Francesch bo izvajal Schrekerjeve, Ravelove in Mozartove skladbe.
V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 izredni koncert italijanskega mladinskega orkestra. Dirigent C. Melles. Na sporedu bodo Schubertove, Beethovnove in Brahmsove skladbe.
TEATRO CRISTALLO -
LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela CO IE-RIMO PUTEI..., variete Carpinterija in Faragune.
Gledališka sezona 1989-90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. GLEDALIŠČE SCUOLA DEI FABBRI
Zaradi izrednega uspeha je Zadruga La Collina podaljšala uprizoritve Kroet-zovega dela ROBE DE OMINI do sobote,
21.	t. m., vsak dan ob 20.30 in v nedeljo,
22.	t. m., ob 16. uri. Režija Mario Uršič, nastopata Miranda Caharija in Claudio Misculin.
mali oglasi
PRODAM BMW 320, 1. 1980, v dobrem stanju. Tel. 299726 ob urah obedov.
PRODAM prodajalno sadja in zelenjave
v centru mesta z licenco in opremo. Tel. 228390.
PRODAM alfo 33 QV, letnik 1986, v odličnem stanju. Tel. 327438.
PRODAM akacijeva in hrastova drva po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. (0481) 884161.
PRODAJAMO licenco za obratovanje v gostinstvu in za tobakarno. Tel. na št. 232505 v večernih urah.
PRODAM vespo 125 letnik '64 v dobrem stanju, brez evidenčne tablice in čelado za 1.200.000 din. Tel. 229246.
SAMOPOSTREŽNA trgovina išče vajenca. Tel. na št. 228729 v večernih urah.
PODJETJE s sedežem v Milanu išče mladega, energičnega elektrotehničnega inženirja s stanovanjem v Milanu za prodajo po Jugoslaviji. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Zamejec".
ZAPOSLITEV, tudi part time, na reklamnem področju z možnostjo dobrega zaslužka nudimo osebam z lastnim avtomobilom. Najnižja starost 25 let. Interesenti naj se javijo v Ronkah, Ul. Roma 76, jutri, v ponedeljek, 16. t. m., ob 17. uri.
SLOVENSKO PODJETJE išče elektronskega tehnika z znanjem informatike. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Tehnik".
NEPREMIČNINSKA družba išče uradnico/uradnika z višješolsko izobrazbo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Nepremičninska družba«.
DVA MILIJONA lir da tuj zbiratelj za lepak Radenske vode s tekačem. Tel. 572734.
MLAD PAR išče zemljišče v najem na Krasu ali v okolici Trsta za parkiranje prikolice. Tel. na št. 828251.
PRENOVLJENO gostilno dajem v najem. Tel. 824685 v uradnih urah.
SUHA DRVA za kurjavo prodajamo. Tel. po 20. uri na št. 421508.
Berite
»Novi Matajur«
izleti
koncerti
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja in Društvo slovenskih upokojencev obveščajo udeležence izleta na Reko in Krk, da je odhod avtobusov jutri, 20. t. m., ob 7. uri s Trga Oberdan (deželna palača).
SPDT prireja v petek, 27., in v nedeljo, 29. t. m., izlet v MARANO LAGUNARE. Nedeljski izlet je že zaseden, za petek pa je na razpolago še nekaj mest. Vpisovanje je v uradih ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) še jutri. Vpisati se je treba osebno, cena izleta pa je 40 tisoč lir, ki vključuje prevoz z avtobusom, vožnjo z ladjo po laguni in kosilo. Vabljeni!
Slovenska gobarska družina - Trst
prireja v nedeljo, 22. t. m. gobarski pohod za člane od Volnika do Samatorce. Pohod bo vodil goriški strokovnjak za koprenke inž. Gabrijel Seljak. Zbirališče na glavnem trgu v Velikem Repnu ob 8.30. Prosimo točnost.
kino
ARISTON - 17.30, 22.15 II barone di Munchausen, i. Oliver Reed, Valentina Cortese.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Rito d'amore, i. Valerie Bosh, Larry Huckmann, □
EKCELSIOR AZZURRA - Festival festivalov: 18.15, 21.45 Che ora e, r. Ettore Scola, i. Marcello Mastroianni, Massi-mo Troisi.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Karate Kid III - La sfida finale.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Leviathan.
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Super maschio per mogli viziose, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 La bestia, r. Valerian Borowczjk, D □
GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Indiana Jones - L'ultima crociata, i. Harrison Ford, Sean Connery.
MIGNON - 17.00, 22.15 La piu bella del reame, i. Carol Alt, □
EDEN - 15.30, 22.00 Intimita bestiali di mia moglie, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Arina letale 2. LUMIERE FIGE - 16.00, 22.15 Romuald e Juliette.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Palombella ros-sa, r.-i. Nanni Moretti. Jutri ob 17.00
Ladri di saponette.
RADIO - 15.30, 21.30 Criminalmente sexy, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj-danes
VERDI
V ponedeljek, 30. t. m„ ob 21. uri bo v gledališču Verdi koncert skupine THE MODERN JAZZ OUARTET v organizaciji tržaške pokrajine, odborništva za kulturo in javno vzgojo ter pod pokroviteljstvom predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 30. t. m-ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil KVARTET BORODIN.
___________prispevki_______________
Namesto cvetja na grob tete Nuti darujejo Manica, Drejc in Antek 50.000 Ih za zbor Fantje izpod Grmade.
Ob 19. obletnici smrti dr. Miroslava Legiše daruje dmžina 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Alojza Sedmaka daruje]0 Berta Prašelj (Prosek) 20.000 lir ter Vladimir Tence 30.000 lir za popravilo kriškega Ljudskega doma.
Namesto cvetja na grob Viljema Sirka daruje Albin Tence 50.000 lir za kriški Ljudski dom.
V	spomin na dragega brata Andreja Pečarja damjejo Pepi, Toni in Marija
50.000	lir za vzdrževanje spomenika NOB v Bazovici, 50.000 lir za Bazovski dom in 50.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Andreja Pečarja daruje]0 Zofija, Roza in Marija Grgič 15.000 lir za KD Lipa in 15.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Aleksandra Martelanca daruje Marta Puhalj z družino 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Marjo in Stana Kozina iz Boljunca darujeta ob priliki zlate poroke 50.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Karla Rudeža darujeta Rosana in Milan Pasarit 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na inž. Borisa Sancina daruje Dušan Kerže 50.000 lir za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo.
Namesto cvetja na grob Danice Starc darujeta Gička in Mario 15.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Karla Rudeža daruje Dušan Jelinčič 30.000 lir za AO SPDT.
V	spomin na dragega Andreja Pečarja darujejo žena in hčeri z družina©8
200.000	lir za vzdrževanje spomenika NOB v Bazovici, 200.000 lir za KD Lip8 in 200.000 lir za ŠZ Zarja.
V	spomin na Karla Rudeža darujeta Karlo in Savica Grgič 100.000 lir za ŠE Gaja.
V	spomin na Andreja Pečarja daruj® Peter Sterni z družino 50.000 lir za bolnico Franjo.
Danes, ČETRTEK, 19. oktobra 1989
STOJGOJ
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 17.13 - Dolžina dneva 10.46 - Luna vzide ob 20.28 in zatone ob 12.21.
Jutri, PETEK, 20. oktobra 1989
RAŠA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.09 najvišja 20 cm, ob 4.59 najnižja -7 cm, ob 10.55 najvišja 38 cm, ob 18.15 najnižja -44.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,2 stopinje, zračni tlak 1026,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 17,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicola Magro, Gianni Valguamera, Sara Leone.
UMRLI SO: 83-letna Emilia Fuzzi, 75-letna Elda Zancola por. Stocovaz, 68-let-ni Alfeo Movio, 82-letni Giuseppe Potle-ca.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 16., do sobote,
21. oktobra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrolo-gio 6.
FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6.
FERNETIČI (tel. 416212), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V	spomin na Viktorijo Sossi in Milo M1! lič darujejo družine Dolenc in Žerjal
100.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Andreja Pečarja darujeta Emilija in Rafko Grgič 40.000 lir za ŠE Gaja, 40.000 lir za OŠ K. D. Kajuh ©
40.000	lir za KD Slovan.
V	spomin na dr. Sava Spacala daruj® družina Aleksij Pertot 100.000 lir za Slovensko stalno gledališče.
Namesto cvetja na grob Maria P©3!^ sa daruje Zorka Auer 25.000 lir za ©T Slovenec in 25.000 lir za sekcijo VZ"1" ANPI Boršt-Zabrežec.
Ob smrti Vilka Smotlaka daruje Baz© ja Purger 50.000 lir za KD Primorsk Mačkolje.
V	spomin na Vilka Smotlaka daruj©
Cvetka in Zoran Parovel 30.000 lir za k Primorsko Mačkolje.	.,g
V	spomin na nepozabnega prijat©) Karla Rudeža daruje družina M1
100.000	lir za teniško sekcijo ŠD Gaja-
V	spomin na Maria Petarosa daruj Bogdan Družina 20.000 lir za vzdrževan) spomenika NOB Boršt-Zabrežec. . .g
V	spomin na Andreja Pečarja daruj J
Šmolčevi 20.000 lir za ŠD Zarja.	. e
V	počastitev spomina Vlada TvJ1 daruje žena Vanja 50.000 lir za Dil3’ matico, 50.000 lir za Društvo sloveni* upokojencev, 50.000 lir za KD Tabor
50.000	lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na dragega Sandra Marte. lanca daruje Danica Ražem vd. Mar lanc 50.000 za MePZ Milan Pertot.
V	spomin na Ivana Kralja daruj ^
Marta in Gigi Husu (Gabrovec 42) 20-lir za spomenik v Gabrovcu.	, aa
V	spomin na Karla Rudeža, biva u
dolgoletnega člana Tržaške tambur ^ darujeta Alda in Gabrijela Trobec 50- j lir za ŠD Gaja in 50.000 lir za lokostre odsek ŠD Gaja.	jsa
Namesto cvetja na grob inž. B? ^ Sancina daruje Dana Rudolf 50.000 h Slovensko dobrodelno društvo.
Družba 60-letnikov z Bazovice, rf Gropade in Padrič daruje 215.000 1* obnovo bolnice Franje.
Ob 5. obletnici smrti Alojzja Verš® rujeta žena Ada in hči Mara 30.000 vzdrževanje spomenika padlim v .jiij na Proseku in 30.000 lir za MPZ Mirk.
menjalnica				18. 10.
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	fixing MILAN
Ameriški dolar —	.. 1360,250	1350,—	Japonski jen 		9,647
Nemška marka —	.. 736,800	733,50	Švicarski frank		839,750
Francoski frank ...	.. 216,750	214.	Avstrijski šiling		104,646
Holandski florint .	.. 652,650	649.--	Norveška krona		.	196,950
Belgijski frank ....	..	35,060	34,50	Švedska krona		. 211,850
Funt šterling		.. 2165,350	2140.	Portugalski eskudo	8,608
Irski šterling		.. 1961,500	1940,—	Španska pese ta ....	11,550
Danska krona		.. 189,060	185,50	Avstralski dolar ....	. 1045,300
Grška drahma		8,248	7,70	Jugoslov. dinar —	—
Kanadski dolar ....	.. 1158,100	1110,-	ECU		. 1508,900
_ . K.l/OVCl
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
BA$s°T 9,1° 836' 104'-"
%
Telet.:	Sedež °4°3t-1©
Agencija Don^ 411.6
Agencija hoj
MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ureja: IVAN FISCHER
Št. 22 Oktober 1989
AVTOMEHANIČNA
DELAVNICA
»wzo«
OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 214618
Jeep vvrangler se ne ustavi pred ničemer
Jeep je od vedno splošno ime za vsako terensko vozilo, tako da včasih pozabimo, da je Jeep pravzaprav točno določen model, ki že šteje celo vrsto različic. Zadnjo, ki jo v Italiji prodaja Renault, so te dni predstavili v Rimu. Gre za klasičen model wrangler, ki ga poganja 2500-kublčni bencinski motor, ki zmore 101 KM pri 5600 vrtljajih v minuti in največji navor 17,5 kpm pri 3000 vrtljajih. Gre za čistokrvnega terenca, ki se lahko povzpne dobesedno kamorkoli in lahko prebrede tudi 50 cm
globoke luže. Menjalnik je petstopenjski z reduktorji, diferencial ima mehansko zaporo, kar je pri takem vozilo neobhodno potrebno. VVrangler je na voljo v dveh različicah, texan (z dvema sedežema) in laredo s štirimi. Poleg tega ima texan platneno streho, medtem ko je slednja pri laredu plastična, jo je pa mogoče sneti. Vožnja z vvranglerjem (in k temu odločilno prispeva tudi servovolan, s katerim je serijsko opremljen) po brezcestju je navdu-
šujoča, avto se praktično ustavi samo pred navpičnim zidom. Manj navdušujoča je poraba, ki je pri visokih hitrostih (ne gre pozabiti, da avto dosega 145 km/h najvišje hitrosti) in pri vožnji na razritem terenu, vrtoglava. V ceni je med enim in drugim modelom dokajšnja razlika, saj velja nekoliko bolj špartanski texan 26.000.000 lir ključe v roko, medtem ko je laredo, ki ima sicer povsem enake zmogljivosti, 33.699.000 lir.
"Inteligentne obese" citroena XM prispevajo ne samo izredni legi na cesti, temveč tudi udobju vožnje. K temu je treba še dodati zelo dobro oblikovane sedeže (izdeluje jih neposredno tovarna sama), na katere so priključeni tudi varnostni pasovi, katerih notranji priključek se tako premika s sedežem in ne daje potnikom nobenega vtisa vklenjenosti. Sploh je voznikov prostor zelo skrbno načrtovan in oblikovan. Volan je mogoče nastaviti vertikalno in horizontalno, sedež tudi, tako da si lahko izberejo najprimernejšo lego pritlikavci in dolgini. Vidljivost je odlična v vse smeri, edini problem morda lahko nastane pri parkiranju, ker voznik nima točnega občutka, kje konča zadek.
Armaturna plošča je bogata in vsebuje vse, kar voznik potrebuje. Razdeljena je nekako v dva dela, zgoraj so inštrumenti, ki stalno posredujejo vozniku informacije in podatke o delovanju motorja, spodaj pa so vse kontrolne naprave, ki opozarjajo voznika, če nekaj ni v redu. Pod volanom je tudi elektronski display, ki opozarja voznika
na 3. strani cj>
Le style c’est l'homme pravijo Francozi, mi pa lahko parafraziramo to trditev in rečemo Le style c'est Citroen. O avtih francoske tovarne lahko rečemo kar koli, vendar moramo priznati, da imajo vsi modeli, od najdražjih do najbolj preprostih svoj stil, ob katerem takoj rečemo: »To je citroen.« Zadnji proizvod francoske tovarne povsem potrjuje to načelo. Citroen XM, ki ga bodo v Italiji začeli prodajati 11. novembra, je lep. Nadaljuje tradicijo velikih kombilimu-zin, katere začetnik je bil slavni DS, za njim je prišel CX, sedaj pa je pred nami XM, s katerim Citroen lahko enakopravno poseže v spopad velikih, prestižnih evropskih limuzin. Sploh je koncern PSA prav v zadnjih mesecih odločno posegel na to področje, ne samo z XM, temveč tudi z velikim peugeotom 605. Francozi ne skrivajo ambicij, da bi posegli v boj za osvojitev tržišča velikih limuzin, ki je sedaj domena Mercedesa, BMW in do neke mere Lancie in Alfe. V Italiji bo na voljo z dvema motorjema: z dvolitrskim šti-rivaljnikom, ki zmore 130 KM ter z že znanim, vendar močno izboljšanim evropskim 6-valjnikom (PRV — poganja namreč velike peugeote, renaulte in volvo), 3000 kubikov in 170 KM. Oba motorja poganjata prednji kole-
si in sta opremljena z elektronskim vbrizgavanjem goriva in lahko delujeta s katalizatorjem. Avto je še kar impozanten, saj je dolg 4,7 m, širok pa 1,78, vendar daje vtis lahkotnosti zaradi velikih zasteklenih površin, ki jih je kar za 3,25 kv. m.
Kot vse velike Citroenove limuzine od DS naprej ima tudi XM hidropnevmatske obese, ki so v tem primeru doživele nadaljnjo evolucijo, tako da lahko celo govorimo o "inteligentnih obesah", ki se v nekaj stotinkah sekunde lahko prilagodijo sleherni razmere na cesti. Krmili jih seveda kompjuter s pomočjo petih tipal, ki razmeščena na ključnih točkah avta ter posredujejo osrednji elektronski enoti vse podatke, ki jih potrebuje. Kompjuter jih nato primerja s podatki, ki že obstajajo v njegovem spominu in prilagodi vzmetenje trenutnim razmeram na cesti. Elektropnevmatske obese delujejo avtomatično, vendar imamo vedno možnost, da se odločimo za tr-dejše, bolj športno vzmetenje, ki ga vključimo s stikalom ob prestavni ročici.
Pod naslovom: izredna aerodinamika, levo: usnje sicer dobite za doplačilo, sedeži pa so sicer izjemno udobni
Citroenov XM prihodnji mesec tudi pri nas
Le style c’est Citroen
Hidropnevmatske »inteligentne« obese - Dva motorja: dvelitrski štirivaljnik in trilitrski šestvaljnik 6V - Spomladi tudi dizel - Udobje, udobje in še udobje
1!
II:

■11
II
XM 2.0 seveda plačuje dej stvo, da 12 stotov težko vozilo poganja motor, ki zmore "le" 130 KM, kljub temu dosega najvišjo hitrost 205 km/h (222 km/h pri različici s šestvaljnikom). Vožnja je mirna in tiha, potniki se lahko pogovarjajo ali poslušajo radio tudi pri hitrosti, ki se približuje konici. Lega na cesti je tipična za velike limuzine s prednjim pogonom, sepravi da je treba volan v ovinkih in pri višjih hitrostih nekoliko odvzemati.
Poleg obeh bencinskih različic bo maja 1990 tudi v Italiji na voljo dizelska verzija. Cene so v povprečju nekoliko nižje od cen enakovrednih limuzine nemške in italijanske konkurence. XM 2.0 bo naprodaj za 37.310.000 lir, trilitrska verzija pa plača 38-odstotni davek in bo torej njena cena vključno z davkom IVA približno 51 milijonov lir.
c£> z 2. strani
na morebitne nepravilnosti: na primer če vrata niso dobro zaprtra, če je pregorela kaka žarnica itd. Vse to pomeni seveda varnost. Notranjost citroena XM je zelo prijetna, sedeži so, kot smo že rekli skrbno oblikovani, prevlečeni z mehkim blagom (usnje dobite za doplačilo) in izredno udobni. Ker se vrata v zadku odpirajo do odbijača, so pri Citroenu za zadnjimi sedeži vgradili dodatno steklo, ki obvaruje potnike pred mrazom, ki prihaja v notranjost pri odpiranju vrat prtljažnika, ki je pravilno oblikovan in zajeten ter prevlečen z blagom. Dvolitrska različica, ki jo uvažajo v Italijo je serijsko opremljena z napravo zoper blokiranje koles ABS, s kli-
matsko napravo in s platišči iz lahke litine. Oprema je povsem enaka tisti, s katero razpolaga tudi močnejša, trilitrska verzija. Razlika je v bistvu samo v nekaterih malenkostih kot so potovalni kompjuter ipd. ter v katalizatorju: šestvaljna različica je serijsko opremljena s tristez-nim katalizatorjem, medtem ko ga dvolitrska nima.
Obe različice imata seveda servozavore in servovolan, kar je pri takih limuzinah obvezno, vožnja pa je kljub dimenzijam avta zelo prijetna.
Dvelitrski štiri-valjnik, 130 KM (zgoraj) in trili-trski šestvalj-nik, 170 KM (spodaj)
CENTER ZA TERENSKA VOZILA
cierreauto
ZASTOPSTVO
DAIHATSU - LADA
Poverjeni prodajalec FIAT
SEJEM RABLJENIH AVTOMOBILOV
Nissan Patrol 2.8 autocarro	1986
Lancia Prisma 1.300	1984
Renault 4 TL	1988
Uaz marathon 2500 dizel	1989
Toyota BY 40	1983
Suzuki SJ 410 JX-HT	1988
Volvo 740 GLE 16V SW	1989
Daihatsu Roky F80LV	1988
srebrne barve	17.500.000
sinje barve	8.500.000
bele barve	7.800.000
rdeče barve	18.000.000
rjave barve	14.000.000
bele barve	14.500.000
bele barve	32.000.000
sinje metal.	22.500.000
OB PONEDELJKIH ZAPRTO
POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA
VODOPIVEC
m
Zgonik 50/A Tel. 229122
Trst - Križišče Prosek/drž. cesta 202 - Tel. 251028
IRVVV-futura poseg v tretje tisočletje
Volkswagnov prototip je bil na frankfurtskem salonu deležen velike pozornosti občinstva - Za sedaj le študija
Na frankfurtskem avtomobilskem salonu septembra letos so mu odredili posebej zajeten kos Volksvvagnovega raz-staviščnega prostora: oder zanj so obrobili z velikanskim ogledalom, stopničast avditorij pred njim so obogatili z mehko oblazinjenimi naslonjali, da bi gledanje ne postalo utrudljivo . In tako ni bil nikoli sam: pred njim gneča radovednežev, tik ob njem mična in zgovorna opisovalka tistega, kar šele bo. Pravzaprav je že: prototip IRVVV-futura. Avtomobil, za katerega v Volkswagnu pravijo, da vsebuje zamisli prihodnjih desetih do petnajstih avtomobilskih let. Pa so zato zelo ponosni nanj. Oblikovalci so izbrali enoprostorsko možnost, ali v originalu »One-Box-Design«, kar pomeni, da se motorni pokrov ne konča ob spodnjem robu prednje šipe, ampak se »v eni potezi« nadaljuje v kupolasto streho, ki je tudi prednja, obe stranski in zadnja šipa obenem. Nosilna karoserijska konstrukcija je iz jeklene pločevine, celotna oblika, s stopničastimi robovi ob straneh, z vtisnjenima žarometoma nepravilno elipsne oblike ter z vsemi pritiklinami vred pa kar se le da aerodinamična. Avtomobil ima 2 + 2 sedeža in dvoje dvižnih stranskih vrat, ki se odpirajo in zapirajo na električne ukaze z gumbov. Vrata in zadnji pokrov je mogoče sneti, pa postane IRVVV-futura
na 5. strani C^>
Cesta Avtomobila Teče Naravnost. Od Časa do Časa pa se Nenadoma Obrne
Audi 80
UMU
STRADA DELLA ROSANDRA

Vodilna
tehnologija
Obrat Audi 80 je »DINO CONTI«
Po ceniku 10.000.000 brez obvesti v 12 mesecih
Ali pa v 48 obrokih po 272.500 Lir.
Z »DINO CONTI« Stil in Avantgarda Hitita po Cesti.
dingODnti
TRST - CESTA DELLA ROSANDRA 2 (vogal z Ul. Flavia) - tel. 281444
CONCESSIONARI AUTO TRIESTE

AVTOMOBILSKI ZASTOPNIKI IZ TRSTA včlanjeni v Združenje industrijcev
■
1
lil
C$> s 4. strani
tako rekoč v dveh mahih prijetno odprto vozilo za prosti čas. Futura, tudi če je zaprta, noče biti resna limuzina, ampak pripraven in dokaj vsestranski avtomobil za vsakdanje družinske potrebe. In zdaj bo kdo rekel: s toliko stekla nad glavami mora biti v njem neznosno vroče. Dozdajšnje izkušnje z avtomobili in velikimi steklenimi površinami seveda močno namigujejo, da je tako. Toda, futurino steklo je najprej zelenkasto obarvano (zoper nevidni del sončnih žarkov, kar je že nekaj časa v navadi), pritaknili so mu pa še holografski filter zoper vidne sončne žarke. Filter zapira pot svetlobi od zunaj navznoter, v obratni smeri pa ne. In tako omogoča, da je vidljivost iz vozila nemotena, toplotnost sončnih žarkov pa zmanjšana za 60 odstotkov.
Enako napreden je motor v nosu: to je 1,7-litrski bencinski štirivaljnik z mehanskim polnilnikom G40 ter z nekaterimi dizelskimi navadami (vključno z varnostjo pri gorivu), na primer z direktnim vbrizgavanjem goriva in s sprotnim doziranjem vbrizgavanega goriva namesto sesalne lopute. Povprečna poraba goriva zato ne preseže 6 litrov na 100 kilometrov, pa čeprav zmore ta motor (tudi glede trušča zelo uglajen in spodoben) 60 kW oziroma 82 KM največje moči. K ugodni porabi goriva prispevajo še skrbno dodelani obrobni agregati: sifonski sistem hlajenja deluje brez klasične, temveč z električno vodno črpalko in brez ventilatorja; namesto običajnega alternatorja so izdelali generator s prilagodljivim prestavnim razmerjem, da je motor na njegov račun čim manj obremenjen, ne da bi zaradi tega prišlo do »električne krize«. Hkrati pa so dognali tudi nadzor izpuha (s pomočjo pravšnjega hlajenja in oksidacijskega katalizatorja) tako da so ogljikovodiki v izpušnih plinih daleč pod predpisanimi normami.
Vsa štiri kolesa so posamično obešena in enako volansko vodljiva. To je konstruktorjem uspelo z zadnjo prmeo, ki so si jo sposodili v nosu golfa in jo namestili v prototip — seveda s 180-stopinjskim zasukom. Štirikolesni volan, oplemeniten z veliko elektronske avtomatike pa omogoča samodejnsot, ko gre za bočni veter, za kolesnice v asfaltu, za težave s smerjo pri zaviranju, za obremenitev, za različnost gum in tako dalje. V zvezi z njim je tudi gumb za samodejno parkiranje, kar pomeni, da zna futura s pomočjo avtomatike v menjalniku, tipal za razdaljo od drugih predmetov in seveda samodejnega nadzora plina in zavor, sama parkirati med ostalimi vozili, ali kjerkoli že, ne glede na zahtevano smer.
Omeniti velja pa še: zavorni sistem EBS, ki je preprostejši
in robustnejši in nit manj učinkovit od že znanega ABS, ter številne domislice v notranjščini — od v sedeže vdelanih varnostnih pasov, do vgrajenega otroškega sedeža na desni strani zadnje klopi in povsem elektrificiranega premikanja sedežev, vključno s pasovi in zglavniki na njih. Časom, ki šele prihajajo, je namenjena tudi armaturna plošča, z digitalnimi in analognimi podatki ter menjavanja barv osvetlitve glede na nevarnost in prekratke varnostne razdalje.
Eno z drugim: IRVVV-futura vozi v prihodnost. Za zdaj le kot študija, ampak delo z njo ni bilo zaman. Vozila njene vrste in zasnove bomo nekoč vozili in srečevali.
SEDAJ PRI ZASTOPNIKU OPEL
Opel Corsa Swing Tisoč udobnosti za 250.000 lir
na mesec
Panduto''
Cesta della Rosandra 2 - Trst tel. 040/820256
© Član Združenja avtomobilskih zastopnikov v Trstu
• Corsa svving je bogato založena z vsemi udobnostmi, ki si jih želiš: menjalnik s petimi prestavami, brisalec za zadnjo šipo, zunanje desno vzvratno ogledalo, vžigalnik za cigarete, središčna polica, električna ura.
S In ugodnosti se nadaljujejo z vabljivim finansiranjem v znesku 6.000.000, od-plačljivim v 24 mesecih brez obresti
(*). Kako se je mogoče odreči tako vabljivim argumentom?
SEDAJ! PRI
DO 31. OKTOBRA 1989
e	
	
* Ponudba velja za razpoložljiva vozila z izjemo spot, joy, GSi in van, ni združljiva z drugimi tekočimi promocijskimi iniciativami in je namenjena samo tistim klientom, ki jih GMAC Italia SpA smatra za vredne zaupanja.
TOPEL.-©-
BY GENERAL MOTORS ŠTEVILKA l V SVETU

Essenski Caravan salon zabeležil nezadržni bum bivalnih avtomobilov
Strokovnjaki so na lanskem Caravan salonu v Essnu (ZRN) — največji sejemski prireditvi počitniških prikolic, avtodomov in ostalega za potovanje in bivanje v naravi — napovedali, da se zlasti mo-torhomeom ali po domače avtodomom obeta izjemna prihodnost, z zelo verjetno 20-odstotno rastjo. V smeri se niso zmotili, v količini pa skorajda za enkrat. Prodaja teh potovalno počitniških vozil z lastnim motorjem je dosegla celo 38-odstotno rast v primerjavi z letom poprej. To je tak bum, da so sicer umirjeni Nemci začeli to industrijsko prodajno področje imenovati »veliki dirkač« ali pa »sanjska prodaja«.
Evropa torej krepko sledi Ameriki, za katero pravijo, da »se samo vozi in gleda televizijo«. Evropejci smo sledili Američanom v prvem mobilnem valu, ko je šlo za počitniške prikolice, zdaj smo z avtodomi zabredli v naslednjega. Na vse to reagira industrija. Veliki in znani evropski (pretežno nemški) proizvajalci povečujejo svojo ponudbo zlasti z večjimi in bolje opremljenimi avtodomi. Cilj je jasen: vrniti se v naravo, a ljudem zagotoviti vsaj del udobja, na katerega so vajeni, obenem pa omogočiti kar največjo neodvisnost od urbanih naselij, kampov in posebnih parkirišč. Ob »velikih« se pojavlja vrsta majhnih delavnic, ki dopolnjujejo avto-domsko pestrost.
Osnovna usmeritev je takšna: pet, šest metrov dolgo vozilo s štirimi do šestimi ležišči in ceno okrog 50.000 DM (približno 36 milijonov lir). So pa seveda tudi odstopanja. Ne toliko navzdol, mnogo bolj navzgor — v prave avtobuse, ki imajo osem, devet pa tja do dvanajst metrov v dolžino. Največji imajo v zadnjem delu že prava majhna skal-dišča. kjer je dovolj prostora za vso kramo, pa še za mo-
torno kolo, ki je v kampu še kako potrebno. Najboljši imajo v zadku pod spalnico garažo za manjši osebni avto (panda, uno). Cena takšnih počitniških čudes se giblje tja do 300.000 DM (220 milijonov lir) in še čez.
Pri prikolicah ni nič revolucionarnega, razen nadvse pestre ponudbe. Vse velike tovarne ponujajo po 40 in več različic glede velikosti, notranje razporeditve in opremljenosti. Izmišljajo si zlasti nove ureditve notranjosti, kjer je pri nekoliko večjih prikolicah (od 5 metrov naprej) videti usmeritev v dva ločena prostora, to je dnevni del s kuhinjo in sedežnim salonom, ki se zvečer spremeni v dvojno ležišče, in spalnico.Slednja je bolj namenjena starejšim ljudem, ki potrebujejo večje udobje in imajo zatorej dve ločeni ali dokaj veliko francosko posteljo. Mlajše družine z več otroki pa kupujejo izvedbo z otroško spalnico,
kjer sta dve postelji ena nad drugo pa še manjši sedežni del z mizico za igranje. Poskusi, da bi pritegnili kupce, nimajo meja: v Essnu smo videli tudi Knausovo prikolico z dvojnimi vrati pri dolžini dobrih pet metrov — pri velikih (čez sedem metrov), bolj stacionarnih, to že dolgo poznajo, tako da se skozi prednja vrata pride v nekak hodnik, oziroma odlagališče ter sanitarni del, skozi zadnja pa v bivalni del prikolice. In druga zanimivost: nemški proizvajalec Tabbert je predstavil prikolico za invalide na vozičku. Vrata so širša, do njih pa se invalid na vozičku pripelje po aluminijski plošči. Tudi notranjost je prirejena handikapi-ranemu človeku, vključno z ustreznim ležiščem ter kuhinjskim delom, h kateremu se invalid lahko pripelje in opravlja gospodinjske posle. Tudi na letošnjem sejmu je slovensko podjetje IMV Adria dokazalo, da gre s svojimi adriami (prikolice), ki jih je
okrog 80 različnih izvedb, ter adriatiki (avtodomi), prejšnjim štirim so letos dodali še tri nove modele, povsem v korak z evropskim razvojem. Še več: pri prikolicah, kjer je na stari celini zaznati zastoj (le 0,8 odstotna letna rast prodaje), so Novomeščani dosegli neverjetno 38-odstotno rast na zahodnonemškem, torej najbolj zahtevnem evropskem tržišču, izvrstna prodaja pa se nadaljuje tudi v drugih Ad-riinih tradicionalnih tržiščih, med katere sodi seveda tudi Italija.
Ob okrog tisoč razstavljenih avtodomih, prikolicah ter šotorskih prikolicah velja omeniti, da je essenski sejem privlačen tudi za ljudi, ki se držijo načela »naredi si sam«. Za predelavo in opremljanje starejših kombijev, tovornjakov ali avtobusov je toliko uporabne opreme in drobnja-rij, da se z malo dobre volje res da narediti marsikaj.
tekst in foto: BORIS LENIČ
Novomeška Adria, ki ima proizvodnjo v belgijskem obratu, je v Essnu predstavila tri modele avtodomov, ki so nekoliko daljši od prejšnjih (spodaj), za poltovorne avtomobile pa so števična manjša podjetja na Caravan salonu predstavila vrsto stanovanjskih modulov
tl
n
8ŠSŠ
p?
|§§
I
Tovarne motociklov so se relativno pozno posvetile načrtovanju in postopni prodaji 600-kubičnih cestnih motociklov. Pred letom 1984 so bili cestni motocikli srednje kategorije vseh japonskih hiš opremljeni s 500 kubičnimi navitimi motorji. Zato, da bi ugodili želji kupcev po vse močnejših motociklih te vrste, so leta 1984 vse japonske tovarne opremile iste okvirje s 550 kubičnimi motorji, ki so seveda izpolnili svojo nalogo. Toda igranja s prostornino med japonskimi hišami še ni bilo konec. Vse so se namreč trudile, da bi ohranile čim več dobrih lastnosti te kategorije cestnih motociklov, ne da bi pri tem bile prisiljene štediti z močjo. Zato so se leto kasneje pojavili 600 kubični cestni motocikli. Največji uspeh je med kupci tistega leta žel Kavvasakijev model GPZ, saj so jih v sezoni 1985-86 prodali kar 5.000. Tudi Suzukijev GSX-F se ni slabo odrezal, da ne govorimo o Vamahi-nem modelu FZR.
Kot odgovor na vse te uspehe so se leta 1986 pri Hondi odločili, da bodo tudi oni ubrali to pot in naperili vse svoje sile v načrtovanje novega 600 kubičnega cestnega motocikla. Kmalu za tem se je na tržišču pojavil model CBR. S tem so pri hondi začeli tudi z novo politiko cestnih motociklov, ki si je zadala kot cilj: doseči čibolj-šo simbiozo med motociklom in pilotom. Ta cilj so skoraj, kot sami pravijo, dosegli. K temu je prispevalo predvsem to, da so se pri Hondi odločili za čisto novo aerodi-
Za novo sezono nova obleka \ Spremembe pri hondi CBR 600 F
/z 16-ventiIškega 600-kubičnega štirivaljnika so iztisnili dodatnih 5 KM - izredna hitrost 240 km/h - Živahen po
8.000 obratih i/ minuti
namično obliko svojih cestnih motociklov. In sicer, odločili so se za povsem "zaprte" oklepe, kar je dalo tem motociklom povsem nov, uglajen in harmoničen videz. Pri kupcih pa so se ti oklepi uveljavili predvsem zato, ker so dobro izolirali pilotova stopala pred toploto segretega motorja.
Zato, da ne bi letos preveč zaostali v primerjavi z drugimi motociklističnimi hišami so pred kratkim pri Hondi predstavili novo različico cestnega motocikla CBR 600. Te izboljšave pa bi lahko zvišale ceno tega modela, kar bi šlo seveda v prid konkurenci. Tako so se pri Hondi osredotočili le na nekatere bistvene organe motocikla.
Nakaj svojega časa so načrtovalci posvetili tudi zunanjemu videzu. Novi CBR 600 je sedaj naprodaj v beli barvi z rdečo in modro črto, ki se vijeta vzdolž celega zaprtega oklepa. Treba je dodati, da široke črte niso le nalepke, tokrat so pri Hondi pobarvali oklep.
Iz že tako navitega motorja
je inženirjem dežele vzhajajočega sonca uspelo izžeti še pet konjev. Se pravi, da ima nova verzija štiritaktnega šti-rivljnega motorja s 16 ventili in dvema odmičnima gredema v glavi pri 11.000 obratih kar 93 KM. Pri 6.000 obratih motor ni preveč briljanten in nekoliko zaspano pospešuje. Toda svoj zaspani karakter povsem spremeni pri 8.000 obratih, ko zagrizeno poskoči vse do 12.000 obratov, se pravi preko rdeče meje merilca motornih vrtljajev. Hondin 199-kiIški
malček je tako postal najmočnejši 600-kubični cestni motocikel. Dobro izbrani in brezhibni šeststopenjski menjalnik pa omogoča, da v ravnini motocikel doseže zavidljivo hitrost 240 km na uro.
Nekaj malenkostnih sprememb je na vzmetenju in pri zavorah. Po novem je CBR opremljen: spredaj z zračno-hidravlično vilico s kraki premera 37 mm in hodom 130 mm; zadaj pa najdemo nihajno vilico tipa Pro-Link katere blažilnik lahko nastavi-

mo na sedem različnih trdot. Zadnje kolo niha za 110 mm. Ker ima nova verzija nekaj več konjev, so jo opremili tudi z novimi zavorami. Na prednjem kolesu sta dva koluta s premerom 276 mm na katerega delujejo tokrat čeljusti s štirimi bati. Zdaj pa je opremljen s kolutom premera 220 mm na katerega pa deluje čeljust z dvema paralelnima batoma. Kljub temu, da so se pri Hondi posvetili le nekaterim važnejšim in pravzaprav malenkostnim izboljšavam, stane nova	verzija CBR	600
10.490.000	lir,	kar je 700.000 lir
več od prejšnje.
ZVONKO PETJE
Tako zgleda nova honda v akciji (levo), štirivaljni vrstni motor pa je videti še kar kompakten, saj je širok	samo
49,5 cm	(zgo-
raj).
I	Obogatena paleta Lanciinih avtov srednjega razreda
S 1800 kubiki tancia dedra kot nalašč za evropski trg
V prvih petih mesecih prodaje je dedra zabeležila dokajšen uspeh

igggllgg
::::::::::::::::::::::::::::::


Lanciino dedro so predstavili aprila v Španiji in od takrat je ta limuzina srednjega razreda doživela dokajšen uspeh. Pred šestimi meseci so jo predstavili v treh izvedbah in sicer s 1600 in 2000-kubič-nim bencinskim motorjem ter ted z 2000-kubičnim dizlom s turbinskim polnilnikom in intercoolerjem. V prvih petih mesecih je dedra šla kar dobro v denar, saj so prodali 17.500 teh limuzin. Že takrat so napovedovali, da bo omenjenim trem izvedbam sledilo še nekaj različic in prva je pred nami že šest mesecev po prvi predstavitvi.
Tokrat gre za dedro s 1800-kubičnim motorjem z elektronskim vbrizgavanjem goriva. Gre v bistvu za isti motor, ki poganja dvelitrsko themo in dvelitrsko dedro, le da so nekoliko skrajšali tek batov (od 90 na 79,2 mm), malenkost različne pa so še ojnice, pogonska gred in glava valjev, Motor zmore 110 KM največje moči in 14,7 kpm naj večjega navora. Vbrizgavanje goriva multipo-int in vžig krmili elektronski sistem IAW Marelli-VVeber. Od theminega motorja je dedra podedovala tudi dve gredi zoper tresljaje, kar prvič zabeležimo pri nekem 1800-kubičnem motorju. Motor s primerno nastavitvijo lahko deluje tudi s 95-oktanskim neosvinčenim bencinom. Dedra 1.8 i.e. naj bi postala osrednji model te serije. Mišljen je bil predvsem za izbirčno nemško tržišče, kjer naj bi bil najnevarnejši tekmec beemveju z enako gib-no prostornino. Ugotovili so namreč, da v Zvezni republiki Nemčiji prodajo 168 tisoč avtov v tem segmentu, v Italiji 63 tisoč, v Veliki Britaniji 62 tisoč, v Franciji 40 tisoč, v Španiji 30 tisoč, na Nizozemskem 27 tisoč, v Švici 14 tisoč in v Belgiji 12 tisoč. Skratka v Evropi gre za bogato torto, od katere bi si hotela Lancia odrezati krepko rezino.
In po našem mnenju ima Lancia velike šanse, da ji bo to res uspelo. Dedra je namreč zelo prijetna limuzina
srednjega razreda zelo lepo in dovršeno dodelana, za doplačilo pa dobite kopico dodatne opreme. Tehnično je izredno sodobna. Prednji pogon zagotavlja odlično lego na cesti, štiri kolutne zavore s servoojačevalcem pa pomenijo dodatno varnost. Obese so spredj in zadaj posamične s stabilizacijskim
drogom in vijačnimi vzmetmi in teleskopskimi blažilniki, spredaj pa so še Mac Pher-sonove noge.
Serijsko prav gotovo ni špar-tansko opremljena, k dodatni opremi, ki jo dobite za doplačilo pa sodijo na primer še servovolan, klimatska naprava, električno vodeni zunanji vzvratni ogledali, varnostni pasovi na zadnjih se-
dežih, ABS in še cel kup druge opreme.
Zmogljivosti so primerne avtu tega razreda: največja hitrost 192 km/h, pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro v 10 sekundah pri normalizirani porabi 6 litrov pri 90 km/h, 7,8 pri 120 km/h in 10,1 v mestnem prometu. Cena znaša trenutno 23.803.570 lir ključe v roko.
ii
»Demencialni komik se ponuja za Fantastico.« Geslo si je seveda izmisl francesco Salvi (na sliki), ki je še do septembra upal, da ga bodo izbrali in da bo lahko sodeloval pri oddaji na prvi državni mreži. Seveda sledi še komentar v istem gostobesednem in noro hitrem tempu, iz česar si je italijanski komik Pravzaprav zgradil stil: »Direktor RAI 1 - rad bi ga pozdravil: "Zdravo Carlo" -je dva dni spal pred mojo hišo, da bi me prepričal. Moral sem odkloniti, da bi Oe razžalostil lila, ki je v resnici moj stric, torej Berlusconi. Nisem videl prvih dveh oddaj Fantastica, ker sem se ukvarjal s svojimi problemi, pravijo pa mi, da je oddaja v krizi in da ji je Sobota v cirkusu na petem kanalu odščipnila še nekaj gledalcev. Popolnoma jasno je, da Fantasticu manjka komik, in zato bi diorda šel jaz na naslednje oddaje tega varieteja. Saj nisem podpisal ekskluzivne pogodbe z Berlusconijem, pravzaprav niti nisem podpisal nobene pogodbe.« In seveda tako nadaljuje, navit do skrajnosti. V resnici sodeluje pri sobotni oddaji na Canale 5. Sam pravi, da je vedno tako »vzhičen«, razen kadar spi ali se krega.
Pred kratkim je Francesco Salvi posnel tudi film, kot režiser in protagonist. Film nosi naslov Vogliamoci troppo bene in bo verjetno prišel v kinodvorane okrog božiča. Film je seveda komičen, stal pa je tri milijarde in pol. Snemali so ga v Rimu, Milanu in Luinu, ki je Salvijevo rojstno mesto. Ob njem nastopajo ameriška manekenka danskega porekla Holly Higgins, Enzo Beras-chi, Marco Predolin in Barbara d'Urso. Sedaj razmišlja že o drugem filmu, i°krat glasbenem, dogajanje naj bi bilo postavljeno v srednji vek. Vseskozi pa Se bo neutrudno pojavljal v vsemogočih TV oddajah s svojimi demencialnimi Posegi in skeči. (Beseda je sicer »neokusna«, a tudi edina primerna njegovemu humorju!)
Gostobesedni humor navitega Francesca
Sklttd mitje CUka	jelka cvelbar
Domača naloga in pomoč staršev
Začetek šolanja pomeni za otroka tudi začetek osamosvajanja. Zdi se, če sklepamo po njihovem vedenju, da se nekateri starši tega otrokovega osamosvajanja bojijo. Nenehno se otroku nadomeščajo v nalogah in obveznostih, ki bi jih moral sam opraviti, jemljejo mu vsako odgovornost, vse mu prinašajo k... mizi. V bojazni, da se mu ne bi kaj zgodilo, ga nenehno nadzorujejo. Prav takim otrokom pa se mnogokrat dogajajo neprijetnosti, saj ne znajo paziti sami nase, ker jih tega nihče ni naučil.
Kako naj starši pomagajo otroku, da bo v šoli krepil samostojnost?
Nekaj praktičnih napotkov nam dajejo strokovnjaki s področja otroške psihologije in pedagogike.
Svobodna izbira
Dovolite svojemu otroku, da bo sam izbral čas pisanja domačih nalog. Ne drži namreč vedno pravilo »Najprepj učenje, potem igra«. Znano je, da ima vsak otrok svoj lastni ritem za spanje, storilnost itd. Zato nekateri otroci potrebujejo po napornem šolskem dopoldnevu najprej nekoliko oddiha. Mogoče bi ne bilo slabo, ko bi tudi starši za takrat rezervirali svoj prosti čas in se z njimi »razluftali«.
Ustrezni mir
Od nobenega učenca ne moremo zahtevati koncentracije, če v ozdaju zvočno pobliskuje televizija, ali če mlada sestra ali brat ropotata po delovnih prostorih. Preskrbeti je treba torej šolarju primeren delovni kotiček, kjer bo lahko nemoteno delal.
Vedno pripravljeni
Ni potrebno, da sedete tesno ob svojega šolarja, ko piše naloge. Pomembno pa je, da ve, da ste vedno na razpolago za morebiten odgovor na vprašanje, čeprav morda prebirate časopis ali likate goro perila. Pa tudi odgovor na vprašanje naj bo prej izhodišče kot pa dokončni rezultat.
Seveda se vsi otroci ne učijo enako. Tisti, ki imajo težave pri pisanju nalog, bodo morda bolje začeli, če bodo sledili določenemu delovnemu planu, najprej za začetek lahka naloga, ki se bo hitro rešila in bo dala zadosten elan za težje delo.
Razgibavanje
Tudi otroci imajo torej lastne delovne metode in temu primeren lastni delovni ritem. Predvsem morajo veliko izkusiti, preizkusiti, otipati in se prepričati. Včasih učiteljice na to pozabljajo ob začetku šolanja, vendar bi same sebi olajšale delo, ko bi manj operirale z abstrakcijami in bolj z vsemi otroškimi čutili. Ali enostavno: namesto da otrok le prebere besedo kostanj na tabli, morda kostanj še nariše in pobarva ter ga dojema le z vidom, lahko s pridom uporabimo vse njegove čute in bolje utrdimo pojem, če otrok kostanj hkrati otipa, ovoha, pokuša. Konec koncev je tudi po logiki to prva m najučinkovitejša metoda učenja, ki nudi istočasno najtrajnejše rezultate.
(foto Križmančič)
Skratka - od majhnega otroka ne moremo zahtevati, da bo od začetka do konca naloge lepo mirno sedel ob mizi in poslušno vrskaval besede in pojme. Predvsem pri živčnih otrocih je pravi čudež, če dajo skozi vsaj eno nalogo, ne da bi vmes kam švignili.
Pohvala
Poglejte domačo nalogo, ko je napisana. Svojemu otroku predvsem pokažite, da se veselite njegove samostojnosti in vsakega njegovega učnega napredka. Skušajte se izogniti kritikam. Nekatera dejstva, kot so radiranje, prečrtavanje skozi in skozi ali bočno uhajanje pisave čez črto naj ostanejo vsaj v začetku tabu teme.
Kako je bilo
Starši naj se zanimajo, kako je bilo dopoldne v šoli. Vendar se izognite, če je le mogoče, stereotipnim rutinskim vprašanjem, na katere sploh ne poslušate odgovora.
Otroku včasih godi, ce starši pregledajo tudi šolsko delo ali če lahko še njim prebere, kar so jemali v šoli.
Vedno pa si moramo biti vzgojitelji - mednje spadamo tako starši kot učitelji - na jasnem, da si ustvarijo novi učenci svoj poseben odnos do sole.
(se nadaljuje)
današnji televizijski
in radijski sporedi
RAI 1
	{ RAI 2	^ RAI 3		RTV Ljubljana 1		(*P) TV Koper
7-00 Aktualno: Uno mattina 9-40 Nan.: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Dok.: Laurel & Hardy 0-55 Vreme in dnevnik j2.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo
ja.30 Dnevnik - tri minute
4.00	Rubrika: Fantastico Bis J4-10 Dok.: Kvarkov svet 5-00 Aktualno: Primissima
5.30	Italijanske kronike b'00 Risanka: L'ispettore , Gadget Q.3o . vVildside jZ'35 Odprti prostor ,:-55 Iz parlamenta - vesti °-05 Nanizanki: Santa Barbara, 19.10 E proibito bal-1q lare
20'40 Almanah, dnevnik •30 Film: Costretto ad ucci-dere (vestern, ZDA 1968, r. Tom Gries, i. Charl-ton Heston, Joan Hac-
22,jo -6tt) 22.20
Dnevnik
Zelena linija: Prehrana
2» in okolje 24 n Aktualno: Effetto notte '0° Dnevnik in Rubrika 0 opolnoči ' 5 SP v gimnastiki
7.00	Risanke
8.15	Film: Le due sorelle (dram., It. 1951, r. M. Volpe, i. Vera Carmi)
9.30	Dokumentarec o olivnem olju
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - gopodarstvo
14.15	Nanizanke: Capitol,
15.00	Tutti frutti, 15.45 Lassie
16.15	Iz parlamenta - vesti
16.25	Film: Kid il pirata (pust.,
r. C. Lamont)
17.30	Variete: Gli antennati
17.55	Športna oddaja
18.45	Nanizanka: Miami Vice - Ritorno di Calderone
19.30	Horoskop, dnevnik
20.30	TV film: Maigret e il caso Saint-Fiacre (krim., Fr. 1987, r. Jean Paul Bassy, i. Jean Richard)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.30	Aktualno: Fino all ulti-ma idea
23.10	Nanizanka: Il brivido delllmprevisto
23.40	Dnevnik in vreme
24.00	Film: La tigre verde (krim., ZDA 1937, r. N. Poster, i. Peter Lorre)
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Nastanek celine
13.00	Dokumentarec o živalih
14.00	Deželne vesti
14.30	Nogomet: Roma-Kosta-rika
16.20	Šport: Grand Prix v bili-jardu in hokej na travi
17.15	Nanizanki: I mostri - La časa affittata, 17.45 Vita da strega - Il filtro d'a-more
18.15	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Risanka: Blob
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Dokumentarna oddaja: Samarcanda
23.00	Izpovedi v postelji: Ars Amanda (vodi Amanda Lear)
23.30	Filmske novosti
23.35	Aktualno: Etika in znanost (intervjuji Enza Biagija)
0.05 Nočni dnevnik 0.20 Dok.: Pred 20 leti
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture, 10.40 Uporabne umetnosti,
11.10	Stiki, oblike človekove komunikacije -Telo
11.35	Video strani
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Šolska TV (pon.): Slovar arhitekture, 17.20 Uporabne umetnosti
17.55	Spored za otroke in mlade: Živžav v Kranju (pon.), 18.30 nanizanka Pravljičar
19.00	Risanka
19.15	TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05 Nadaljevanka: Sofija
Kovalevska (D. Vasiliu, ZSSR, r. Arn Šahmalije-va, 2. del)
21.20	Tednik
22.10	Dnevnik in vreme
22.25	Komedija na slovenskem odru: Volpone (Ben Jonson, Drama SNG iz Ljubljane)
0.30 Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Golden Juke Box (pon.)
15.15	Rubrika: Pillole
15.30	Juke Box (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Rubrika: Pillole
16.30	Bezbol - Major League
18.00	Rubrika: Pillole
18.15	VVrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke Box
20.30	Rubrika: Mon-gol-fiera
21.45	TVD Novice
21.55	Rubrika: Veliki tenis
24.00	Sportime Magazine 0.15 Rubrika o ribolovu
RTV Ljubljana 2
18.00	Studio Ljubljana
19.00	Izobraževalna oddaja: Vloga in pomen čustev v našem življenju_
19.30	Dnevnik, 20.00 Žarišče
20.30	Mali koncert: Tri Schumannove Romance za oboo in klavir
20.40	Oči kritike
21.10	Alpe Jadran
21.40	SP v gimnastiki - finale (posnetek iz Stuttgarta)
CZc
, -^canale s____________
Nanizanki: Fantasilan-dia, 8.00 Hotel - Il malin-9(ln teso
Aktualni oddaji: Agenda matrimoniale, 9.30
10.00	£fcoe°ffro
In Zdravniški pregled '3° Kvizi: Časa mia, 12.00 “is, 12.45 II pranzo e ser-yit°, 13.30 Čari genitori, 14-15 II gioco delle cop-
3 Aktualni oddaji: Agenda matrimoniale, 15.30
16.00	rC0 e offro
16,3q pravniški pregled
Aktualno: Canale 5 per
l? on Voi
Kvizi: Doppio slalom, 17-30 Babilonia, 18.00 , -K. Il prezzo e giusto y°di Iva Zanicchi), 19.00 11 gioco dei 9, 19.45 Tra niogiie e marito (vodi Ljarco Columbro), 20.30
23-00 viemike
variete: Maurizio Co-
O.So ^ n.z°Show
1.00	. driete: Sogni d oro
anizanki: Petrocelli -t at° oegativo della mor-
duce L°U Grant ‘11 re'
RETE 4_______________
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 C osi gira il mondo
12.15	Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.40	Nanizanka: California -Amore & veleno
15.40	Nadaljevanka: La valle dei pini
16.30	Nanizanka:	General
Hospital
17.30	Nad.: Febbre damore
18.30	Kviz: Telecomando (vodi Daniele Formica)
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Quincy - Ore di angoscia
20.30	Film: Sensi (dram., It. 1986, r. Gabriele Lavia, i. Monica Guerritore, Mimsy Farmer)
22.20	Film: Principe della citta (krim., ZDA 1981, r. Sid-ney Lumet, i. Treat Wil-liams)
1.25	Nanizanki: Ironside, 2.25 Adam 12
ITALIA 1_______________
7.00	Risanke
8.30	Nanizanke: Cannon - Il falso benefattore, 9.30 Operazione ladro - Il fur-to di una statuetta, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon
12.30	Italijanske smešnice
12.35	Nanizanki: T.J. Hooker,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Deejay Television
15.25	Italijanske smešnice
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold - Il candidato
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki:	A-Team,
19.301 Robinson
20.00	Risanka
20.30	Film: Indiana Jones e il tempio maledetto (pust., ZDA 1984, r. Števen Spielberg, i. Harrison Ford, Kate Capshavv)
22.40	Variete: Televiggiu
23.40	Športna rubrika: Grand Prix
0.50 Italijanske smešnice
1.00	Glasbeni oddaji: Be Bop a Lula, 2.00 Deejay Television
OPEON__________________
10.30	Nad.: Signore e padrone,
11.30	Marcia nuziale
13.00	Variete: Sugar cup
15.00	Nad.: Anche i ricchi pi-angono, 16.00 Pasiones,
17.00	Cuore di pietra,
18.00	Ouattro donne in carriera
18.30	Dok.: Beyond 2000
19.30	Risanke
20.00	Nanizanki: Mister Ed,
20.30	Ouinta dimensione
22.00	Na setu filma Indiana Jones e lultima crociata
23.00	Film: Angel killer (krim., ZDA 1983, r. Robert Vincent ONeil)
24.00	Nanzanka: Night Heat
TMC___________________
8.30	Dok. o naravi
9.00	Nanizanka: Get Smart
9.30	Nadaljevanka: Adamo contro Eva
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Terre sconfinate
11.30	Rubrika: Ženska TV
12.30	TV film: Una famiglia americana (dram., i. Guy Boyd, 2. del)
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clipclip
15.00	Risanka: Snack
15.30	Kviz: Girogiromondo
16.00	Film: Il sogno di Robin (dram., ZDA 1986, r. Paul Lynch, i. Qliva DAbo)
18.00	Rubrika: Ženska TV
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il mistero della fo-restajpust., ZDA 1983, r. Gus Trikonis, i. Deborah Raffin, Peter Fonda)
22.20	Glasbena oddaja: Montreal Jazz Festival '89
22.50	Vesti, SP v gimnastiki
TELEFRIULI____________
12.00	Rubrika
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.: Strike Force
15.00	Musič Box
17.15	Nad.: I ragazzi di cellulo-ide, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nad.: La piovra (5. de)
22.00	Nanizanka: Gente di Hollywood
23.00	Rubrika o kolesarstvu
24.00	Dnevnik, 1.00 News
TELE4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Literarne podobe; 8.40 Revival; 9.00 Južnoameriška folklora; 9.25 Beležka; 9.30 Zvočne kulise;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Melodije; 12.40 Ce-cilijanka 88; 13.20 V žarišču 13.30 Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes, radio jutri, 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Govorimo angleško; 14.25 Glasba jug. narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Big band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Domače pesmi;
21.05	Literarni večer; 21.45 Melodije;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem;
17.30	Primorski dnevnik, Aktualna tema;
18.00	Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade;
10.00	Dnevni pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti;
15.00	Ob treh popoldne, Za vse dopust v Jugoslaviji 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: C est la vie;
18.00	Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Po ugotovilih Parlamentarne preiskovalne komisije
V ladjedelnici slabi delovni pogoji
Slovenščina strašno moti kadar je na prvem mestu
Stanje glede zaščite zdravja delavcev in nasploh varnosti pri delu je v tržiški ladjedelnici zaskrbljujoče: varnostni ukrepi so nezadostni, nevarnost nezgod prevelika, protesti delavcev in sindikatov upravičeni. To je srž ugotovitev delegacije senatorjev, članov Parlamentarne preiskovalne komisije o delovnih pogojih v podjetjih, ki so včeraj na povabilo sindikatov opravili poizvedovalni ogled v ladjedelnici Fincantieri. Delegacijo je v odsotnosti predsednika komisije Luciana Lame vodil podpredsednik senator PSI Piet-ro Ferrara, ki sta ga spremljala senatorja Renzo Antoniazzi (KPI) in Gior-gio Nebbia (neodv. lev.). Po ogledu v spremstvu vodstva podjetja in članov tovarniškega sveta so na tiskovni konferenci na županstvu poročali o namenu in izsledkih tega ogleda.
Komisija, je dejal sen. Ferrara, preverja delovne pogoje in varnost pri delu po Italiji. Deluje približno eno leto, do decembra pa naj bi zaključila s poizvedovalnimi ogledi ter predstavila Parlamentu smernice ter vrsto zakonskih osnutkov za izboljšanje danes nesprejemljivih pogojev na tem področju. V Tržič so prišli na povabilo sindikalnih predstavništev v ladjedelnici, kjer so v zadnjem letu našteli kar 700 nezgod na delu, povprečno po dve na dan. »Ugotovili smo«, je dejal Fer-
rara, »da sindikalne pritožbe niso de-magoške ali neutemeljene. Kar zadeva specifične pogoje v ladjedelnici, smo opazili zaskrbljujoče razsežnosti pojava ti. podzakupov, ki jih opravlja kar 124 podjetij, v glavnem z manj kot 15 uslužbenci in torej brez vseh jamstev, ki jih določa Statut pravic delavcev«. Nadalje so ugotovili, da so mnogi delavci prisiljeni delati v preozkih hodnikih (široki so manj kot 1 meter), ki so slabo prezračeni in iz katerih je zelo težaven izhod v primeru požara. Največji nevarnosti naj bi bili v ladjedelnici izpostavljeni dihalni organi delavcev, saj mnogi delajo v zakajenih in premalo zračenih prostorih, kjer je v zraku prisotna prevelika koncentracija prahu ali celo škodljivih vlaken.
Še ostrejša sta v svojih ocenah bila senatorja Antoniazzi in Nebbia, ki sta menila, da so delovni pogoji v Italiji nespodobni za 5. svetovno industrijsko velesilo. Lani je bilo v Italiji milijon 100 tisoč nezgod na delu, več kot 3 tisoč mrtvih in 50 tisoč trajno pohabljenih, kar 26 milijonv delovnih ur je bilo izgubljenih zaradi nezgod in poklicnih bolezni. Po včerajšnjem ogledu sodeč tržiška ladjedelnica ni izjema v tem naravnost nečloveškem in nespodobnem stanju. Potrebna je pre-vencija, toda KZE je ne more izvajati,
saj je na področju medicine dela zaposlenih v FJK komaj 46 namesto predvidenih 140 ljudi.
Potrebni so nujni ukrepi, so dejali senatorji in zagotovili, da v komisiji -neglede na strankarsko pripadnost članov - obstaja politična volja, da se spremenijo današnji nesprejemljivi pogoji.
Vabilo županstva
Do 28. oktobra urediti grobove
Goriško županstvo vabi občane, da v prihodnjih dneh pravočasno poskrbijo za vsa dela glede urejanja grobov na glavnem pokopališču in vaških pokopališčih na območju občine. Urejanje in čiščenje nagrobnikov, nameščanje nagrobnikov in druge posege naj bi občani opravili do 28. oktobra. Po tem datumu bodo morali izvajanje del za nekaj dni prekiniti. V tem času bodo občinski uslužbenci poskrbeli za redno čiščenje pokopališč ob dnevu mrtvih.
Po nedopustnem zapostavljanju slovenščine v brošuri ob 30-letnici goriš-kega Združenja prostovoljnih krvodajalcev, na katero smo opozorili te dni, moramo spet ugotavljati, da je slovenščina nekomu v napoto. Tokrat je stališča italijanskih nacionalističnih skrajnežev osvojil in jih posredoval v občinskem svetu svetovalec liberalne stranke inženir Sergio Fornasir.
Župana je vprašal, zakaj je bila na lepakih ob slikarski razstavi patra Rupnika, ki jo je priredila Zveza slovenske katoliške prosvete ob tridesetletnici delovanja, na prvem mestu slovenščina: »Vem, da se problem zdi bolj formalnega kot pa vsebinskega značaja. Toda razstava se je odvijala v javni dvorani, ki jo je dala na razpolago Občina [v galeriji avditorija v Ul. Roma, op. ur.j in bi zato morala biti na prvem in vidnejšem mestu italijanščina«. Fornasirju so tudi povedali, da naj bi v katalogu bila v italijanščino prevedena samo nekatera besedila in še ta ne v celoti, kar je po njegovem mnenju še slabši znak slovenskega nacionalističnega pritiska. No, vsaj glede tega se je moral takoj premisliti, saj je svoje trditve naslanjal na nezanesljive vire informacij: katalog je v celoti dvojezičen. Kljub priznanju, da je bil napačno informiran, pa je Fornasir vztrajal pri svojem stališču, da je slovenščina na prvem
Predstavili koncertno
V Kulturnem domu seminar
in gledališko sezono
Včeraj so na goriškem županstvu uradno predstavili letošnjo glasbeno sezono društva Lipizer in italijansko gledališko abonmajsko sezono. Uvodoma je župan Scarano dejal, da je letos Občina sklenila finančno podpreti ustanove, ki bodo prirejale kvalitetne kulturne večere.
Nato je glasbeno sezono predstavil predsednik društva Lipizer prof. Lorenze Oualli. Ta se bo letos pričela v nedeljo, 22. oktobra, ko bo na vrsti koncert iz sporeda nedeljskih matinej. Teh bo skupno kar osem, poleg tega bo še deset večernih koncertov in
KD Oton Župančič ZSKD
vabita v nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri v dom Andreja Budala v Štan-drežu na
Večer
makedonske
pesmi
z nastopom mešanega pevskega zbora KOČO RACIN iz SKOPJA
Prireditev sodi v okvir proslav ob 100-Ietnici rojstva pisatelja in narodnega buditelja Andreja Budala.
koncert, ki ga bo ponudila Občina Gorica. Največja novost letošnje glasbene sezone je nedvomno sodelovanje med društvom Lipizer in goriško občinsko upravo, ki sta še lani prirejali vsaka svojo koncertno sezono. Letošnja sezona bo tako pestrejša. Prvi večerni koncert bo 31. oktobra ob 20.30, ko se bo goriškemu občinstvu predstavil godalni kvartet Borodin. Vstopnica za nedeljske koncerte bo veljala 7 tisoč lir (znižana 6 tisoč), za večerni koncert 15 oz. 20 tisoč lir (znižana 12 tisoč).
Po enoletnem premoru zaradi neraz-položljivosti goriškega gledališča Verdi bo letos ponovno v njem zaživela gledališka dejavnost. Deželno gledališko združenje in združenje EMAC pod pokroviteljstvom Občine Gorica bosta letos priredili abonmajsko gledališko sezono, ki jo je predstavil Giuseppe Agati. Prireditelji so zbrali 10 predstav, poleg tega bodo uprizorili še tri izvenabonmajske prireditve. Uvodni večer bo v petek, 3. novembra, ko bosta na goriški oder ponesla Shakespearovo dramo Rihard III. znana italijanska gledališka poustvarjalca Monica Guerritore in Gabriele Lavia. Vstopnice veljajo 20 tisoč lir (znižane 15 tisoč), oštevilčeni abonma za deset predstav stane 120 tisoč lir (znižani 60 tisoč). Predprodaja vstopnic in abonmajev bo od jutri dalje v agenciji Ap-piani na Verdijevem korzu.
za profesorje višjih šol
V mali dvorani Kulturnega doma se od torka do petka odvija seminar za stalno izobraževanje profesorjev višjih srednjih šol o vzgojno-izobraževalnem načrtovanju. Na seminarju, ki so ga priredili ravnatelji slovenskih šol v sodelovanju z zavodom IRRSAE, so v torek spregovorili ravnatelj IROS iz Milana dr. Tesoro, ministrski inšpektor Sbrocchi in prof. Rupel. Včeraj sta bila na vrsti profesorja tržaške univerze Luccio in Bratina, v popoldanskih urah pa so o pridobivanju znanja v učni praksi spregovorili prof. Ceščutova, ravnatelj Sturm in prof. Rupel. Danes dopoldne bo predavala ravnateljica nižje srednje šole iz Fiume Veneta prof. Santarossa, popoldne pa bo na vrsti skupinsko delo.
Na sliki (foto Čubej): udeleženci profesorskega seminarja.
Zaradi fiskalnih in morda drugih prekrškov
Na mejnem prehodu pri Štandrežu
mestu na lepakih ranila občutljivost goriških občanov in da gre za nedopustno nacionalistično provokacijo.
Poseg je izzval glasne ter ironične proteste iz vrst KPI in zelenih, napad na slovenščino pa je - vsaj kar zadeva ta konkretni primer - zavrnil tudi župan. »Tudi mi smo občutljivi na ta vprašanja«, je dejal. »Gotovo bi bila napaka, ko bi v italijanskem mestu šli v ekstrem, da bi zapostavljali italijanski jezik. Toda v tem primeru ne gre za to«. Scarano je namreč pojasnil, da je razstavo priredilo zasebno združenje, ki je na lastno odgovornost tiskalo lepake in katalog. Občina je dala na razpolago galerijo, tako kot jo daje številnim drugim združenjem. Ker pa gre za zasebno organizacijo, je še dejal, bi lahko bili lepaki in katalog samo slovenski. To, da so bili dvojezični je znak odprtosti, ne pa provokacija.
S tem seveda ni prepričal Fornasir-ja, niti misovcev, ki so mu priskočili na pomoč z očitkom, da je razstava potekala pod pokroviteljstvom Občine in naj bi se zato slovenščina morala umakniti italijanščini.
Gre za argumente, ki jih ni niti vredno jemati resno v poštev. Resnejšega razmisleka pa je morda vredna ugotovitev, da se jih nekateri še vedno poslužujejo, ker mislijo, da jin7 bodo na prihodnjih občinskih volitvah prinesli peščico glasov več kot doslej.
Predstavitev knjige
Goriška knjižnica Franceta Bevka, Grafika Soča in Knjigarna Naša knjiga vabijo nocoj ob 19. uri v oddelek za mladino in odrasle v Ul. Gradnikove brigade 25 v Novi Gorici na predstavitev knjige Jožeta Vidica Angleški obveščevalaci - vohuni ali junaki-Knjigo bosta predstavila avtor in mag. Damjan Guštin z Inštituta %a zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Knjigarna Naša knjiga bo na predstavitvi prodajala knjigo s popustom.
razna obvestila
Krožek Frontiera aperta priredi danes ob 17. uri v dvorani Trgovinske zbornice javno razpravo na temo "Avto-porto - sedanjost in prihodnost". V razpravi bodo sodelovali Antonio Scarano, Nereo Battello, Cesare Devetag, Giovan-ni Bisesi, Peppino Zanotto. Razpravo bo vodil Mario Brancati.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Indiana Jones - l'ul' tima crociata«. M. Ford in S. ConnerV-
VERDI 18.00-22.00 »Storie di ragazzi e ragazze«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Eccitazioni col' lettive bagnate«. Prep. ml. pod 18. le tom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Calde femrnin® da letto«. Prep. ml. pod 18. letom.
TEATRO COMUNALE - OBČINSKO GLEDALIŠČE Zaprto.
V zapor mlada poslovneža
Včeraj so v Gorici aretirali 27-letnega Pierpaola Geranija, z bivališčem v Ul. Margotti, ki pa od junija dalje živi v Krminu, in 29-letnega Fabia Traverso, Travnik 14. V zapor so ju pospremili po sodnem nalogu preiskovalnega sodnika dr. Leghisse. Zdi se, da sta osumljena vrste fiskalnih prekrškov in drugih nepravilnosti pri poslovanju nekaterih finančnih družb. Tako eden kot drugi sta bila lastnika oz. soudeležena v več družbah, v poslovanju katerih naj bi prišlo do nepravilnosti. Že pred nekaj leti naj bi pri davčnem pregledu v eni od teh družb ugotovili večjo utajo davka IVA za leto 1984. Skupaj z aministrativnim postopkom se je tako začela kazenska preiskava. Zaradi preiskovalne tajnosti ni bilo zaenkrat mogoče zbrati zanesljivejših informacij o prekrških, ki naj bi jih zagrešila osumljena. Dejstvo, da so ju včeraj aretirali in pospremili v goriški zapor v Ul. Barzellini na razpolago sodnim organom, pa daje vsekakor misliti, da naj bi preiskovalci ugotovili marsikatero nepravilnost v poslovanju.
Kraja v bančni agenciji
Policija išče dva zlikovca, ki sta v torek spretno izmaknila približno tri milijone lir iz blagajne agencije št. 3 Goriške hranilnice na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu. Tatova sta tujca, najbrž iz kake države Bližnjega vzhoda, navidezne starosti okrog 50 in 20 let. Govorila sta angleško in od uslužbenca pri blagajni za-htevaja nekaj, česar on ni takoj razumel. Šele čez čas mu je postalo jasno, da sta hotela italijanski bankovec, češ da zbirata denar iz raznih držav. V resnici pa sta malopridneža neopazno
rMOTO>jEXPQKACINQ
MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENEČIJ
HMariboro
‘wai\"v
■ m
ancon AG«ccxrunA
Mere qoniziA
SEJMIŠČE V GORICI
DO 22. OKTOBRA
ORGANIZZAZIONE
URNIK: 10.00-22.00
PROGRAM
VSTOPNINA: redna 9.000, znižana 5.000
SOBOTA, 21. OKTOBRA
ob 11.00 Tehnično-športna kontrola za »RALLVSTAR TREH BENEČIJ« - nagrada CASINO NOVA GORICA ob 14.00 Predtekmovanja »RALLVSTAR TREH BENEČIJ« in »RALLVSTAR MILLESIME«
NEDELJA, 22. OKTOBRA
ob 14.00 »RALLVSTAR MILLESIME« - »RALLVSTAR TREH BENEČIJ«
"zbrala" približno 3 milijone lir, mark in dolarjev iz blagajne ter z denarjem izginila urnih nog.
Tihotapljenje cigaret
Na goriškem sodišču se je včeraj nadaljeval proces proti 15 obtožencem tihotapljenja cigaret. Sodniki so zaslišali še nekatere obtožence in priče, branilci pa so z vrsto ugovorov skušali doseči ponovno odložitev obravnave. Sodniki so zavrnili ugovore, nakar so proces odložili. Ta se bo nadaljeval v soboto ob 9. uri z zahtevami tožilca, vendar se najbrž še ne bo zaključil ta teden.
Nova Gorica
SOČA - Nova Gorica 18.00 »Ostani mano«, 20.00 »Opojnost«.
SVOBODA - Šempeter 20.00 »Vampir*6 ptice«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine - Trg sv. Frančiška 4 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore - Ul. Fratelli RoselU tel. 410340.
pogrebi
Danes v Gorici ob 9. uri Gabriela ^ tertic iz bolnišnice Janeza od Bog glavno pokopališče.
POLETJE ’89 - diapozitivi
Rajko Petejan: Filipini Tatjana in Mauro Guadagnino: Kanada Rafko Butkovič in Marko Jarc: Čile in Peru Herman Kosič: Korzika
KULTURNI DOM, danes, 19. oktobra, ob 20.30.
Prireja SMReKK
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE
GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenze 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
Prevedel jih je Kajetan Kovič
Prešernove nemške
e	i	V V • e
pesmi v slovenščini
Z izdajo Prešernovih nemških pesmi v slovenskem prevodu Kajetana Koviča - V tujem jeziku napisal sem knjigo, Prešernove nemške pesmi. Ob 140-Ietnici Prešernove smrti - je Cankarjeva založba opravila pomembno kulturno dejanje. Pravajalec, ugledni slovenski pesnik Kajetan Kovič, in založba sta prispevala tehten doprinos ne
Blagorodni gospodični Alojziji Hrovatovi
Le kratko ima še sonce pot in šele zdaj sem zvedel, da dnes obhajate svoj god; res krivo sem naredil, da sem prepozno pratko odprl in popolnoma prezrl, kdaj svetega Lojza praznujb; vendar morda glede na to, da slednji dan in prav vse leto srce želi vam srečo vneto, ne bom nevljuden kar spoznan, čeprav z vezilom sem kesan.
(Prevedel Oton Župančič)
Blagorodni gospodični Alojziji Chrobathovi
Že dan končal je svojo pot, ko prejmem sporočilo, da danes je vaš ljubi god; vem ni opravičilo, da v pratiki prav na ta dan Prepozno sem obrnil stran, ko sveti Alojz god slavi; n naj se greh mi oprosti, saj z dobrimi željami vsak dan bedim nad vami, zato sodite milo s tem poznim me voščilom.
(Prevedel Kajetan Kovič)
samo k slovenitvi vsega Prešernovega nemškega opusa, temveč vsej slovenski kulturi. Prešenove pesmi, napisane v nemščini, so namreč že °d nekdaj vznemirjale slovenske kulturnike in ob postavitvi Prešernovega spomenika v Ljubljani (leta 1905) je bil izrečen javen poziv slovenskih pesnikov, naj se lotijo tega dela. Res pa je, da so že prej prevajali Prešerna. Tako je že Stanko Vraz prevedel nekatere Prešernove nemške pesmi v slovenščino, vendar so bile odkrite šele po zadnji vojni. Prevajal jih je tudi jezikoslovec Luka Pintar, kasneje Anton Medved in tudi Simon Gregorčič je Prevedel eno pesem. Prešernove nemške pesmi so prevajali Lili Novy, Dušan Ludvik, Janko Glazer, Tine Debeljak, Blaž Mavrel, Janko Vloder. V celoti pa so vse pesmi, ki Uh je Prešeren napisal v nemščini
prevedli Alojz Gradnik, Oton Župančič in Anton Sovre, vsi po zadnji vojni. Župančič je dolgo odlašal s tem delom, ker mu je bilo prevajanje iz nemščine malo pri srcu, deloma je spoštoval veličino Prešerna. In tako se je šele ob koncu svojega življenja lotil prevajanja Prešerna, mestoma manj uspešno kot bi pričakovali. Zdaj se je tega dela lotil Kajetan Kovič, ki je nekatere slovenske prevode Prešerna objavil že v Sodobnosti leta 1980, zdaj pa se je na pobudo Cankarjeve založbe lotil še drugih Prešernovih nemških pesnitev. Pri tem ni toliko pomembno, da se razporeditev gradiva razlikuje od drugih knjižnih objav Prešerna, deloma tudi od objave v zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev. Pomembnejše je, da se je tega dela lotil sodobni slovenski pesnik srednje generacije in da so njegovi prevodi Prešerna izšli v okusno opremljeni knjigi (Bronislav Fajon), ki bo v veselje vsem ljubiteljem Prešerna in poezije sploh. Drobna knjiga sodobnega formata pomeni glede na vsebino in pojav sam majhen a posebne zabeležbe vreden dogodek na knjižnem trgu in v slovenski kulturi nasploh.
Če primerjamo originale in Kovičeve prevode ter ob tem listamo po ostalih prevodih (zlasti Župančičevih) lahko ugotovimo, da se Kovičevi prevodi precej razlikujejo od dosedanjih; od originala pa v tem, da so pesmi svobodnejše. Predvsem je Kovičev jezik sodobnejši, njegova dikcija je prilagojena bralcu današnjega časa. Deloma sicer odstopa od Prešernovega verza. Poglavitno pa je, kar je opazno takoj, da Kovič uporablja besede in slog drugih Prešernovih slovenskih pesmi in tako tudi nemške poezije približa slovenskemu ušesu. Zato se nam Kovičevi prevodi zde mnogo bližji, bolj Prešernovi, obenem pa sodobnejši. Sicer pa na to okoliščino, ki je takoj opazna vsakemu bralcu Kovičevih prevodov, opozarja prevajalec sam v spremni besedi. Ob tem pripominja, da svojih prevodov ni hotel ne arhaizirati ne modernizirati. Tudi slovar Prešernovega pesniškega jezika je uporabljal previdno, dajal pa je prednost nevtralne} ši sodobni jezikovni podobi. Pri tem so ga redki verzi pripeljali do identičnih formulacij drugih prevajalcev, čeprav njihovih prevodov ni konzultiral, da ga ne bi motili pri lastnem izrazu. Vsekakor gre za izvirno, tehtno, sodobno, gladko tekoče, moderno prevajanje Prešernovih nemških pesnitev, tako da prevode uživamo ne kot neke nasilne prevode temveč kot tehtne, samostojne Prešernove umetniške stvaritve. V tem pa je še poseben pomen tega prispevka Kajetana Koviča k prešerniani.
Sl. Ru.
Svoja dela razstavljajo Oman, Berger, Primig in Worgotter
Avstrijski slikaiji v TK Galeriji
Z zadnjo razstavo je Galerija Tržaške knjigarne storila nadaljnji korak v uresničevanju svojega kulturnega projekta, v katerega sodi tudi seznanjanje z likovno ustvarjalnostjo dežel ob meji. Še do prihodnjega četrtka bodo v galeriji namreč na ogled dela štirih avstrijskih slikarjev, ki so s svojo raznolikostjo in ne glede na umetniške dosežke precej reprezentančna za vso avstrijsko likovno sceno. Tej reprezentančnosti botrujeta po eni strani pripadnost različnim generacijam, po drugi pa različen pristop do umetnosti ter umetniških izraznih možnosti. Ni naključje, da ti štirje slikarji predstavljajo med drugimi Avstrijo v umetnostnem projektu »Umetnost brez meja«, ki ga prirejajo Avstrija, Italija in Slovenija. V TK Galeriji razstavljajo namreč 54-letni Valentin Oman, ki živi v Beljaku in je od vseh štirih najbolj znan, 46-letni Franz Berger in 38-letni Robert Primig iz Beljaka ter 34-letni Thomas VVorgotter, ki je prav tako iz Beljaka, a živi in dela v Berlinu.
Najbolj sorodna, pa čeprav tudi med njima obstajata velike razlike, sta si Oman in Berger, ki spadata v tisto generacijo umetnikov, ki je dedič "velike" sezone informal-ne umetnosti. Oba izhajata namreč iz šole abstraktne in gestualne umetnosti. Oman, bolj kot Berger, se predaja spontanosti umetniške geste, a vseeno ohranja neko figurativno podlago, ki se v zadnjih letih opredeljuje za človeški lik. Slike, razstavljene v TK Galeriji, so brez naslova, a kažejo velike sorodnosti z njegovim ciklusom "postmodernega človeka", ki je preživel vse katastrofe (v prenesenem pomenu) sodobne tehnologije in sodobnih vrednot in obsta-ja zato samo iz fragmentov. Umetniški učinek pa dosega Oman z mojstrskim niansiranjem barv, ki postanejo (kot v primeru slik, ki jih je razstavil v galeriji TK), pravcati tematski sklopi.
Če Oman privilegira gesto in barvo, pa posveča Berger svojo pozornost predvsem slikarski materiji, iz katere dobesedno rastejo njegove slike. Materija, ki je lahko anorganska, sintetična, lahko pa celo organska, ga navdihuje s svojo snovnostjo, s svojimi fizičnimi značilnostmi. Zato so njegove slike v vsakem smislu oprijemljive, snov, ki se tvori v relief, pa beži v prostor. Zaradi tega postanejo slike res živa prisotnost v prostoru.
Veliko bolj konceptualna pa sta mlajša umetnika Primig in VVorgotter, ki se preizkušata v neklasičnih tehnikah in pristopih. Primig "razgrajuje" tradicionalni slikarski prostor, like in kretnjo, s tem da z različnimi posegi polni prostor, ki nikakor ni več enakomerno polje. Liki so raztreseni po vidnem polju, Primig pa jih "proizvaja" na različne načine, tako da nalepi kopije že znanih mojstrovin, da dori-suje svoje, v glavnem vsakdanje, predmete, in da jih delno prekrije z "zaveso" hitrih grafizmov. Na ta način čisto zavestno podira sakralno "auro" umetnosti, ki naj bi izražala večne vrednote, kakršne v današnjem svetu niso več možne.
Hvalevredna pobuda Izvršnega odbora ZKP
Knjige primorskih književnikov za občinsko knjižnico v Saležu
Pretekli teden je bil v Sežani 3. sestanek izvršnega odbora Združenja književnikov Primorske. Na dnevnem redu je bila sicer tekoča problematika, vendar so se odborniki domenili tudi za nekaj konkretnih akcij.
Združenje je sklenilo, da sproži med književniki Primorske akcijo, da bi prispevali v knjižni fond pred kratkim odprte občinske knjižnice v Saležu (Zgonik) vsak po eno svojo knjigo. Zato poziva IO Združenja književnikov Primorske vse pisatelje na Primorskem, da poklonijo kakšno svoje delo knjižnici v Saležu. Pisatelji s Tržaškega in Goriškega, ki to nameravajo, naj pustijo knjigo v Tržaški knjigarni, pisatelji Primorske na slovenski strani pa naj pošljejo svoje knjige na ZKO Sežana, Partizanska 15. Rok oddaje poteče 30. oktobra, predajo knjig pa bosta Združenje in Uprava knjižnice povezala z literarnim večerom.
Na seji je bil govor tudi o finansiranju ZKP, ki je trenutno brez sredstev, a skuša vseeno delovati v upanju, da bodo nekatere že podvzete akcije obrodile vsaj tolikšen sad, da bo omogočeno preživetje, dokler ne pride Združenje do rednih dotacij.
Odborniki so nadalje potrdili 3. december kot datum pesniškega srečanje z literarnim večerom v Mačkoljah v sodelovanju s tamkašjnim kulturnim društvom Primorsko.
Predstavitev del primorskih avtorjev, ki so izšla, ali še bodo, v tekočem letu, pa bo najbrž zdrknila na februarski termin in sicer v okvir Postojnskega kulturnega tedna. Organizacijo večera je prevzel Postojnčan Stojan Ržek. Na seji je bilo še poudarjeno, da se mora čimprej sestati komisija za pripravo četrtih Premskih razgovorov in da je tik prej zdajci posvet o revijah in založbah. Na osvetu se bodo dotaknili žgoče problematike izdajanja knjig po objektivnejših riterijih ter objavljanja in sodelovanja v revijah. Predvsem pa bi bila nujna globlja povezanost med revijami, avtorji in založbami, (ris)
V Ilirski Bistrici je zaživela galerija Hodnikovi malrn
Po nekajmesečnem premoru, ki je bil posledica finančnih težav zasebnega galerista in slikarja Rostisava Pavlovskega, ki je več let uspešno vodil svojo Malo likovno galerijo, so pred dnevi v Ilirski Bistrici ponovno pripravili privlačno kulturno prireditev. Z otvoritvijo razstave del domačega slikarja Jožeta Šajna in literarnim večerom sežanskega pesnika Davida Terčona sta namreč občinska kulturna skupnost in knjižnica Maksa Samse promovirali galerijo Hodnikovi malni, ki bo nadaljevala tradicijo priljubljene Male likovne galerije. Poleg razstave Šajnovih del obljublja občinska kulturna skupnost ljubiteljem še več podobnih doživetij ter predstavitev bistriških kulturnih in etnografskih posebnosti, ob tem, da bo ostala odprta tudi zunanjim kulturnim tokovom. (J. O.)
Robert Primig: Fragment neke mačke
VVorgotter pa se oprijema najnovejših tehnik in uporablja "laserski" čopič, ki učinkuje kot neke vrste grafika. Na drobnih in majhnih lističih poustvarja nove znake tehnološkega človeka, ki se ne prepoznava več v starih oblikah. Če stare oblike so, pa jih VVorgotter uporablja podobno kot Primig in jih vgrajuje v tuje okolje, ki prav tako priča o fragmentaciji današnjega človeka.
B. G.
Sreda, 4. oktobra
Var°abje leto še žari in zato grem v Karlovy Ig stari Karlsbad, kamor so nekoč hodili vsi, boj ° poleg revmatizma, diabetisa in drugih p0l®?nL še rang in denar. Peljem se z avtobusom kannirn starejših Čehinj in Čehov, ki so tako oli-lje *' da se med seboj pogovarjajo šepetaje. Pe-prji?} se po dobro asfaltirani cesti (zakaj nisem liho vZ avtom!) skozi očarljivo gričevnato pokra-kcjjJ se je je jesen s svojimi žoltimi barvami skoj.f1, dotaknila. Karlovy Vary leži v globeli, m o * katero teče rečica: hiše se vzpenjajo v str-ena na i® precej visoko in so zidane v vrstah titegt drugo, kot v nekakšnem koničastem am-tem rru'. Najprej zagledam ogromen hotel v čis-k° n),'^Socialističnem slogu, ki bi ga, če bi lah-tppj .azal, dal takoj podreti. Zakaj se socializem, rat' k° je imel najboljše namene, ni znal So ijj]tl Megalomaniji in banalnosti? Morda, ker sanp ' ‘Judje, ki so v njegovem imenu vladali, kšn(,onoralne spake? Če človek pomisli na kake) S aGottvvalda in na njemu podobne, bi re-'jdatodrži.
stop; 1Inain za sabo realsocialistični mavzolej, če, k .v naivno brezskrbni včerajšnji svet: pala-Pozn°nade, mostovi neke daljne dobe, ki jo Maprik1 Az Planja Stefana Zvveiga ali Thomasa se je - Grem mimo hiše, kjer je živel Goethe, ki (Moja v - dvanajstkrat zaporedoma tu zdravil iega . eksistenca bi bila povsem drugačna brez Mavi1Vlra)- in potem še mimo hotela, kjer se je ^4rlSksjnasrečni Gogolj. Ali ni Belinskij umrl v 2a t' Vsekakor je sem prihajal Nikola Pašič. čitniCe r£nutek me ima, da bi prišel sem na po-r42Pada 1 °da mesto, razen redkih hotelov, skoraj bleg D !n .P° pravici povedano, realsocializem biji, ji; ertnicami lahko prenešam samo v Slove-se tam i	...
,%"v’ u' ki mi pravi, da je h r se prodnem Divadlu. Toda naj pohitim, Hijj P edstava začne že ob sedmih. V naglici 116 bje ksi, deset minut kasneje sem že v loži, notranjega vznemirjenja. Ta mogočni
Praški dnevnik
Jože Pirjevec
dom so Čehi zgradili pred 100 leti kot dokaz, da je Praga njihova prestolnica, središče češke besede. Ves narod je zanj prispeval — predsednik odbora je bil častitljievi Palacky in ko je zgradba komaj nekaj mesecev po otvoritvi (1881) zgorela, so v rekordnem času zgradili novo. V določenem smislu je Narodni Divadlo prednik
Pogled na Narodni Divadlo v Pragi
našega Kulturnega doma v Trstu. Češki zgled je bil namreč nalezljiv. Zunanjost spominja na dunajsko opero, notranjost je vsa v zlatu pač po okusu nekega bohotnega meščanstva, ki ni štedi-lo, ko je bilo treba Nemcem pokazati, kaj so in koliko zmorejo Čehi. Vse odpuščam in se celo veselim pozlate z naivnostjo svojega očeta, ki je vedno gledal na Prago kot na slovenski Jeruzalem.
Igrajo Buchnerja — Dantonovo smrt. Igrajo z dovršenostjo, kot se spodobi za osrednjo sceno dežele. Mogočne kulise, odlični igralci, dobra, deloma nekonvencionalna režija. Gre spet za problem revolucije in njene degeneracije, problem, ki očitno danes zelo zaposluje vsakega češkega mislečega človeka. Imenitna režiserjeva zamisel: na odru se v ključnih trenutkih pojavi starec, obložen s kovčki, ki pred krvavimi revolucionarji, tako zagledanimi v svoj prav, da trpljenja bližnjika ne znajo zaznati več, beži, beži in beži.
Četrtek, 5. oktobra
Zjutraj sprehod po Pragi, obiščem nekaj galerij in antikvariatov. Kako lepo so uredili Prikope in Vaclavske nemesti. Človek bi v tej lepoti skoraj pozabil na Jana Palacha in na njegov kres. Praga — mesto, kjer naša strešica, ki tako moti v Trstu nacionaliste, sestavljalce telefonskih imenikov in časnikarje lokalnega italijanskega časopisa, slavi svoj triumf. Povsod jo najdeš, tudi nad črko r, kjer ponazarja glas, ki ga je (to vem od Igorja, ki zna Guinessovo knjigo rekordov skoraj na pamet) od vseh človeških glasov tujcu najtež-
je posnemati. Ob 12.00 kosilo v moji drugi priljubljeni restavraciji, Valdštejnska hospoda, ob 2.00 sestanek s Steigerwaldom in direktorjem gledališča Na Zabradli. Dr. Vodička je pri šestdesetih — človek prijetnega videza, zanimivega pogovora. Govorimo o težavah, skupnih vsem upraviteljem gledališč, nato o razmerah na Češkem. Problem beguncev iz DDR, ki so se zatekli v zahodnonemško ambasado, je spravil češko vlado v hudo zagato. Njeno srce bije v sozvočju z Vzhodnim Berlinom, uho pa mora prisluhniti ukazom iz Moskve. Na Češkem so razmere kristalizirane v pričakovanju nečesa, kar se bo neizbežno zgodilo, pa nihče ne ve, kaj, kdaj in kako.
Na mojo nekoliko netaktno opazko, da je takšna situacija zelo češka, Vodička odgovarja, da od ljudi, ki so kot on v nekaj desetletjih doživeli pet preobratov, ni kaj pričakovati. Kaj pa Charta 85? Nekaj izoliranih intelektualcev. Cerkev? Historično ni nikoli igrala politične vloge in je tudi danes ne bo, čeprav mladi odkrivajo vero. (Spomnim se na Liehma, ki je pred kratkim dejal, da so komunisti dosegli to, da so Čehi začeli hoditi v cerkev. Neki drugi znanec ugotavlja, da so ljudi tudi prisilili učiti se nemščine. Pet milijonov prebivalcev obmejnega področja spremlja vsak dan oddaje iz BRD).
Zvečer me vabijo spet v svoje gledališče, kjer bodo igrali Tri sestre A. P. Čehova. Zelo se tega veselim, ker se Čehova nikoli ne naveličam. Nisem razočaran: sovjetski režiser nocojšnje predstave je mojstrsko poudaril nezmožnost komunikacije med ljudmi, vsako osebo na odru je zaprl v njen mali pekel in jo kot ličinko na buciki predstavil naši radovednosti (in sočutju). Kajti, kako ne čutiti z junaki Čehova, če v tem ali onem neizbežno odkriješ del samega sebe?
Ker je oder majhen, je scenograf domiselno rešil problem tako, da je postavil del dogajanja v zakulisje, mi pa ga vidimo v ogledalu. Igralci so odlični, tudi stranske vloge so izdelane do potankosti. Presune me Irina: mlada, inteligentna, nevrotična, živa.
(Se nadaljuje)
Na prvih tekmah drugega kola v evropskih nogometnih pokalih
Dober izkupiček italijanskih in jugoslovanskih ekip
Van Basten si je izboril enajstmetrovko dokaj sumljivo...
POKAL PRVAKOV		
Osmina finala	1.tekma	2.tekma
Malmoe (Šve.) - Malines (Bel.)	0:0	1.11.
Marseille (Fr.) - Aek Atene (Gr.)	2:0	1.11.
Sparta Praga (ČSSR) - Sredets (Bol.)	2:2	1.11.
Milan (It.) - Real Madrid (Šp.)	2:0	1.11.
Dnjeper (SZ) - Tirol Innsbruck (Av.)	2:0	1.11.
Bayern (ZRN) - Nentori 17 (Alb.)	3:1	1.11.
Steaua Bukar. (Rom.) - Eindhoven (Niz.)	1:0	1.11.
Honved (Madž.) - Benfica (Port.)	0:2	1.11.
POKAL POKAL. ZMAGOVALCEV		
Osmina finala	1. tekma	2. tekma
Anderlecht (Bel.) - Barcellona (Šp.)	2:0	1.11.
Groningen (Niz.) - Partizan BG (Jug.)	4:3	1.11.
Admira (Av.) - Ferencvaros (Madž.)	1:0	1.11.
Borussia Dort. (ZRN) - Sampdoria (It.)	1:1	1.11.
Monaco (Fr.) - Dinamo Berlin (NDR)	0:0	1.11.
Valladolid (Šp.) - Djurgarden (Šve.)	2:0	1.11.
Panathinaikos (Gr.) - Dinamo (Rom.)	0:2	1.11.
Torpedo Mosk. (SZ) - Grasshopers (Švi.)	1:1	1.11.
POKAL UEFA		
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Bruges (Bel.) - Rapid Dunaj (Av.)	1:2	1.11.
Fiorentina (It.) - Sochaux (Fr.)	0:0	1.11.
Sion (Švi.) - Karl Marx Stadt (NDR)	danes	1.11.
Koln (ZRN) - Spartak Moskva (SZ)	3:1	1.11.
Zaragoza (Šp.) - Hamburg (ZRN)	1:0	31.10.
Pariš SG (Fr.) - Juventus (It.)	0:1	1.11.
Crvena zvezda (Jug.) - Žalgiris (SZ)	4:1	1.11.
Hibernian (Škot.) - Liege (Bel.)	0:0	31.10.
Antverpen (Bel.) - Dundee Un. (Škotska)	4:0	31.10.
Dinamo Kiev (SZ) - Banik Ostrava (ČSSR)	3:0	1.11.
Rovaniemi (Fin.) - Auxerre (Fr.)	0:5	31.10.
VVerder Bremden (ZRN) - Austria (Av.)	5:0	31.10.
Zenit Leningrad (SZ) - Stuttgard (ZRN)	0:1	1.11.
VVettingen (Švi.) - Napoli (It.)	0:0	1.11.
Porto (Port.) - Valencia (Šp.)	3:1	1.11.
VVien (Av.) - Olympiakos (Gr.)	2:2	2.11.
• Četrtina finala bo 7. in 21. marca,- polfinale 4. in
aprila.
POKAL PRVAKOV
MILAN - REAL MADRID 2:0 (2:0)
STRELCA: Rijkaard v 8' in Van Basten (enajstmetrovka) v 13'.
MILAN: G. Galli, Tassotti, Maldini, Colombo, Costacurta, Baresi, Simone (Borgonovo od 83'), Rijkaard (Donadoni od 46'), Van Basten, Ancelotti, Evam.
REAL: Buyo, Chendo (Losada od 78'), Gordillo, Schuster (J. Llorente od 14’), Hierro, Ruggeri, P. Llorente, Michel, Sanchez, Martin Vasguez, Sanchis.
MILAN — Začetek je obetal reprizo lanskega slavja Milana na San Siru, a kmalu se je izkazalo, da okrnjena Sac-chijeva vrsta (manjkala sta Gullit in F. Galli, Rijkaard se je huje poškodoval v prvem polčasu, Donadoni pa je odigral le zadnjih 45 ) letos zaenkrat ne more igrati v sijajnem lanskem slogu, a tudi Real je brez Butraguena bolj malo nevaren. Tako sta se obe enajsterici brž sprijaznili in (v bistvu) zadovoljili z nastalim izidom, ki Špancem v povratni tekmi še dopušča nekaj možnosti.
Nesrečni junak večera je bil zahodno-nemški sodnik Schmidhuber, ki je z opomini dobro zatiral grobosti, a je zagrešil vrsto napak, najhujšo ob priliki drugega zadetka, ko je v korist Milančanov piskal enajstmetrovko za prekršek vratarja Buya nad Van Bastnom zunaj kazenskega prostora.
Malo zatem pa je nespretno zaustavil protinapad Reala.
Daleč najboljši mož je bil Van Basten, čeprav je tudi zapravil odlično priložnost za tretji zadetek.
Tekmo si je ogledalo skoraj 70 tisoč gledalcev z rekordnim dobičkom 3 milijard in 239 milijonov lir.
POKAL
POKALNIH ZMAGOVALCEV
GRONINGEN - PARTIZAN 4:3 (2:2)
STRELCI: Maver v 16', Bajovič v 32', Denkharp v 36', M. Djurovski v 45', Roo-sin v 49’, Koevermans v 76', M. Djurovski v 83’.
GRONINGEN: Lodewijsk, Koevermans, Bookweg, Wilson, Koorman, Van Dijk, Sinkgaaven, Roosin, Mayer, Den-karp, Eijkelkamp.
PARTIZAN: Omerovič, Stanojkovič, Djurdjevič, Spasič, Kljajevič, Vujačič, Bajovič, Milojevič, Ščepovič, Djurovski, Bogdanovič.
GRONINGEN — Glede na to, kar so pokazali, so lahko nogometaši Partizana res zelo zadovoljni s končnim izidom. Dosegli so tri povsem posrečene gole, a trener Golac in vodstvo se morajo resno zamisliti nad katastrofalno igro Beograjčanov. Še sreča, da Groningen ni pokazal ničesar, razen velike volje in odlične telesne pripravljenosti. Gostitelji so pri-ravili veliko priložnosti za zadetek in eograjčani se morajo zahvaliti svojemu vratarju Omeroviču, če niso doživeli hujšega poraza.
POKAL UEFA
C. ZVEZDA - Ž ALG IRIS	4:1 (3:0)
STRELCI: Savičevič v 29', Kanatlarov-ski v 3T, Pančev v 33', Drizič v 56' in Norbekovas v 70'.
CRVENA ZVEZDA: Stojanovič, Jurič, Marovič, Kanatlarovski, Drizič, Najdov-ski, Prosinečki, Savičevič (Stoš), Pančev, Stojkovič, Mrkela (Lukič).
ŽALGIRIS: Martinkienas, Fridrikas, Sukristov, Majžekis, Kvitkuskas, Taut-kus, Baranauskas (Žekas), Ivanauskas, Ja-kubauskas, Rasjukas, Narbekovas.
BEOGRAD — Crvena zvezda bi bila pred povratnim srečanjem v Vilnjusu praktično že na varnem, če ne bi v drugem polčasu povsem po nepotrebnem dovolila Sovjetom, da zmanjšajo zaostanek štirih golov. V prvem delu tekme so Beograjčani naravnost blesteli in pokazali vse svoje znanje. Tako je bilo tudi v prvih desetih minutah nadaljevanja, ko so že vodili s 4:0, nato pa so precej popustili in gostje so prišli do izraza ter so dokazali, da niso slaba ekipa. Trener Cr-vene zvezde Šekularac je bil vsekakor z razpletom zadovoljen.
PARIŠ S. GERMAIN - JUVENTUS 0:1
(0:0)
STRELEC: Barros v 65'.
PARIŠ S.G.: Bats, Tanasi, Bosser (v 68' Llacer), Bibard (v 68' Bravo), Jeannol, Charbonnier, Perez, Sene, Vujovič, Susič, Calderon.
JUVENTUS: Tacconi, Napoli, De Agostini, Galia, Bonetti, Fortunato, Alej-nikov, Barros, Zavarov, Marocchi, Schil-laci (v 82' Casiraghi).
SODNIK: Blankenstein (Nizozemska). KOTI: 6:1 za Pariš S.G. OPOMIN: Bonetti (J). GLEDALCEV: 20 tisoč.
PARIZ Juventus se je prerodil prav na najvažnejšem srečanju zadnjega obdobja. Trener Zoff je namreč premaknil mladega Fortunata na vlogo libera namesto Tricella, Napoli je po sili razmer postal branilec, Galia pa se je premaknil na sredino igrišča. Juventus je tako postal učinkovit, pomagala pa mu je tudi ne povsem racionalna taktika domačinov, saj so napadali ter se izpostavljali res učinkovitim napadom Zoffovih varovancev. Slednji so tudi dosegli odločilen zadetek z učinkovito akcijo, ki jo je z lahkoto zaklučil Rui Barros.
Žal moramo tudi tu pisati o vandalskih dejanih "navijačev", ki so s kamni napadli avtobus Juventusa ter nato besedno, v italijanščini, žalili italijanske navijače, ki so bili mirni in nič kaj napadalno razpoloženi, ko pa je bil Juventus boljša ekipa na igrišču.
VVETTINGEN - NAPOLI	0:0
WETTINGEN: Stiel, Germann, Sche-pull, Heldmann, Rueda, Kundert, Iaco-bacci, Bertelsen, Lobmann (v 81' Romano), Svensson, Corneliusson.
NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Francini, VCripa, Alemao, Baroni, Fusi, De Napoli, Careca, Maradona, Carnevale (v 46' Ma-uro).
SODNIK: Cruciunescu (Romunija). KOTI: 9:2 za VVettingen. OPOMIN: Svensson. GLEDALCEV: 22 tisoč.
ZUR1CH - Napoli se v Zurichu ni izkazal, vendar pa se bo vseeno, če seveda ne bo prišlo do nepredvidenih čudežev,
uvrstil v osmino finala pokala UEFA Maradona in tovariši so pravzaprav igraj li še precej površno, saj bi kmaliu prejel1 zadetek, saj je nasprotnikov libero 1 gavo preusmeril žogo v drog, ko je bil Giuliani že premagan. Švicarji niso niti igrali slabo, vendar pa je bila tehnična razlika med obeme kipama le prevelika'
FIORENTINA - SOCHAUX	0:0
FIORENTINA: Landucci, Pioli, Volp®' cina, Faccenda, Pin, Battistini, Buso, Dunga, Datrycia, Baggio, Kubik.
SOCHAUX: Bousset, Croci, Tihy, Silvestre, Hadžibegič, Lucas, Carrasco (v 63 Morin), Laurey, Lada (v 71' Oudjanif Baždarevič, Thomas.
SODNIK: Nemeth (Madžarska). OPOMIN: Silvestre in Morin. GLEDALCE«1 18 tisoč.
PERUGIA — Tekma je bila na zelo nizkem tehničnem in agonističnem nivoju, tako da je zelo čudno, da so bili siceI če precej redki gledalci zelo potrpežljiv1' saj so prav do konca tekme čakali preporod svojih ljubljencev. Sedaj je že očitno, da je ekipa v krizi, saj zavzema tudi v prvenstvo mesto prav pri dnu lestvice. Edino resnično priložnost je imel Dunga v 25', ki je streljal z bližive, vendar pa J® nasprotni vratar za las ujel njegov strel-V drugem delu tekme je bila igra se grša, če je to sploh še mogoče, le na koncu so se domačini malo razigrali, vendar se tudi takoj umirili. Sedaj so seveda Francozi veliki favoriti za uvrstitev v osmino finala pokala UEFA.
Na gimnastičnem SP v Stuttgardu
Sovjetinje ekipne prvakinje
STUTTGARD — Na gimnastičnem SP je Sovjetska zveza (397,093 točke) 11. osvojila ekipni naslov prvaka. Druga je Romunija (394,391), tretja pa Kitajska (392,116), Italija pa se je uvrstila na 14. mestb (378,139). Od azzurr je bila najboljša Tržačanka Kirchmayer-jeva, ki se je skupaj z rojakinjo Volpi-jevo uvrstila med 36 finalistk mnogoboja za posameznice.
Triestina brez obrambe
MILAN Obrambi Triestine bo v nedeljo nemara trda predla. Športni sodnik je včeraj obravnaval sodniške zapisnike tekem 8. oktobra in je v B ligi med drugimi za eno kolo diskvalificiral libera Tržačanov Consagro (ki je bil v Piši izključen) in branilca Po-lonio. Igralec Pescare Bruno pa bo moral preskočiti kar tri kola, ker je priselil klofuto nasprotniku.
V A ligi je bila za dve koli diskvalificiran Costacurta (Milan), za eno pa Berthold (Roma), Bonetti (Bologna), Caniggia (Atalanta), Dell Oglio (Fio-rentina), Esposito (Cesena), Giordano (Bologna) in Manfredoma (Roma).
Bologna s tretjim tujcem
MILAN Na jesenski kupoprodajni borzi je Bologna sporočil najetje za-
hodnonemškega veznega igralca Herberta Waasa (26 let), ki je v zadnjih sedmih sezonah igral za ekipo Bun-deslige Bayer Leverkusen.
Benjamin še ni podpisal
MILAN Izvedelo se je, da as NBA lige Benoit Benjamin še ni podpisal pogodbe z milanskim Philipsom, temveč se s tem klubom njegovi odvetniki šele pogajajo. Baje so nastopile nekatere težave finančnega značaja.
Televizijski napor za turnir Mc Donald’s
MILAN — Za košarkarski turnir Mc Donald's (z nastopom NBA ekipe Den-ver Nuggets, Philipsa, Jugoplastike in Barcelone) vlada v Rimu veliko pirča-kovanje, družba Finiinvest, ki si je zagotovila televizijski prenos (oddajal ga bo TV Koper), pa zastavlja vse sile, da bi čimbolj uspela, saj mora med drugim pripraviti posebne oddaje za ameriški televizijski družbi ABV in TNT. Tako bo v dvorani Palaeur delovalo kar devet kamer, od teh tri ob robu igrišča. Počasne posnetke bo mogoče gledati s petih zornih kotov. Turnir Mc Donald's se bo začel jutri s tekmama Denver - Barcelona in Jugop-lastika - Philips.
Ruzzier v Švici
V nedeljo se je v švicarskem kantonu Ticino odvijala 28. izvedba štafete v hitri hoji od Airola do Lugana. Tekmovanje je dolgo 100 km in je razdeljeno na 5 delov dolgih od 16 do 21 km. Letošnja konkurenca je bila od vseh dosedanjih gotovo daleč najkakovostnejša, saj se je na startu predstavilo rekordno število 19 ekip iz 8 evropskih držav, med katerimi je bila cela vrsta državnih reprezentantov ter olimpijcev. Najkakovostnejšo ekipo so poslali Čehoslovaki, ki so imeli v vrstah Dukle iz Banske Bistrice atlete kot Blažek, Mrazek, Szikora, Zahoncik ter Kollar, vsi državni reprezentanti. Prav ta ekipa je tudi premočno zrna-
uspešen v štafeti
gala z 11' prednosti pred ekipo Fiam-me Gialle iz Rima, kateri je sledila sovjetska ekipa iz Litve, v vrstah katere je nastopil reprezentant Kazlauskas ter ekipa iz Varšave z olimpijcem Bu-lakovskim.
Kot osma je na cilj prispela ekipa Centro Lazio iz Rima, v vrstah katere je nastopil tudi slovenski atlet Ruzzier, ki je v svojem delu, dolgem 21 km, največ pripomogel k visoki uvrstitvi svoje ekipe. To je bila zanj tudi zadnja letošnja tekma, saj bo sedaj končno nastopil trenutek oddiha po res naporni sezoni, ko je nastopil na vseh možnih razdaljah po polovici Evrope.
| šport na primorskem \
Prvi zmagi Postojne in Mlinotesta
Še druga dva primorska zvezna ligaša - košarkarji Postojne, člani 1. B zvezne lige in rokometašice ajdovskega Mlinotesta, ki nastopajo v drugi zvezni ligi, sta dosegla prvi zmagi. Postojnčani so na Reki presenetljivo, z 79:78 premagali Kvarner, Ajdovke pa doma Ugled z 22:21.
Z različnim uspehom so igrali nogometaši. Koper je v tekmi medrepubliške lige igral v Zagrebu z istoimensko ekipo sicer 0:0, toda po streljanju 11-metrovk izgubil točko. Od obeh slovenskih ligašev je zadovoljila Izola, ki je doma premagala Elkroj s 3:0, medtem ko so Vozila na domačem terenu samo remizirala z Medvodami (1:1). V območni ligi so obe točki iztržili le Ajdovci, v primorski pa vztrajata na vrhu Vodice in Rakek. Izvrstno se držijo odbojkarice in odbojkarji, ki nastopajo v drugih zveznih ligah. Salonit je premagal Ljubinj e s 3:0, dekleta Nove Gorice pa LIK Kočevje s 3:2. In tudi obe drugoligaški namiznoteniški ekipi sta nezadržni. »Žrtvi« Primexa in Semedele sta bila tokrat Jajce in tuzlanska Jedinstvo Kreka.
Črno soboto pa je doživel izolski rokomet, saj sta tako moška kot ženska ekipa (obe v slovenski ligi) izgubili. Vnovič so zmagali Ajdovci in igralke iz Škofij, izgubil pa še Jadran. Po pričakovanju sta bili poraženi tudi košarkarski vrsti Kopra (moška republiška liga) in Cimos (ženska liga).
Najbolj množičen športni dogodek ob koncu prejšnjega tedna na Primorskem je bil kros Dela na koprski Bonifiki. Največ so »odnesli« Velenjčani, ena zmaga pa je ostala na obali. V Portorožu pa se je končalo slovensko šahovsko prvenstvo, ki ga je dobil Plesec. (dk)
Turnir ob odprtju balinišč
V nedeljo, 22. oktobra, bodo v novogoriškem Športnem parku predali namenu preurejeno in pokrito balinišče, ki pomeni veliko pridobitev za nadaljnji razvoj te panoge v mestu. Ob tej priložnosti pripravljajo tudi močan turnir četverk, na katerem bodo nastopile ekipe iz zamejstva in Primorske. Program se bo v nedeljo pričel ob 8.30. (E. Čurlič)
Pohod in tek po Panovcu
Novogoriška ZTKO in tekaška sekcija Utrip pripravljata v nedeljo, 22. oktobra, četrto izvedbo pohoda in teka po Panovcu za pokal Casino. Udeleženci bodo lahko izbirali med 7 ali 16 kilometrov dolgo progo, ki bo potekala večji del po gozdnih poteh, nekaj pa tudi po mestnih ulicah. Štart in cilj, že lepo uveljavljene ekipe, bo pred hotelom Park v Novi Gorici. Tekači, oziroma pohodniki se bodo na pot podali ob 10. uri, do cilja pa bodo morali priti Vsaj v dveh urah in pol. Prijave posameznikov bo prireditelj sprejemal vse do 9.45 na dan tekmovanja, organizirane skupine pa se morajo prijaviti do petka, 20. oktobra na novogoriški ZTKO (tel. 003865/23020 ali 22673). Vpisnina znaša 50 tisoč din za odrasle ter 10 tisoč za otroke. Na cilju bodo prijavljene skupine z več kot 15 člani dobile posebna priznanja. Prireditev bo ob vsakem vremenu. (E. Čurlič)
Za Pionirski pokal Slovenije
Letošnja sezona ni bila uspešna le za že uve ^port8, imena solkanskega in novogoriškega kajakaškega z9-ampak so se zelo izkazali tudi mladi divjevodaši- oVajc| dnjem tekmovanju v Solkanu, so kar trije mladi tekmzlnag’ Soških elektrarn dobili kar po dva pokala za skupn1 ^gl v slalomu in spustu v seriji tekmovanj za Pionirsk1 V ^jj Slovenije. Pravi junak letošnje sezone pa je nedvo vSeh Rok Kodelja, ki je zmagal na vseh petih slalomih 1 ^K° petih spustih v kategoriji mlajših pionirjev. Skratka.^, porečemo, da se za prihodnost solkanskega kajakaštva^, jgr-ba bati. Očitno za zdajšnjimi šampioni rastejo že n° vin Čurlič)	,go§Ke
Na sliki (foto Čurlič): stoje z leve Jerneja Ju9 SgošKe elektrarne), Urša Breznik (Rašica), Jure Pelegrin pe-elektrarne); čepe Rok Kodelja (Soške elektrarne) jan Kralj (Ljubljana).
__________oh vohu nogometnih igrišč - ob robu nogometnih igrišč_
Primorec še naprej upa na prestop v višjo ligo
V	nedeljo so se naše ekipe s Tržaš-kega v amaterskih nogometnih prvenstvih še kar dobro odrezale. V 2. AL je ^arja z golom E. Fonde tik ob zaključnem žvižgu odnesla dve točki s Por-Petta. Vesna pa se je morala zadovoljili 2 delitvjo točk, kar je vsekakor pozitivno, če upoštevamo, da so morali Križani na igrišče v okrnjeni postavi (manjkalo je kar pet standardnih nogometašev). Primorje je tudi proti vodilnemu Staranzanu iztržilo »običajni«, letos že četrti remi.
V	3. AL so Brežani ponovno presenetili, V gosteh so premagali Fincanti-®ri in tako ostali na vrhu lestvice. Gaja je, kot prejšnjo nedeljo, pokazala, da razpolaga s prodornim napadom, “fla je spet tri gole, vendar je že tretjič zaporedoma dobila dva gola. Kras Pa se je moral zadovoljiti s točko, čeprav je imel v zadnji minuti na razpolago 11-metrovko, katero je nasprotni Vratar ubranil. Poraz je torej doživel le Ifebenski Primorec in to morda nekoliko preseneča, če upoštevamo, da letos računa na napredovanje. V treh tekmah pa' so Trebenci že dvakrat poraženi zapustili igrišče. Lani, ko so končali prvenstvo na drugem mestu, ?P v 24 tekmah doživeli le tri poraze. 4ato smo se obrnili do predsednika trebenskega kluba Alberta Čuka in ktu zastavili nekaj vprašanj.
Kako si razlagaš, da ste v treh tekmah dvakrat izgubili?
»V nogometu se dogaja tudi to. Že Prejšnjo nedeljo smo v derbiju s Kra-
Letošnja postava trbenskega Primorca
som poraženi zapustili igrišče, kljub temu da smo ustvarili več priložnosti in igrali solidno. Prav tako smo v nedeljo dobro kljubovali Opicini, saj je odločilni zadetek padel le deset minut pred koncem in tako smo morali drugič zaporedoma praznih rok z igrišča. Krivdo za oba spodrsljaja morda nosi obramba, kjer primanjkuje čistilec. Lani je to vlogo odigral Florean, letos zaradi obveznosti s študijem pa bo
verjetno odsoten še dve tekmi. V pričakovanju, da se vrne, upam, da se bomo izognili nadaljnjim napakam.«
Kakšna je morala v ekipi in kaj pravijo navijači?
»Kljub dvem zaporednim porazom igralci niso demoralizirani, doslej so imeli tudi nekaj smole in zato sem prepričan, da bodo odločno reagirali. To si seveda želijo tudi navijači, od katerih sem vsekakor upal, da jih bo
obvestila
letos nekoliko več ob robu igrišča, ko igra Primorec. Doslej neizbežnih... strokovnih komentarjev in pripomb posameznih navijačev ni manjkalo, vendar polemik ni bilo. Trenutno stanje ne smemo jemati tragično, ker nič ni še izgubljenega.«
Primorec torej še vedno upa na prestop v višjo ligo?
»Mislim, da imamo dobre možnosti. Proti obem neposrednim tekmecem za napredovanje (Kras, Opicina), smo pokazali, da nismo slabši, rekel bi celo nasprotno. Tudi v sezoni 82/83, ko smo skupaj z Aurisino zasedli prvo mesto v skupini L 3. AL in nato izgubili odločilni dvoboj v Repnu za prestop v višjo ligo, smo izgubili prvi dve tekmi (Roianese, Aurisina). V preostalih 26 tekmah pa smo nato klonili le še pred S. Luigijem (1:0) ter zbrali kar 47 točk. Kot je razvidno to ni prvič, da Primorcu ne gre najbolje v začetnem delu prvenstva.«
Ob koncu je Čuk še enkrat opozoril, da sredstva javnega obveščanja (tisk, radio) premalo poročajo o amaterskem nogometu in tako zaključil: »Ta panoga privablja še vedno veliko navijačev okrog igrišč. Društva pa imlajo vedno večje probleme, finančne, organizacijske in kadrovske, ker je mladine vedno manj. Zato je treba amaterski nogomet več popularizirati, oziroma ta panoga je potrebna in vredna večje pozornosti tiska.«
(B. Rupel)
ZSŠDI
vabi vsa športna društva s Tržaškega ®a sestanek o športni rekreaciji, ki bo
*janes, 19. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem aomu na Opčinah.
SMUČARSKA SEKCIJA ŠZ OLVMPIA
,yabi otroke in vse, ki jih zanima smučarska dejavnost, na predsmučarsko telovadbo, ki se bo pričela v novembru. Sledilo bo učenje in treniranje na sne-9U. Prijave in podrobnejše informacije J športni trgovini Kosič K2 v Gorici, Kaštel 21 (tel. 531884). ŠZ 01ympia bo ‘etos priredila tudi otroško telovadbo.
ODSEK ZA REKREACIJO ŠK KRAS obvešča, da bo rekreacijska telovadba 2a odrasle v torkih in petkih od 21.00 oo 22.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vpisovanje in ostale informa-C1je v tajništvu Centra ob ponedeljkih od 19. do 20. ure, tel. 229477.
SPDT
Prireja v petek, 27., in v nedeljo, 29. t. J* *1-' zanimiv naravoslovni izlet v Mara-Lagunare. Nedeljski izlet je že za-,eden, za petek pa je na razpolago je 6 nekaj prostih mest. Vpisovanje je v “radih ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. ad-j še jutri. Vpisati se je treba oseb-o, cena izleta pa je 40 tisoč lir, ki ključuje prevoz z avtobusom, vožnjo z "Pio po laguni in kosilo. Vabljeni!
plavalni tečaj lipica
ZSŠDI
Č^Vešča, da tudi 24. t. m., iz tehničnih ^zlogov, odpade plavalni tečaj v Ho-eln Maestoso v Lipici.
ZSŠDI
^Nešča, da bo danes, 19. t. m., ob 20.30 koči Pod Rupo v Repnu seja balinar-s, 6 komisije. Dnevni red: drugo zame j-0 balinarsko prvenstvo za dvojice.
Državno mladinsko košarkarsko prvenstvo
Naši peterki slabo začeli
RICREATORI - JADRAN FARGO 89:81
(32:40)
JADRAN FARCO: Daneu 2 (2:2), Sta-nissa 22, Battini 24 (1:3), Sterni 6, Sosič 12 (0:2), Lesizza 2, Gherli.
Odsotnost zaradi poškodb ključnih igralcev kot sta Oberdan in Crisma, ne sme biti opravičilo za zelo bledo predstavo, ki so jo na uvodni tekmi državnega mladinskega prvenstva pokazali Jad-ranovi košarkarji. Tudi v taki sestavi bi lahko naši zanesljivo zmagali, toda usoden jim je bil drugi polčas in visoko število osebnih napak (30). Gostitelji so uvideli možnost zmage in so z veliko požrtvovalnostjo in zagrizenostjo premagali favorizirane, toda tudi utrujene jadra-novce. (jan)
BOR RADENSKA - F ANTONI	72:91
(30:45)
BOR RADENSKA: Kocman, Škerk, Bajc 7 (1:1), Nardini 9, Gobbi 16 (6:9), Arena 23 (2:5), Pertot 2 (0:1), Smotlak 9 (5:5), Pavlica 2, Paulina 4 (2:4).
TRI TOČKE: Gobbi in Zampieri 2, Nardini, Arena, Prete 1.
Katastrofalen začetek borovcev je pogojeval celoten potek tekme. Naši so z neurejeno in živčno igro veliko grešili v napadu. Nasprotno, Videmčani so pokazali zelo urejeno igro in so izkoriščali napake naših. Borovci so zadeli koš šele v 6. minuti, v 15. min. pa so gostje že vodili z rezultatom 36:18. Podobno je bilo tudi v drugem polčasu, ko so se Videmčani ponovno oddaljili z delnim izidom 10:0. Od 6. minute pa je razlika v rezultatu nihala okrog 25 in 30 točk. V tem polčasu je bil pri naših predvsem pomanjkljiv skok. Komaj v končnici so se borovci prebudili, a jim je uspelo le ublažiti poraz. Pri nasprotnikih je odlično igral play maker Zampieri, ki je tudi metal z
Boru Radenski je bil proti Fantoniju usoden slab začetek tekme
odličnim odstotkom. Pri naših je zaradi borbenosti izstopal Arena. Pravo novost v Borovem moštvu predstavlja Gobbi, ki ga je tržaški Stefanel odstopil na posodo.
(U. A.)
NARAŠČAJNIKI
KONTOVEL - BOR	65:77
KONTOVEL: Černe 17, Budin 15, Emili 14, Spadoni 12, Cingerla 7, Colja, Križman, Gruden.
BOR: Samec 23, Bandi 12, Cupin 10, Grbec 10, Giacomini 10, Porporati 7, Caloppin 5, Bandi.
PON: Porporati (28), Budin (30), Černe (33), Bandi (37) in Emili (40).
Na začetku je bilo srečanje izenačeno, pred koncem prvega polčasa pa so si gostitelji priigrali prednost desetih točk. V začetku drugega polčasa so še vedno vodili, potem pa je moralo zaradi osebnih napak nekaj igralcev z igrišča in takrat je Bor zlahka povedel in zmagal. (Dean Černe)
Danes derbi v Repnu
Jutri bo v tej kategoriji že drugi slovenski derbi. Ob 18. uri se bosta namreč v repenski telovadnici pomerila Polet in Bor, ki imata doslej vsak po eno zmago.
| mladinski nogomet
CICIBANI
SKUPINA A
SONCINI - BREG	13:1 (5:1)
STRELEC ZA BREG: Čurman.
BREG: Slama, Zedda, Martini, Sancin, De Marchi, Čurman, Šik, Mauri, Ota, Baldi.
Mladi Brežani so bili proti fizično in tehnično zelo močnemu nasprotniku brez moči. Nasprotnik je predvsem v drugem polčasu brez večjih težav polnil Bregovo mrežo. Med posamezniki sta nekoliko bolje igrala De Marchi in Šik. (E.B.)
OSTALI IZIDI 3. KOLA: Zaule - Al-tura 1:5, Azzurra - S. Sergio 0:10, Forti-tudo B - Costalunga 1:3, Domio - Mug-gesana 5:0.
LESTVICA: Domio, Soncini B, Altu-ra 5, Costalunga 4, S. Sergio, Fortitudo B 2, Zaule, Muggesana, BREG, Azzurra 0.
SKUPINA C
ESPERIA - PRIMORJE	3:5 (2:3)
STRELCI ZA PRIMORJE: Pertot (3), Šemec (2).
PRIMORJE: Budin (Piciulin), Buka-vec (Sardoč), Ostrouška, Carli, Šemec, Pertot, Šušteršič (Bergagna).
Prisostvovali smo res lepi, borbeni in izenačeni tekmi. Ekipi sta že v prvih minutah dosegli tri zadetke, Espe-ria pa je tedaj vodila z 2:1, a_pred koncem polčasa sta Pertot in Semec vzpostavila prednost.
V drugem polčasu so bili napadi domačinov neučinkoviti. Razigrani Pertot pa je dosegel še dva zadetka. Velja omeniti odlično igro vseh, še posebej pa Ostrouške. (Š. M.)
MONTEBELLO - BOR	2:1
OSTALI IZIDI 3. KOLA: Chiarbola - Ponziana 0:3, Fortitudo A - CGS 10:1, S. Vito - Supercaffe 5:6.
LESTVICA: PRIMORJE 6, Fortitudo, Montebello 4, Chiarbola 3, Ponziana, Esperia, Supercaffe 2, CGS 1, BOR, S. Vito 0.
MLAJŠI CICIBANI
SKUPINA A
PONZIANA - ZARJA A 5:2 (1:2)
STRELEC: Kariš 2.
ZARJA A: Babuder, Berce, Križman-čič, Manzin, Kariš, Primosi, Longo, Kapun.
Proti odličnemu nasprotniku se je Zarja borbeno zoperstavila in klonila le v zaključnih minutah tekme. Prvi polčas so zarjani celo končali v vodstvu. (B. P.)
OSTALI IZIDI 2. KOLA: S. Giovan-ni - Fortitudo 1:13, Opicina - Campa-nelle 5:0, Roianese - S. Andrea 11:1. Počitek: Soncini in Costalunga.
LESTVICA: Roinanese, Fortitudo, Ponziana A 4, Opicina, Concini, S. Andrea 2, Costalunga, ZARJA ADRIAIM-PEX, Campanelle, S. Giovanni 0.
SKUPINA B
ESPERIA S.G. - ZARJA B	1:1
STRELEC: J. Gregori
ZARJA B: Zottich, Vogričič, Sossi, Vatovani, J. Gregori, D. Gregori, Zor-nada.
Če bi zarjani izkoristili vse priložnosti, ki so si jih ustvarili, bi si pridobili obe točki in to povsem zasluženo, saj so bili skozi boljši. Pohvalo si tokrat zaslužijo vsi, predvsem za solidno igro. (B. P.)
OSTALI IZIDI 2. KOLA: Fulgor -Don Bosco 6:2, Gretta - S. Andrea 2:4, Ponziana - S. Luigi 1:8, Altura - fani 2:2. Počitek: Junior.
LESTVICA: S. Luigi 4, Esperia 3, Junior, Gretta, Fulgor, S. Andrea A, Ponziana 2, ZARJA ADRIAIMPEK B, Fani, Don Bosco 0.
V'	*	»•	»•	e	-g m	• \s........•	.. ;. ..__	.... "" " 1
nase gore in ljudje - nase gove m ljudje - nase gore in ljudje - nase gore m ljudje
UsPel začetek predavateljske sezone SPDT
c|,fre/šn/i četrtek se je v Gregorčičevi orani v Trstu začela predavateljska pto3na SPDT, ki jo že vrsto let vodi piJ- Marinka Pertot. Prvi gost našega g zenskega društva je bil Franc Vo-Prek 'z Maribora, ki je prisotnim Prp] purvnih diapozitivov prikazal gorski svet avstrijske Koroške gi^aravarik do Tirola, oz. do Gross-tp^aerja. Takoj moramo poudariti 5q eseJ;ivo dejstvo, da je bila dvora-k0/>0P°lnoma natrpana, kar je vseka-sPodbudno za prihodnost.
klet v Marano Lagunare
Lqki ga prireja SPDT v Marano °!hed Qr?' lzredna priložnost za ved a Ptic selivk v laguni, kar je se-, valiko doživetje. Zaradi izredne-v nJ}in‘Klania bo izlet v petek, 27., in (fen aey°- 29. t. m. Slednji je že zaseda ?ec^em ko je za petkov izlet na SoCJago še nekaj prostih mest. Vpi-^ ,ie.zo petek je še do jutri v ura-')Qri '~SSDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. sk0 ’’ ‘ef 767304) osebno in ne telefonari™ vpisu pa je treba poravnati 'klj^leta (40 tisoč lir), v katero so ž Ieni; Prevoz z avtobusom, vožnja % ,1° Po laauni in kosilo. Interesenti IPohitijo!
SPDT za otroke po dolini A1,	reke Osp
odsek SPDT prireja to ne-o^'v. L m., izlet po dolini reke Osp ,/S(. ?!f.u delovanja Športne šole -. 0fe.fi^ališče je ob 9. uri pri gostilni nrju (Noghere), povratek pa ob 16. sPomeniku NOB v Mačkoljah.
Marco Sterni
Izlet bo potekal po dolini reke Osp mimo zanimivih jezerc pri Orehu in tja do Mačkolj. Tu bo na sporedu ogled znanega vinskega obrata Zorana Parovela, predvsem pa vinograda, kleti in orodja za proizvodnjo vina.
Sledil bo daljši počitek v mačko-ljanskem gozdiču, kjer je bilo lani na sporedu srečanje slovenskih planincev. Tu bodo mladi planinski vodiči pripravili igrice za udeležence, nato pa bodo vsi skupaj nadaljevali sprehod do Prebenega, nato pa se bo, kot rečeno, izlet zaključil v Mačkoljah.
Priporoča se primerna obutev in oblačila, hrano pa naj udeleženci prine-
Aljaž nam kaže pot...
sejo v nahrbtniku. V primeru slabega vremena izlet, ki je seveda namenjen osnovnošolskim otrokom brez spremstva staršev, odpade.
Interesenti lahko dobijo vse informacije pri odborniku SPDT Robertu Devetaku (tel. 55180) ob urah kosila oz. večerje.
Tečaj jadralnega padalstva na Vremščici
Žal je jadralno padalstvo zelo odvisno od vremena in vetrov, tako da je bil tečaj, na katerega se je prijavilo okoli 30 interesentov, že dvakrat preložen. To nedeljo je namreč namprej
deževalo, nato pa je pihala močna burja, zato so se morali tečajniki s svojimi učitelji vrniti domov, ne da bi sploh "povohali" jadralnega padala.
AO ŠPDT zato obvešča, da bo prva vaja (če bo vsaj tokrat seveda vreme naklonjeno) tečaja jadralnega padalstva to nedeljo, 22. t. m., seveda na Vremščici. Zbirališče udeležencev bo bo 8. uri pred cerkvijo v Bazovici.
Tretja obletnica smrti Zlatka Jelinčiča
Pred tremi leti se je na Reisskollu nad Ziljsko dolino v Avstriji smrtno ponesrečil dolgoletni odbornik in načelnik mladinskega odseka SPDT ter izredno priljubljeni mladinski vodnik in mentor prof. Zlatko Jelinčič. Vsi člani in mladinci se ga živo spominjajo, na Reisskoflu pa mu je ob prvi obletnici smrti SPDT postavilo spominsko obeležje.
Marco Sterni, ali kako opraviti čudež jeklene volje
Petindvajsetega avgusta so tržaškega alpinista Marca Sternija sprejeli v oddelek za oživljanje splošne bolnišnice v Trevisu. Bil je popolnoma paraliziran, imel je poškodovano šesto in sedmo vretence in vrsto drugih zlomov in poškodb, ter nihče ni verjel, da bo preživel.
Sreda, 18. t. m, ob 19.30. Telefonsko smo poklicali Sternija na dom. Skoraj takoj nam je odgovoril prav on, ves zadihan. "Veš, pravkar sem opravljal vajo s sobnim kolesom, sedaj namreč "prevozim" več kilometrov na dan. To opravljam takoj potem ko se vrnem domov s sprehoda, na katerem jih
prehodim štiri ali pet (!). Veš, za Eve-rest se je treba dobro in sistematično pripravljati...
To novico objavljamo zato, ker nam je že marsikdo telefoniral v uredništvo in vprašal, kako to, da je Marco Sterni v seznamu alpinistov, ki se bodo prihodnjega leta udeležili odprave Alpe-Adna na Everest, ko pa se je vendar tako hudo poškodoval, pa tudi, da posredujemo čisto droben nauk o jekleni volji in o krčeviti želji po življenju, ki je močnejša od smrti same...
Planinski vestnik posvečen Aljažu in našim jamam
Oktobrska številka Planinskega vestnika je po svoji vsebini nekoliko neobičajna, saj je v večini posvečena "triglavskemu" župniku Aljažu in stoletnici jamarske organizacije na Slovenskem. Neobičajna, vendar zanimiva, predvsem pa aktualna. Kot znano, so pred kratkim med Dovjem in Mojstrano odrili spomenik župniku Jakobu Aljažu ob stoletnici prihoda tega župnika prav na Dovje. Kaj pa pomeni Aljaž za naše planinstvo in slovenstvo sploh, ni potrebno posebej poudarjati.
Jamarska zveza Slovenije, v katero je vključenih 35 jamarskih društev, klubov in sekcij, praznuje letos stoletnico svojega delovanja. To je seveda več kot opravičljiv razlog za objavo vrste člankov in razprav o tej dejavnosti, ki je vsekakor zanimiva, pa tudi očarljiva. Vestnik nadalje še objavlja članek Alda Rupla o problemu 'Koča na Vremščici: da ali ne" z emblema-tičnim naslovom Oštarija na Vremščici, in še marsikaj zanimivega ter aktualnega. Sploh pa je prav aktualnost ena najprijetnejših značilnosti te revije.

Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
19. oktobra 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
isn
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Potres v Kaliforniji prizadel predvsem ceste in mostove
NADALJEVANJE S 1. STRANI cienti in celo policisti. Na stadionu Candlestick se je množica pognala proti izhodom...
Toda preplah je trajal le malo časa. Ljudje, kot da bi se zavedli, da so že od nekdaj zaznamovani kot »potresni-ki«, so si začeli pomagati med seboj, brskati po ruševinah, iskati svojce, prijatelje.
Po potresu še požari
Takoj po potresu so izbruhnili številni požari. Metropolitansko območje, ki je s kakimi šestimi milijoni prebivalcev (v trikotniku San Francisco -Oakland - San Jose) po velikosti na četrtem mestu v ZDA, je ostalo brez električnega toka. Tema, ki se je kmalu spustila na mesto, je tako še povečala grozljivost dogodka. Ljudje so tavali po mračnih ulicah, ki so odmevale od kričanja in zavijanja siren. Edino, kar je razsvetljevalo okolico, so bili ognjeni zublji, ki so lizali pročelja zgradb in sikali proti nebu. Požar je zajel tudi marino v San Franciscu in nemudoma zahteval več smrtnih žrtev.
Potresni sunek, ki je imel sicer epicenter blizu mesta Hollister (kakih 130 kilometrov jugovzhodno od San Francisca, v okrožju San Benito), je najhuje udaril po avtomobilski cesti številka 880, dvonadstropni večpasovnici, elegantni sodobni mojstrovini, ki se nad zemljo vije iz San Francisca preko zaliva v Oakland. Sunek je na njej napravil ogromno razpoko, prepad, ki se je z večjimi in manjšimi udrtinami raztreščil po približno poldrugi kilometer dolgem odseku vrhnjega dela cestišča. V avtomobilski gneči, ki je bila tisti čas na tej cesti, je v prepad, ki je spominjal na betonski sendvič, zgrmelo najmanj sto avtomobilov. Avtocesta je v tem potresu nedvomno zahtevala največ žrtev. Postala je grob za kakih 250 ljudi. To je bilo na oa-klandski strani avtoceste. Sredi zaliva, v bližini otoka Treasure Island, pa je potres udaril tudi v most, ki povezuje San Francisco z Oaklandom. Sploh so bili v potresnem sunku prizadeti praktično vsi mostovi. Izjema je bil edinole veličastni Golden G ate. (Kalifornijski guverner Deukmeijan, ki je bil v času potresa na obisku v tujini, je po telefonu izrazil zgraženost nad stanjem cest in mostov, ki očitno niso bili zgrajeni po vseh protipotresnih standardih, čeprav je znano, da območje leži ob usodni potresni prelomnici sv. Andreja, ki se vleče skozi vso Kalifornijo.)
»Kot v filmu«
Nekateri prebivalci so iz zgradb pobegnili le nekaj sekund preden so se te porušile in se spremenile v ruševine. Nakupovalni center v Santa Cruzu se je zrušil, kot da bi bil iz kart, in pokopal pod seboj več nakupovalcev in trgovcev. Eden izmed potrošnikov, ki se je slučajno znašel na cesti, tik preden se je center začel rušiti, je dejal, da je bilo »kot v grozljivem filmu. Dobesedno za našimi hrbti so se rušile hiše, ki jih je nato zajel še požar. Bilo je kot v Spielbergovem filmu Indiana Jones«.
Navijač, ki se je med potresom znašel v gneči na stadionu Candlestick, pa je - kot je povedal kasneje - »z grozo opazoval, kako se zaradi sunka zvijajo stolpi z žarometi, k,ot da bi bili iz gume«.
Pogled na nočni San Francisco je bil resnično grozljiv. V nebo so se dvigali ognjeni zublji. Pločniki v finančnem distriktu mesta, v kitajski četrti in na Russian Hillu (Ruskem griču) so bili posuti z drobci stekla, kamenja in ometa. Kitajska četrt - Chinatovvn - ki so jo strokovnjaki imeli za potencialno najnevarnejše območje v primeru potresa (zaradi goste naseljenosti in obilice stanovanjskih hiš, zgnetenih »po kitajsko« skupaj), je razmeroma srečno prestala potres. Za sedaj o žrtvah iz tega območja še ne poročajo.
Mrhovinarji na delu
Iz bližnje vojašnice Fort Ord so s helikopterji priskočili na pomoč tudi
vojaki. Opravljati so morali dvojno delo: pomagati reševalcem, hkrati pa tudi pomagati pri vzdrževanju javnega reda. Kot je že običaj pri nesrečah, se na žalost pojavijo tudi mrhovinarji. Ugotovljeni so bili prvi primeri kraj, ropanja in plenjenja.
Kakor je treba vsekakor visoko ceniti požrtvovalnost reševalnih ekip, se opazovalci kljub temu niso mogli danes vzdržati nekaterih pikrih na račun njihove organiziranosti v prvi fazi reševanja. Čeprav se je avgusta letos v Sacramentu zbralo kakih 500 strokovnjakov za reševanje in se urilo v tem, kaj storiti, če severno Kalifornijo prizadene hujši potres, so budna očesa novinarjev sinoči ugotovila, da koordinacija med njimi ni potekala najbolje, in da je med reševalci slabo potekalo obveščanje (to je bilo še zlasti težko, ker telefoni niso delovali).
TV snemalci prvi začutili sunke
Kot je slišati, so prvi začutili potres televizijski snemalci, ki so kamere naravnavali na moštvi, ki sta se na stadionu Candlestick pripravljali na spopad. Vzporedno z njimi pa so potres zaznali tudi številni televizijski gledalci, kajti slika na malem zaslonu je nenadoma začela trepetati in begati sem in tja.
Seveda so se vrste TV snemalcev -potem ko je bilo jasno, da potres na stadionu ni povzročil drugega kot pa-
niko in nekaj manjših krušenj - nemudoma usmerile proti kraju, ki ga je potres najbolj prizadel - k odseku avtoceste številka 880 v Oaklandu, ki je v svoj betonski prepad požrla več kot 200 ljudi. Iz pogovora TV reporterjev s policisti in reševalci je bilo moč ugotoviti, da je v avtomobilih, ki so se znašli v betonskem »sendviču« med gornjim in spodnjim »nadstropjem« avtoceste, še vedno veliko živih potnikov in voznikov. TV kamere so se osredotočile najbolj na dva gasilca, ki sta iz avtomobila poskušala izvleči sedemletnega otroka, ki je bil pkleščen na zadnjem sedežu. Pretresljivega prizora ni bilo mogoče spremljati do konca, kajti kamere so se hip nato že preusmerile drugam.
Milijardna škoda
Kolikšna je materialna škoda, je za sedaj še težko reči, toda po prvih ocenah sega v milijardne (dolarske) zneske in strokovnjaki na newyorškem Wall Streetu so davi že napovedali, da bodo posledice potresa izredno hudo vplivale na gospodarstvo pacifiškega dela ZDA. Ugotovili so že tudi, da je cena nafte danes poskočila za 14 centov pri sodu, kajti bati se je, da je potres močno poškodoval tudi kalifornijske naftovode,
Mogoče je značilno ob vsem tem, da je pacifiška borza v San Franciscu danes pozvala trgovce s kapitalom, naj normalno delujejo na borzi. Življenje mora pač dalje.
San Francisco leži točno ob prelomnici sv. Andreja
NEW YORK — San Francisco, ki ga je leta 1906 skoraj v celoti uničil katastrofalen potres, se nahaja ob prelomu svetega Andreja (San Andreas), ene največjih razpok v Zemljini skorji, ki poteka 435 kilometrov daleč od Kalifornijskega zaliva do Rta Arena 180 kilometrov severozahodno od San Francisca. Ob tem prelomu se Pacifiška plošča podriva pod Ameriško, tako da je območje med najbolj potresnimi na svetu, saj skoraj vsak dan zabeležijo mikrosunke, pred koncem stoletja pa bi moral po napovedi seizmologov Kalifornijo prizadeti katastrofalen potres nad 8 stopnjo po Richterjevi lestvici.
San Francisca, v katerem živi približno 5 milijonov ljudi, se nahaja na polotoku med Tihim oceanom in razvejenim Zalivom San Francisca. Mestno središče povezuje proti vzhodu z mestom Oaklandom ogromen most, ki preko otoka Treasure veže oba bregova Zaliva San Francisco. Proti severu pa ga s Sausalitom povezuje znameniti most Golden Gate preko istoimenske morske ožine med Tihim oceanom in Zalivom San Francisco.
Kot rečeno se mesto nahaja ob prelomnici sv Andreja, in sicer ob vzhodnem robu, medtem ko so zahodna predmestja in območja ob Golden Gateu točno nad prelomnico. Nič čudnega torej, da lahko na takem območju pričakujemo katastrofalne potrese. Naj hujši je bil 18. aprila 1906,
ko je izgubilo življenje tisoč oseb, brez strehe nad glavo pa je ostalo 250 tisoč oseb. Potresni sunek je namreč povzročil požare, ki so trajali tri dni in upepelili 28 tisoč zgradb. V San Franciscu so bile tedaj v glavnem lesene zgradbe. Po sedanjih ocenah je leta 1906 prizadel mesto potresni sunek, ki je dosegel jakost 8,3 stopinje po Ricterjevi lestvici.
Po katastrofalnem potresu in požaru so San Francisco obnovili z zidanimi stavbami. Kamen, opeka in železobeton je zamenjal nekadanji les. Danes ima San Francisco tudi visoke sodobne stolpnice, ki so jih zgradili s protipotresno tehnologijo. Po zadnjih vesteh so te protipotresne zgradbe vzdržale torkov sunek. Prav tako je odlično prestal potresni izpit sloviti Golden Gate, kar pa ne moremo trditi za most, ki povezuje San Francisco z Oaklandom. Izvedenci pa so prepričani, da protipotresne zgradbe v San Franciscu ne bi vzdržale sunka nad 8 stopnjo po Richterjevi lestvici. Kot rečeno, strokovnjaki pričakujejo tak potres pred koncem stoletja. Le redki namreč verjamejo, da manjši potresni sunki preprečujejo prekomerno kopičenje energije ob prelomnicah in s tem pojav katastrofalnih potresov. Ob prelomu svetega Andreja, ki je postal neke vrste laboratorij za seizmologe vsega sveta, so namreč v zadnjih letih zabeležili številne potrese do 5 stopnje po Richterjevi lestvici.
Najhujši potresi v našem stoletju
RIM — Svet so v dvajsetem stoletju občasno stresli bolj ali manj močni potresi. Objavljamo seznam najhujših in navajamo jakost po Richterjevi lestvici ter število žrtev.
1.000	mrtvih
20.000	mrtvih
83.000	mrtvih 29.980 mrtvih
100.000 mrtvih
100.000	mrtvih
200.000	mrtvih
70.000	mrtvih 2.990 mrtvih
10.700 mrtvih
30.000	mrtvih
28.000	mrtvih
30.000	mrtvih
2.000	mrtvih 5.131 mrtvih
6.000	mrtvih 1.530 mrtvih 1.200 mrtvih
2.000	mrtvih 2.500 mrtvih
200 mrtvih
12.000	mrtvih
5.000	mrtvih 12.330 mrtvih
1.100 mrtvm 2.520 mrtvih 12.000 mrtvm 1.086 mrtvih 6.679 mrtv1” 5.057 mrtvih 5.000 mrtvm 5-200 mrtv‘h 2.312 mr 22.778 mi 946 mi
800.000	mrtvlh
18. 4. 1906 — San Francisco 16. 8. 1906 — Čile 28. 12. 1908 — Messina 13. 1. 1915 — Marsica 16. 12. 1920 — Kitajska
1.	9. 1923 - Tokio
22.	5. 1927 — Kitajska 26. 12. 1932 — Kitajska
2.	3. 1933 — Japonska 15. 1. 1934 — Indija 31. 5. 1935 — Indija 24. 1. 1939 — Čile
26. 12. 1939 — Turčija 21. 12. 1946 — Japonska
28.	6. 1948 — Japonska
5.	8. 1949 .Ekvador
15. 8. 1950 - Indija 18. 3. 1953 — Turčija 10.-17. 6. 1956 — Afganistan
2. 7. 1957 — Iran 13. 12. 1957 — Iran
29.	2. 1960 — Maroko 21.-30. 5. 1960 — Čile
1. 9. 1962 — Iran
7.	1963 — Jugoslavija
8.	1966 — Turčija 31. 8, 1968 — Iran 28. 3. 1970 - Turčija 31. 5. 1970 — Peru 10. 4. 1972 - Iran
23.	12. 1972 - Nikaragva 28. 12. 1974 Pakistan
6.	9. 1975 — Turčija
4. 2. 1976 —- Gvatemala 6. 5. 1976 - - Furlanija
28. 7. 1976 — Kitajska
26.
19.
17.	8. 1976 24. 11. 1976 -
4. 3. 1977 -16. 9. 1978
12.	12. 1979 -10. 10. 1980 -23. 11. 1980 -
13.	12. 1982 -30. 10. 1983 -19. 9. 1985 -
18.	10. 1986 -21. 8. 1988 -
6. 12. 1988 -
Filipini
Turčija
Romunija
Iran
Kolumbija, Ekvador
Alžirija
Irpinia
Severni Jemen Turčija Mehika Salvador - Nepal, Indija Armenija
8,3
8,6
7,5
7.5
8.6
8,3
8.3
7.6
8.9
8.4
7.5
8.3
7.9
8.4
7.3
6,8
8.7
7.2
7.7
7.4 7,1
5.8
8.3
7.1
6,0
6.9
7.4
7.4
7.7
6.9
6.2
6.3
6.8
7.5
6.5 7,8 8,2
7.8
7.9
7.5
7.7 7,9
7.3 7,2 6,0
7.1
8.1
7,5
6.7
irtvih
irtvih
irtvih
8.000	m
4.000	m: 1.541 m
irtvih
irtvih
irtvih
25.000 m
800 m ;
4.500	m v
4.800	m ^
2.800	m ih 1.300 rn lh
9.500	mrt
1.500	m h
inn0 ih
l.ooo m