GOSPODARSKA GIBANJA V DEVETIH MESECIH 1978 V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI, V GOSPODARSTVU, GOZDARSTVU IN LESNI INDUSTRIJI SLOVENIJE Finančne rezultate poslovanja organizacij združenega dela, prikazane v periodičnih obračunih za devet mesecev letošnjega leta ne moremo v celoti primerjati z rezultati istega obdobja lanskega leta. Primerjava je porušena zaradi drugačnega sistema obračuna celotnega prihodka po plačani realizaciji pa tudi zaradi nove vsebine nekaterih ekonomskih kategorij, ki so letos del dohodka, v preteklem letu pa so se izkazovale kot materialni stroški. Iz primerjav je težko zaključiti ali so doseženi poslovni uspehi boljši ali slabši in v kakšni meri so na to lahko vplivali delavci temeljnih organizacij. Zaradi tega bomo prikazali rezultate poslovanja naše delovne organizacije v primerjavi z gibanji v panogah gozdarstva in lesne industrije in celotnega gospodarstva Slovenije. Vplivi sistema obračuna in ostalih sprememb so povsod prisotni. 1. Celotni prihodek Lesne je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta porasel za 21 %>, v gospodarstvu Slovenije je porast za 25 °/o. V temeljnih organizacijah gozdarstva Lesne je celotni prihodek večji za 11 %>, v gozdarstvu Slovenije za 16 %>. Izpad celotnega prihodka v gozdarstvu Lesne je predvsem pri temeljnih obratih kooperacije, kjer je doseženi celotni prihodek v devetih mesecih lanskega leta za 3 %> nižji kot v istem obdobju lanskega leta in to kljub pozitivnemu vplivu samega sistema obračuna na velikost celotnega prihodka. Enake ugotovitve veljajo tudi za primerjavo doseganja celotnega prihodka gozdarstva in gospodarstva SR Slovenije. Celotni prihodek temeljnih organizacij lesno industrijske dejavnosti Lesne je večji za 27 °/o, prav (Nadaljevanje na 2. strani) :z : (Nadaljevanje s 1. strani) tak pa je tudi porast celotnega prihodka pri vseh proizvodnih temeljnih organizacijah lesne industrije Slovenije. 2. Porabljena sredstva temeljnih organizacij Lesne so večja za 12 %, v gospodarstvu Slovenije za 21 %, v gozdarstvu Lesne za 9 %, v gozdarstvu Slovenije so na višini lani porabljenih. Če porabo sredstev korigiramo za naj večje vplive sistema obračuna, je povečanje v gozdarstvu Slovenije v takem razmerju kot v naših temeljnih organizacijah gozdarstva. V naših lesnoindustrijskih temeljnih organizacijah so porabljena sredstva porasla za 24 %, v proizvodnih lesnoindustrijskih temeljnih organizacijah Slovenije za 20 %. Primerjava indeksov rasti za celotni prihodek in porabljena sredstva naših temeljnih organizacij in panog gospodarstva Slovenije, kamor spadamo, pove, da smo pri doseganju celotnega prihodka v istem porastu ali z nekaj odstotki zaostanka, pri porabljenih sredstvih pa pri obeh dejavnostih odstopamo v negativno smer, to je večjo porabo. 3. Dohodek — novo ustvarjena vrednost, ki jo dobimo, če od celotnega prihodka odštejemo porabljena sredstva (točka 1 manj točka 2 je točka 3) je v Lesni porasel za 29 %, v gospodarstvu Slovenije za 42 %. V temeljnih organizacijah Lesne je dohodek večji za 15 °/o, v gozdnih gospodarstvih Slovenije za 45 % (v kolikor ga korigiramo za največje vplive različnih sistemov obračuna je porast 26 %). V temeljnih organizacijah lesnoindustrijske dejavnosti Lesne za 38%, v proizvodnih lesnoindustrijskih temeljnih organizacijah Slovenije za 42 %. Ker je prav dohodek glede na različne sisteme obračuna najbolj neprimerljiva kategorija, je ne bomo podrobneje razčlenjevali. 4. Izgube v Lesni predstavljajo letos le 10 % lanskoletnih v enakem obdobju. V gospodarstvu Slovenije so se izgube zmanjšale za 36 %, v enakem odstotku je zmanjšanje tudi v lesnoindustrijskih temeljnih organizacijah Slovenije. V gozdarstvu Slovenije predstavlja tri četrtine vseh izgub naša turistična dejavnost, ki še do zaključka letošnjega leta spada v to dejavnost gospodarstva. 5. Čisti dohodek je v Lesni večji za 25 °/o, v gospodarstvu Slovenije za 32 %>, v gozdarstvu Lesne in Slovenije je porast 23 °/o, v lesni industriji Lesne 26 %>, v lesni industriji Slovenije 33 %. Kako smo čisti dohodek razporejali delavci v temeljnih organizacijah Lesne in kako delavci celotnega gospodarstva oziroma posamezne panoge gospodarstva Slovenije v primerjavi s preteklim obdobjem prikazujemo v razpredelnici: 6. Razporeditev čistega dohodka: — za osebne dohodke + 22% + 27% + 29% + 22% + 19% + 24 % — za stanovanjsko izgradnjo + 60% + 52% + 56 % + 39% + 55% + 41 % — za druge namene v skupni porabi + 332 % + 209 % + 114 % + 86% + 370 % + 149 % — za poslovni sklad — 46% + 38% — 68% — 18% — 29% + 94 % —■ za poslovni sklad — posojila + 10% + 16% — 14% + 12% + 14 % — 8% — za rezervni sklad + 61 % + 42% + 7 % + 49 % + 123 % + 74 % — za druge namene + 7 % + 56 % — 16% + 428 % — — 7. Pokazatelji o izplačanih osebnih dohodkih: — neto izplačani OD v masi + 35% + 24 % + 44 % + 17% + 29% + 25 % — poprečno število zaposlenih + 9% + 3% + 2% — 1% + 10% + 3% — poprečno število pogojno nekvalificiranih + 12% + 4% + 13% — + 11% + 3% — neto izplačanega OD na zaposlenega din + 5.560 26 % + 5.620 19% + 6.385 40 % + 5.780 19% + 5.029 17% + 5.027 21 % — neto izplačanega OD na pogojno nekv. din + 3.120 21 % + 3.070 19% + 3.370 26 % + 3.180 16% + 2.942 16 % + 3.022 21 % Pokazatelji iz razpredelnice nam kažejo, da delavci v naših temeljnih organizacijah gozdarstva nismo upoštevali resolucij skih določil, da morajo osebni dohodki rasti počasneje kot dohodek za 10 °/o, medtem ko smo skupaj za vse temeljne organizacije lesne industrije to določilo upoštevali. Prav tako nismo upoštevali določil samoupravnih sporazumov obeh panog pri razporejanju čistega dohodka za akumulacijo, smo torej po tem kriteriju kršitelji samoupravnih spo- razumov o ugotavljanju in delitvi dohodka in čistega dohodka panog gozdarstva in lesne industrije. Posledice takega razporejanja ne vplivajo negativno le na poslovanje v tekočem letu ampak so zelo šibka osnova za razvoj in s tem za boljše gospodarjenje in socialno varnost delavcev v naslednjih obračunskih obdobjih. Jožica Šavc, oec. DOLG ZDRUŽENEGA DELA OBČINE DO MISLINJE Zaposlovanje ljudi na območju krajevne skupnosti Mislinja je že dalj časa eno izmed bistvenih vprašanj tega kraja. Ze dolgo opažamo, da število del stalno pada. Trenutno je to število nižje, kot pa je bilo leta 1938. Dve temeljni organizaciji Lesne Slovenj Gradec, t. j. Žaga in Gozdarstvo na območju krajevne skupnosti Mislinja beležita padanje števila zaposlenosti po letih takole: GOZDARSTVO MISLINJA Leta 1950 (306 zaposlenih delavcev), 1960 (114 zaposlenih delavcev), 1970 (95 zaposlenih delavcev), 1975 (84 zaposlenih delavcev). Predvidevajo, da bo leta 1980 padlo število zaposlenih na 60 delavcev. ŽAGA MISLINJA Takoj po osvoboditvi (160 zaposlenih delavcev), leta 1960 (109 zaposlenih delavcev), 1964 (84 zaposlenih delavcev), 1975 (49 zaposlenih delavcev), 1978 «56 zaposlenih delavcev). Napredek gospodarstva v krajevni skupnosti Mislinja je odvisen tudi od zaposlenosti prebivalstva na tem območju. Na problem pomanjkanja dela so krajani Mislinje že dalj časa opozarjali. Družbenopolitična skupnost in družbenopolitične organizacije so sc za ta problem premalo za- Me, čeprav vemo, da so morali delavci s tega območja vlagati del dohodka vseskozi v druge temeljne organizacije, m razlogi, da Je osnovna organizacija ZK temeljnih organizacij Gozdarstva Mislinja sklicala razširjeni sestanek, na katerem so obravnavali razvojne programe temeljnih organizacij v Mislinji s posebnim ozirom na TOZD Žago Mislinja. Na sestanek so povabili tudi predstavnike strokovnih služb Lesne, predstavnike družbenopolitičnih organizacij skupščine občine Slovenj Gradec in gospodarstva. Sestanka so sc v glavnem udeležili vsi povabljeni in osvojili stališče osnovne organizacije ZK, da je potrebno zelo hitro delati na razvojnih programih krajevne skupnosti Mislinja. Razpravljali so o vprašanju, kakšna proizvodnja bi bila najbolj primerna za to območje in ugotovili, da bo vsekakor najbolj primerna predelava surovine — lesa, ki ga Je na območju krajevne skupnosti Mislinja dovolj. Po končanih razpravah so sprejeli naslednja stališča: 1. Strokovne službe Lesne Slovenj Gradec in temeljne organizacije v krajevni skupnosti Mislinja, morajo pripraviti do 15. februarja 1979 idejni razvojni program TOZD Žage Mislinja. 2. Skupščina občine Slovenj Gradec naj formira skupino ljudi, ki naj prouči možnosti osnovanja proizvodnje v Mislinji. Pri tem naj upošteva naravne in socialne prednosti, ki jih lokacija v Mislinji nudi. 3. Samoupravni organi temeljnih organizacij, družbenopolitične organizacije ln svet krajevne skupnosti se bodo zavzemali, da se bo srednjeročni program dosledno uresničil. Ta plan opredeljuje tudi gospodarski razvoj Mislinje. 4. V ta proučevanja Je nujno potrebno vključiti tudi strokovne službe TOPER Celje. S temi stališči so bili seznanjeni vsi, ki bi kakorkoli lahko pomagali k čimprejšnji realizaciji sprejetih stališč. L R. A R K I K 09ISS1/ Kritična oskrba z lesno surovino in lepilom v TIP V letošnjem letu, predvsem pa v drugi polovici leta, je prišlo do velikih težav pri oskrbi tovarne ivernih plošč z glavnima surovinama za proizvodnjo ivernih plošč — to je lepilom in lesno surovino. Že koncem meseca septembra so bile zaloge lesne surovine, zlasti oblovine iglavcev in listavcev tako majhne, da smo že v začetku meseca oktobra opozorili na neugodno stanje zalog in nujnost povečanja le-teh zaradi bližajoče se zime. Kot vidimo iz tabele, se tudi koncem oktobra stanje ni bistveno popravilo in smo tako v mesecu novembru ponovno opozorili na kritično stanje. Konec meseca novembra pa imamo le približno 60 odstotkov že tako kritičnih oktobrskih zalog. Decembra meseca, točneje 25. v mesecu pa so zaloge oblovine bile takšne, da zadostujejo le za eno izmeno obratovanja. Zaloge oblovine po mesecih v m3 Oblovina september oktober november december iglavci 3152 4051 2014 100 listavci 3952 4057 2975 150 Skupaj 7104 8108 4989 250 Če pri tem upoštevamo, da je bil v mesecih september, oktober in november delež lesnoindustrijskih ostankov 68,3%, kar je okoli 10% nad planskim deležem in predstavlja samo za to obdobje prihranek okoli 4.000 m3 oblovine, kar pomeni, da bi bila tovarna praktično brez oblovine že koncem meseca novembra. Omeniti velja, da smo s tako visokim deležem lesnoindustrijskih ostankov praktično že ogrožali normalno kvaliteto plošč. Delež lesnoindustrijskih ostankov v mesecih september, oktober in november sortiment m3 % oblovina 12.057 31,7 ostanki 25.946 68,3 skupaj 38.003 100,0 Omeniti moramo tudi dejstvo, da smo pretežno v avgustu letošnjega leta imeli 20,5 izmen izpada proizvodnje zaradi pomanjkanja lepila. Ta izpad nam predstavlja 2.255 m3 plošč, za kar pa bi porabili dobrih 3.000 m3 lesne surovine več, od tega pa ob ugotovljenem deležu ostankov tudi 1.000 m3 oblovine, tako da tudi iz tega podatka vidimo, kako kritična je dejansko bila oskrba z oblovino. Iz navedenega sledi, da se moramo le slučaju zahvaliti, da do kritičnega stanja, v kakršnem smo danes, ni prišlo že mnogo prej. Po podatkih nabavnega sektorja ugotavljamo, da je bilo do 15. novembra 1978 izdobavljeno le 64 % planskih količin listavcev ali 3.213 m3 manj in 76% iglavcev ali 2.534 m3 manj. Pri tem je planska količina listavcev v zadnjih 4 letih v glavnem nespremenjena, količina iglavcev pa se je zmanjšala za skoraj 50 %. Dne 25. decembra 1978 izkazujemo na domačem področju zaostanek iglavcev 2.557 m3 in zaostanek listavcev 4.759 m3. Če bi iskali vzroke za takšno stanje pri oskrbi z oblovino domačega področja, bi lahko navedli dva vzroka, in sicer: — problematika odkupnih cen, ki je vplivala predvsem na dobave iz nedržavnega sektorja — opustitev nekaterih sicer planiranih sečišč, vendar mislimo, da ne bi bili dovolj objektivni, če ne bi navedli še dveh razlogov za to stanje, in sicer: — nespoštovanje sprejetih planskih obvez, ki izhajajo iz temeljev plana in — zakasnele opredelitve v zvezi z reševanjem problematike oskrbe. Mislim, da se moramo zavedati, da bodo posledice takšnega ravnanja lahko negativne za nas vse in ne samo za kolektiv TOZD TIP Otiški vrh. Ob nastali situaciji smo se dogovorili, da ima TIP pri oskrbi z domačega področja prioriteto, kajti v nobenem slučaju ne smemo dovoliti, da se stroji ustavijo zaradi pomanjkanja lesne surovine. Istočasno teče tudi akcija za dodatne dobave iz tujih področij. V zvezi z oskrbo iz drugih področij je treba povedati, da so se tuji dobavitelji držali dogovorjenih količin vkljub temu, da se verjetno tudi pri njih pojavljajo problemi. Letošnja situacija pri oskrbi z lesnoindustrijskimi ostanki pa nam kaže, da smo pri oskrbi z obrezlinami na dinamiki, pri oskrbi z žagovino pa izkazujemo s 15. novembrom 1978 le 75 % predvidenih količin kljub temu, da je bila dobava obrezlin v letošnjem letu večja, kot v preteklih letih. Letošnje stanje pri oskrbi z lesno surovino nas mora privesti k resnejšemu pristopu k planskim opredelitvam, ki jih moramo sprejeti z vso odgovornostjo, sicer se podobne situacije lahko še ponovijo. Omenili smo že, da smo v avgustu imeli precejšen izpad proizvodnje zaradi pomanjkanja lepila pri INA-NAFTA Lendava, ki kot proizvajalec tega lepila ni imela zadostnih količin uvoženega metanola za normalno proizvodnjo. V mesecu decembru pa imamo pri oskrbi z lepilom podobne težave, vendar je to sedaj posledica pomanjkanja karbami-da pri istem proizvajalcu lepila. INA-NAFTA Lendava nas je namreč 20. decembra 1978 obvestila, da bo zaradi pomanjkanja domačega in uvoženega karbamida obratovala predvidoma do 15. januarja le s 15% zmogljivostjo. Sicer pa že od avgustovskega pomanjkanja lepila obratujemo z minimalnimi eno- do dvodnevnimi zalogami lepila, takorekoč od danes do jutri. S tem, da je nabavni sektor že po prvem pomanjkanju lepila zagotovil uvozni kontingent 350 ton lepila, ki smo ga v celoti tudi uvozili iz Avstrije, je bilo omogočeno neprekinjeno obratovanje tovarne v tem obdobju, sicer bi prišlo še do večjih zastojev. Ne vemo pa, kaj nas v dani situaciji čaka v novem letu. Da bo problematika popolna naj za konec dodamo še vprašanje cen za plošče, surovine in energijo. Iverne plošče so se od leta 1974 pa do danes podražile le za 8 %, mimo vseh dosedanjih podražitev surovin, izdelavnih materialov in energije v teh letih, pa so pred nami sledeče podražitve (nekatere že v veljavi): — električna energija 19 % — mazut 22 % — lesna surovina okoli 20 % — lepilo 16 % (vloga na zavodu za cene) pri tem pa predstavljajo navedeni stroški v strukturi priznane cene plošč: — les 25 % — lepilo 20 % — energija 12 % oziroma dve tretjini vseh stroškov v strukturi cene plošče pri debelini 16 mm. Pri tem velja dodati tudi dejstvo, da se bodo podražili tudi papirji za oplemenitene iverne plošče in to predvidoma 15—20 %. Tako bodo znašali v prihodnjem letu povečani stroški samo za surovino in energijo ter brez papirjev (predvidena poraba 5,000.000 m2) 27,000.000,00 din. Mislim, da je prav, da se širši krog sodelavcev seznani s problematiko, ki nas tare in je istočasno specifična za vse proizvajalce ivernih plošč v SRS in SFRJ. Saša Pirkmaier, dipl. ing. ZBOR OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA TOZD ŽAGE MUŠENIK Člani kolektiva temeljne organizacije TOZD Žaga Mušenik so v torek, dne 28. novembra 1978 proslavili jubilej 30-letnico delovne organizacije. Poleg delavcev temeljne organizacije so se proslave udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti Črna, član občinskega sindikalnega sveta občine Ravne tov. STRMČNIK JOŽE, glavni direktor delovne organizacije LESNE tov. PETER PLANINŠEC in še nekateri člani delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena. Ni naključje, da so proslavo organizirali ravno na dan pred rojstnim dnem naše republike, saj ima območje, kjer živijo delavci temeljne organizacije Žage Mušenik bogato zgodovino NOB. Žrtev okupatorjevega divjanja je bila tudi mušeniška žaga, ki je bila leta 1944 požgana in obnovljena po vojni maja 1947. Že leta 1948 se je priključila k Lesnoindustrijskemu obratu Slovenj Gradec. V tistem času so delavci delali v treh izmenah. Notranje opreme žage in strojev skorajda niso modernizirali, razen s tem, da so leta 1954 kupili dodatni polnojarmenik, leta 1968 in 1969 pa obnovili in razširili skladišče in kupili viličarje. To pa je tudi vse, kar je bilo po vojni vloženo v to žago. Danes je iztrošena. Dilema, ali je smotrno nadaljnje poslovanje mušeniške žage, se je pojavila že pred leti, v lanskem letu pa je postalo to vprašanje pereče. Na skupnih sestankih delavcev kolektiva žage in krajanov Črne so se vendarle odločili, da bodo žago modernizirali. Ta investicija bo znašala cca. 6,5 milijarde dinarjev. Preden pa bodo začeli s proizvodnjo na novih tračnih žagah, bodo morali vsekakor premagati nekaj težav. Problem bo zaposlitev delavcev v času rekonstrukcije žage, ki bo trajala približno šest mesecev. Nekaj delavcev se bo moralo voziti na delo v Otiški vrh. Z realizacijo te investicije pa bo nastal problem odvečne delovne sile, saj bo delo, ki so ga sedaj opravili delavci v treh izmenah opravljeno na novih, modernih tračnih žagah v eni sami izmeni. Ta investicija pa bo temelj za nadaljnje širjenje lesnopredelovalne industrije v Črni. V okviru temeljne organizacije Žage Mušenik bodo zgradili sušilnico, kjer bodo zaposlili odvečno delovno silo in nekaj žensk. Tako bodo rešili tudi problem pomanjkanja dela za ženske na območju Črne in okolice. Delavci temeljne organizacije Žage Mušenik bodo nosili glavno breme teh investicij z odplačevanjem anuitet, nekaj sredstev pa bodo dobili iz združenih sredstev LESNE. Direktor TOZD Žage Mušenik Mirko Verdnik Gelca Goličnik je prejela državno odlikovanje Tako je v svojem referatu na kratko predstavil Žago Mušenik in njene probleme direktor TOZD Verdnik Miroslav, nato pa je predsednik delavskega sveta TOZD podelil jubilejne nagrade delavcem za deset, dvajset in trideset let dela. Priznanja so prejeli: — za deset let dela: Kos Albin, — za dvajset leta dela Vačun Jožefa, — za trideset let pa Goličnik Angela in Kotnik Beno. Priznanja za trideset let uspešnega dela v temeljni organizaciji Žaga Mušenik so prejeli naslednji: Verdnik Miroslav, Časi Franc, Kramar Antonija, Knez Leopold in Vačun Martin. Predsednik SZDL krajevne skupnosti Črna Alojz Germ je obvestil prisotne, da je predsednik TITO odlikoval njihovo sodelavko GELCO GOLIČNIK z redom dela s srebrnim vencem. Temeljna organizacija Žaga Mušenik bo leto zaključila z izredno dobrimi poslovnimi rezultati. To pa ni ugodno samo za delovno organizacijo LESNA, temveč tudi za samo krajevno skupnost Črna. Dobri rezultati pa so pogoj za realizacijo nove investicije — modernizacijo žage. Ida Robnik S proslave v Mušcniku Enodnevne vaje za utrjevanje pojma proizvodnje gozdnih sortimentov usmerjene Izredna členovitost, strmi nagibi, ostri prelomi in divji hudourniški jarki dajejo posebno obeležje gozdnim površinam izrazito alpskega področja črjanskega gozdnega obrata. 2e sama krajevna imena kot so: Svinjski graben, Hudijevo, Pekel, Kozarija, Jazbina, Ježevo, Štenge, Klini, Mučenik, Kozja peč, Mlinski kamni, Ciganija, Rebre, Mrav-lija, Turn, Ravsovec in podobna nakazujejo posebnosti, ki se odražajo v ciklusu gozdarskih opravil, še posebej pri težavnem delovnem procesu kot je pridobivanje gozdnih sortimentov v danes razvejani gozdni proizvodnji. Seveda pa imamo, da ne bo koga preveč strah ob poplavi robatih imen, tudi zatišja in platoje, ki bi raznežila tudi največjega črnogleda, recimo Rožni vrb in podobno, kjer je možno uvajati sodobna načela gozdne proizvodnje, trenutno najnovejših izsledkov gozdarske znanosti. S prehajanjem na vse večjo količinsko razmerje gozdnih sortimentov v korist neobaljenega lesa, odpade sicer težaška faza delovnega procesa, to je lupljenje lesa, ki se odraža v povečanih stroških pri spravilu skrojenih sortimentih iz gozda do potrošnika. V želji posodabljanja gozdarske proizvodnje, seznanjanjem in osvajanjem novejših strokovnih dognanj smo v sodelovanju s tov. Jand'1 Mitjo, dipl. inž. gozd., vodjem panoge pridobivanja gozdnih sortimentov Lesna, pripravili v Sklopu načrtnega izobraževanja delavcev seminar za gozdarske delovodje, kjer smo pri praktičnem delu nazorno opravili pripravo dela za usmerjeno podiranje in lizddavo drevja ter strojno spravilo lesa iz gozda z vrvnimi linijami. Program seminarja je bil sestavljen iz kabinetnega in terenskega dela usmerjenega načina podiranja gozdnega drevja. Obdelali smo tudi pravilnik opravil del in nalog za gozdarske delovodje, ker je dosedanji pravilnik iz leta 1970 že delno zastarel. Posebej smo obravnavali pojem »ročno« spravilo gozdnih sortimentov, kar je posebnost za naše področje (prej navedena karakteristična področna imena krajev to pogojujejo), kjer se bomo morali določeno obdobje še posluževati »ročnega« spravila lesa iz gozda. Vemo, da je pri sedanjem načinu gojenja in odkazovanja drevja klasičen način uporabe ročnega spravila gozdnih sortimentov iz sestojev nevzdržen, predvsem že zaradi poškodb na drevesih, ki so izbrana, da bi tvorila bodoči glavni sestoj. Res pa je tudi, da imamo med redkimi gozdnimi gospodarstvi v Sloveniji še rezervat tovrstnih specialistov, ki še obvladajo to spretnost gozdarskega dela. Poleg pojma usmerjeno podiranje gozdnega drevja uporabljamo še za- časen pojem za obliko dela v neodprtem alpskem svetu: »linija usmerjenega ročnega spravila gozdnih sortimentov iz sestojev«. Te linije so vnaprej določene, pripravljene in označene, da po čim krajši gravitacijski smeri, predvsem zaradi najmanjših možnih poškodb na preostalem gozdnem drevju in tleh, spravimo les iz gozdnih oddelkov do spravilnih zemeljskih linij ročnega spravila in naprej do drč, jarkov, vlak, gozdnih kamionskih cest ali pod linije nosilnih vrvi gozdnih žičnic. Navedeni način dela »linija usmerjenega ročnega spravila gozdnih sortimentov iz gozda« naj bi bil le začasni premostitveni značaj dela, pač dokler se ne bomo s prometnicami in primernimi stroji za take terene spravila lesa iz gozda optimalno opremili. Nakazane so bile tudi smeri, prijemi in tokovi razvoja, ki nas silijo ob obstoječem CLS Otiški vrh in obrobnih predelovalnih obratih za najgospodamejše krojenje oblovine z ozirom na celotni krogotok potreb, ki jih narekujejo potrošniki. Navedena razlaga naj bi bila tudi opravičilo dr. prof. inž. Amer Kri-vecu z Biotehnične fakultete v Ljubljani, zaradi začasne uporabe zastarelih načinov spravila lesa na nedostopnih predelih, dokler se ne razvijemo, čeprav se zavedamo, da mora ročno spravilo v gozdovih odmreti, oziroma je v bodoče strokovno nesprejemljivo. Objekte, kjer smo utrjevali »usmerjeno podiranje gozdnega drevja na vrvne linije«, je v splošno zadovoljstvo vseh sodelujočih vzorno pripravil revirni vodja revirnega vodstva »Peca«, gozd. tehnik Potočnik Maks. Navzočim je razgrnil gojitveno spravilni načrt za odd. 117 a g. e. Mežica, ki je v rednem planu odkazila drevje. Delovišče je bilo razdeljeno na pet delovnih enot. Vsako enoto je obdelala skupina dveh delovodij, mo-toržagar in traktorist s strojem Fe 58. Ko je bila določena smer vrvne linije za strojno spravilo lesa, smo to označili s posebnimi trakovi in odkazano drevje usmerili po strokovno najbolj ugodni smeri podiranja drevja omenjeno linijo. Po tem pripravljalnem delu smo se vsi zbrali ob obdelanih primerih in v razpravi ugotovili, ali so bili upoštevani in izbrani v danih pogojih primerni strokovni vidiki za nadaljnje gojenje, izkoriščanje in strojno spravilo odkazane-ga drevja iz gozdne površine, ki zagotavljajo optimalni razvoj gozda po opravljenih posegih. Po preudarku in oceni predvidene organizacije dela in potrditvi koncepta so skupine pristopile k izvajanju zamišljenega načrta. Na objektu smo se ponovno zbrali po končani izvlaki lesa in ugotavljali doslednost, stvarnost, uspešnost in nepredvidljive zaplete, ki so nastopali pri izvedbi vnaprej določenega programa spravila lesa iz gozda. Posebno pozornost pri obdelavi gojenja, odkazila, izkoriščanja gozdov in spravilu gozdnih sortimentov bi bilo potrebno posvetiti predelom našega obrata, ki ne pridejo v poštev za traktorsko spravilo lesa iz gozda. To so tereni z nad 603/o nagibi, tako imenovani kompleksi, ki so zaenkrat v območju gospodarjenja s pomočjo gozdnih žičnic različnih sistemov. Velja prepričanje in dokazi, da so dostopnejše gozdne površine že izkoriščene do spodnje meje gospodarnega poseganja v gozdno združbo. Obstaja takšna zaloga po ha, da gre vsako nadaljnje zniževanje zalog v »živo«. Pri nas je treba upoštevati še škodljivo delovanje strupenih plinov topilnice svinca v Žerjavu na vegetacijo v vse večjem območju, kot smo ga ljudje s svojimi čutili sposobni registrirati. Res je, da so leta 1978 pričele delovati filtrirne naprave in še živeče rastlinstvo je v primerjavi s prejšnjimi leti bujneje ozelenelo. V prihodnjem desetletju se moramo spopasti z gojitveno in spra-vilno tehniko gospodarjenja z gozdovi na terenih, ki spadajo v območje gozdnih žičnic. Tu mislimo predvsem na tehniko in tehnologijo, kako spraviti les iz sestojev do nosilne vrvi žičnice, da ne bi ogrožali biološkega razvoja gozda s poškodbami, povzročenimi po krivdi človeka, saj smo prvi odgovorni za varstvo okolja. Karel Dretnik Revirni vodja revirnega vodstva »Pece« Maks Potočnik posreduje opis objekta in delovne naloge (Foto: Franc Keber) ROLBA IN VSE V ZVEZI Z NJO Sodoben način gospodarjenja z gozdovi zahteva zmanjšanje prehodnih zalog lesa na najmanjšo možno mero, kar pa je mogoče le, če lahko pripravljen les odvažamo iz vseh delovišč, ob vsakem letnem času, torej tudi pozimi. Pa smo že tu, sredi problema. Kako pripraviti gozdno cesto za varen transport sortimentov pozimi, če pa nam že poleti zmanjka sredstev za redno vzdrževanje le teh? Važno vlogo za pripravo cest v zimskem času ima tudi naš »snežni rez-kar« ali po domače »rolba«. Zdi se mi prav, da jo malo predstavimo, obenem pa osvetlimo tudi nekaj težav v zvezi z njo. Sedanja rolba je tehnično popolnejša kot prejšnja, ki pa za svoje čase tudi ni bila slaba, vendar ni več uporabna. Delo s starim strojem je bilo v primerjavi s sedanjim prav garaško, zato se je stari šoferji kar neradi spominjajo. Ni imela gretja, bilo je mnogo okvar, pa še prostor za strojnika je bil tako stisnjen, da sta se komaj stlačila vanj. Ta nevšečnost je pri sedanji rolbi odpravljena. Ko smo jo pred petimi leti pripeljali k naši hiši je stala okoli 100 starih milijonov, samo letos pa smo jih za njeno popravilo porabili nad 30 (starih). Pri sedanji rasti cen bo čez pet let za novo rolbo ena milijarda komaj dovolj. Torej za »prihodnjo« zimo smo stroj pripravili. Danes, po štirih dnevih čiščenja pa s strahom ugotavljamo, da je tako uničen kot v vseh prejšnjih sezonah. Seveda bi rezkarji in tudi vsi ostali stroji vzdržali mnogo več, če bi bile ceste pripravljene tako, kot je dogovorjeno, ker pa niso, so posledice tu. Pred snegom bi morala biti čestišča, ki jih je potrebno plužiti, poravnana, očiščena razne navlake, večjih ovir, kot so posamezni kamni, neodvožen les, jaški, kakor tudi bankine označene s posebnimi koli. Pri klasičnem vzdrževanju cest v preteklosti je bilo to storjeno, vendar le v revirjih, kjer je tudi sicer vladal red, danes pa se nimaš komu pritožiti, če zaradi neoznačenega jaška obtičiš za cesto. Cestarja ni v bližini in šofer tako lahko sam dviguje kamion. Kaj pomeni, ko z 10-tonsko rolbo treščiš v neoznačeno, s snegom pokrito trdo oviro, ali »stopiš« v jašek, ravno prav širok, da pogoltne gumo, ve le tisti, ki je neposredno vezan na reševanje iz te pasti. To pa sta največkrat le strojnika in nihče drug. Najlažje je delo z rolbo na cesti z ravno površino, da se lahko spusti boben do kopnega, ker je tudi pomik vozila najuspešnejši in ne drsi. Najbolje je tudi, da leži sneg po celi površini cestišča, tako da imata oba bobna dovolj dela, drugače se sicer mašita, kar povzroča, posebno pri južnem snegu, največ zastojev. Z neravnih površin strgajo rezkarji vse kar lahko pogoltnejo in seveda tudi odvržejo, zato se v bližini rolbe ni dobro nahajati, saj leti debelo kamenje tudi po več deset metrov daleč. Če je sneg suh in če teren narekuje odmetavanje le v eno smer, strojnik ničesar ne vidi. Ustavljati mora vsakih par sekund, da se prepriča, če se drži smeri ali če mu ne grozi kakšno srečanje, če ni že sam na robu cestišča itd. Potrebno je često ustavljanje bobnov oz. pomik same rolbe, kar vpliva zopet na storilnost le-te, kljub navidez dobrim pogojem. Kadar med delom še sneži, je vse skupaj samo še težje. Kako pa je pri srcu strojniku ponoči, ko mora ob tistem trušču in blokih snega uporabljati še luči, je težko opisati. So trenutki, ko je potrebno mnogo, mnogo volje in še več poguma, da se sploh spraviš za volan in poskušaš izvleči dragoceni stroj, ki visi nekam pod rob ceste, medtem ko se zadnji pogonski kolesi vrtita v prazno. Do sedaj smo imeli srečo, toda kako dolgo bo še naš glavni zaveznik? In vendar delamo tudi ponoči, ko vsaj zastojev zaradi srečavanja z drugimi vozili ni. Delo z rolbo je nevarno in odgovorno, zato je strah pred nesrečo zmeraj prisoten. Še vedno mi je živo v spominu dogodek izpred let. Čistili smo cesto na Naravske ledine. Bilo je pozno ponoči in mladi se kaj radi sankajo tudi ob tem času. Ozka izvožena gaz v snegu, ki motoriziranega prometa ni dovoljevala, jim je nudila večjo brezskrbnost pri svoji zabavi. Večkrat se je strojniku posrečilo ustaviti zadnji hip, da je preprečil nesrečo, saj bi lahko sankača v hipu s sanmi vred razkosal. Neko žensko je rešil le pes, ker so se mu v temi močno svetile oči in sva postala pozorna na temno gmoto ob cesti samo zaradi tistih lučk. Ko sva obstala, sva v grozi opazila prestrašeno žival; kako se stiska k svoji gospodarici. Rolba je nanjo nametala že precej snega, zato je nisva videla; njenih obupnih klicev pa nisva slišala zaradi ropota, ki ga povzročajo rezkarji pri obratovanju. Po tej skoraj tragični izkušnji, sem odšel v sneg pred rolbo in sankače prosil in opozarjal, da so se umaknili na varno. Pri vsem tem ne gre samo za odgovornost strojnikov, ampak tudi za zdravje. Če se sneg zelo praši, mora voziti pri odprtem oknu, ker brisalci postanejo nemočni, brez njih pa tudi ni mogoče videti. Pri vsaki resnejši oviri se boben ustavi, zato je treba v sneg, zamenjati varovalko, odstraniti oviro! V plazovih je ponavadi kamenje, listje, vejevje in ostanki lesa. Včasih je še sekira premalo, da se lahko prebijaš naprej. Vse to zahteva mnogo fizičnega napora, med delom je večkrat potrebno zamenjati vsaj obutev, ki takih sprememb temperature ne vzdrži, če ne že izčrpanega strojnika, kar tudi ni redek slučaj. Rolba, ki jo uporabljamo danes, je zelo kvalitetna. Na pogonskih strojih ni okvar, tudi ostala transmisija se dobro drži. Samo rezkarji ne vzdrže, zakaj, smo pa že slišali. Stroj, ki lahko očisti 5 km cestišča na uro, očisti včasih samo enega v petih urah. Zgodi se, da ekipe z rolbo dolgo ni od nikoder. Res je, tudi mi bi se mnogokrat radi vrnili, pa se ne moremo. Rolba odmetuje sneg daleč po pobočju. S tem povzroča osipanje snega z dreves in na očiščen del cestišča se vsuje plaz. Ker na zadnji strani rolba nima rezkarjev, cestišče pa obračanja ne dovoljuje, je ekipa primorana nadaljevati s pluženjem do mesta, kjer je ta manever mogoč. To pa na starejših cestah lahko pomeni tudi kilometre poti, še posebej, če na edinih razširjenih delih leži les. Omenil sem, da cestarjev ni več, to je res, ne pomeni pa, da ne delajo. Sedaj so organizirani v ekipo, ki dela mostove, popravlja škarpe, pozimi posiplje ceste itd., toda delo klasičnega cestarja ob vsem tem ne zmorejo, kar pa se nam v drugi obliki vrača. Če ne bomo poskrbeli vsaj za minimalno pripravo cestišč, bo postala ura dela z rolbo predraga ali pa rolbe sploh ne bo več. Najbolje bi bilo, da bi vsak šofer sam očistil cesto, po kateri vozi les, vendar to ni izvedljivo. Privajanje na delo s tem strojem terja svoj čas, dela se pa le občasno in v množici tistih ročic v kabini se še vajena roka izgubi. Samo en nepravilen vklop lahko povzroči večurni zastoj in nepotrebno delo. Iz tega razloga tudi ne privajamo vse voznike na delo z rolbo in zaradi tega tvegamo očitke, da so nekateri privilegirani. Toda očitki so eno, gospodarnost pa drugo. Tudi za naš TOZD bi bilo najbolje, če bi vpeljali pri rolbi večizmensko delo namesto, da izbiramo šoferje, ki pač tisto območje najbolje poznajo. Za dobro, hitro in poceni opravljeno delo morajo biti dani vsi pogoji, teh pa zaenkrat pri delu z rolbo ni. Če je cesta dobro očiščena, so zadovoljni koristniki, manj pa mehaniki in kovači v delavnici, ko morajo na hitro celiti rane na rolbi, jo pripraviti za naslednji val snega, oziroma za naslednji lom. Delo z rolbo mora spremljati področni referent. Skrbeti mora za nemoten potek dela in usklajevanje trenutnih potreb po pluženju na terenu. Za zvezo s servisno delavnico, ki je v teh pogojih često potrebna, bi lahko koristno uporabil tudi UKV oddajnik, saj je že od pomladi montiran v vozilo, vendar zveza zaenkrat še slabo deluje. Že več mesecev OBRAVNAVALI IN SKLEPALI SO Vse temeljne organizacije so v času od 20. novembra do 15. decembra 1978 obravnavale in sklepale: — razpisali so referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med TOZD Blagovni promet in ostalimi TOZD v delovni organizaciji ter za sprejem samoupravnega sporazuma o razporeditvi sredstev in obveznosti med TOZD Gradnje ter gostinstvo in turizem, — določili so vrednost obračunske točke za mesec november 1978, — razpisali so volitve za izvolitev delegata v zbor interne banke, — obravnavali in sprejeli so pravilnik o delovnih razmerjih, — sprejeli so pravilnik o knjigovodstvu, — določili so kandidata za izvolitev delegata v zbor interne banke, — sprejeli so sklep o pošiljanju glasila VIHARNIK upokojencem Lesne in o plačilu vseh stroškov, ki bodo v zvezi s tem nastali, — sprejeli so sklep o določitvi blagajniškega maksimuma in polaganju gotovine iz dnevnega iztržka, — obravnavali in sprejeli so sklep v zvezi s prispevkom za leto 1977, ki ga je republiška skupnost za otroško varstvo vrnila in bi se moral delavcem vrniti po osnovah bruto OD za leto 1977, — seznanjeni so bili z doseženo proizvodnjo v mesecu novembru 1978 in potrdili plan proizvodnje za mesec december 1978, — obravnavali in sprejeli so predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo Samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino, — obravnavali in potrdili so pravilnik o varstvu pred požari, — obravnavali in sprejeli so samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju z LESNINO Ljubljana za obdobje 1978 — 1980 (TOZD lesne industrije). Posamezne temeljne organizacije so obravnavale še: TOZD Gozdarstvo Mislinja Dne 28. 11. 1978 — delavski svet — obravnavali so anekse št. 2 k samoupravnim sporazumom o temeljih planov za obdobje 1976 — 1980, za leti 1979 in 1980 Samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. TOZD Žaga Mislinja Dne 21. 11. 1978 — delavski svet — obravnavali so anekse št. 2 k samoupravnim sporazumom o te- meljih planov za obdobje 1$76 — 19780, za leti 1979 in 1980 Samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. TOZD Žaga Vuhred Dne 2. 12. 1978 — delavski svet — potrdili so Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev z delovno organizacijo Slovenijales — trgovina. TOZD Žaga Mušenik Dne 5. 12. 1978 — zbor delavcev — obravnavali in potrdili so Samoupravni sporazum o združevanju — obravnavali so predlog finansiranja SIS v občini Dravograd za leto 1979, — sprejeli so samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev na področju izvoza izdelkov lastne proizvodnje in uvoza reprodukcijskega materiala med delovno organizacijo Lesno Slovenj Gradec TOZD TIP Otiški vrh in delovno organizacijo Slovenijales — Stilles Sevnica, — sprejeli so samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med delovno organizacijo Lesno Slovenj Gradec — TOZD TIP Otiški vrh in Slovenijales — Tovarno pohištva Brežice, — sprejeli so samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med delovno organizacijo Slo- Razprava po izvršenem usmerjenem podiranju drevja na vrvno linijo (Foto: Franjo Keber) sem namreč brez mikrofona in to zaradi takšne malenkosti kot je zlomljen vtikač. Tolaži nas le dejstvo, da so aparati domače »Iskre« in da je tudi servis za vzdrževanje le-teh v Slovenj Gradcu! Ne mislim opravičevati slabo opravljenega dela ali dragih okvar na »snežnem rezkarju«. Skušam le prikazati, s čim vse se srečuje ekipa rolbe pri svojem delu, obenem pa opozoriti, kako težko je včasih odločati referentu o nadaljevanju dela ekipe, če ve, da je istočasno odgovoren za v a r e n prevoz lesa, ki je možen samo na dobro očiščenih cestah, po drugi strani pa tudi za okvare, ki nastajajo na rolbi. Namen tega članka ni ta, da bi izzval pomilovanje osebja pri rolbi. Če kdo zasluži pomilovanje, je to traktorist z mehanskim plugom, ki se sam, brez spremstva, prebija v mrzlih nočeh po gozdnih cestah, izpostavljen vremenu in okvaram samo, da vzdržuje zvezo med zasneženimi zaselki in dolino, ampak bo namen tega pisanja dosežen že s tem, če nam bo kdo vsaj skušal prizanesti z grajo zaradi nenamerne okvare na stroju, kakor tudi zaradi nekaj metrov slabše očiščenega cestišča! Marjan Čuješ dela in sredstev z delovno organizacijo Slovenijales — trgovina. Dne 11. 12. 1978 — delavski svet — potrdili so anekse k temeljnim planom Samoupravnih interesnih skupnosti občine Ravne, — sprejeli so delavca za delovna opravila in naloge »vodja investicije«. TOZD Tovarna oken Podvelka Dne 2. 12. 1978 — zbor delavcev — potrdili so statut gasilcev, — obravnavali so anekse Samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Radlje za leto 1979/80. TOZD TIP Otiški vrh Dne 5. 12. 1978 — delavski svet — potrdili so rebalans plana za leto 1978, venijales — LIK Kočevje in Lesno Slovenj Gradec — TOZD TIP Otiški vrh, — obravnavali so predlog dopolnitve pravilnika o nabavi in uporabi sredstev in opreme za osebno varnost, — za individualni poslovodni organ v TIP Otiški vrh so imenovali Pirkmaier Saša, dinpl. inž., — razpisali so volitve za izvolitev predsednika in namestnike predsednika skupne disciplinske komisije in za izvolitev delegatov v delavski svet delovne organizacije. Ljuba Marzel DOPISUJTE V VASE GLASILO 00 f- CD D f— lil > O 2 O 0 1 z o o a (/> O z Ul o Ul <0 < N O O S a > o £ M a •p* o X 'u P* a s rt X S •3 C/5 J3 3 Ch >N O 5 g Ph o £ eo ^5 P“H £ • • •JH 0 1 ® T3 O pC X a •PH -4-t >£•2 5 ‘S A N 5 2 ¥g 03 Pi IS I T3 O A •j-j 5« O VI •—' o 00 t- OS w £ C/5 H J rt u v x S a -2 - g-5 1/3 a Mus O ~ O -S n if •s .a 'Suš i—( S ^ * o ^ « O ■* -2. •S 2 »-H <«-• O o S “ —1 00 TT i> :Q oj o cc o a 03 P O o tn 3 s O T3 ^ 03 K k* bfi S •g 6 A §1 I I s I ^ I l R | 1233281 g tj JD ^ tn OiG % -2 § s 3^1 I <* I I I | | | ^ I ^ 2 >A | | | oo | | vo I ?2 I IS l I I I22l l l 12 2 Ig i I l I l 322 IS Ig i 1283 1 1^888381 i 3 i oo cn *—< i i/"\ i ir\ o fM 1^ | irv | NO | | O N N I | K\ O W ol d p 3 2 >y t> V S P jj V >£ -S § '0 -Si ‘c ~n § SP 10 O f3š g •§ Jg i ~ | 1311 | s | IllfŽog Sol9»!šž2 t| ISfel uiSPoooo^Oonnnh^OhhIohO i i i |»5 I« I I I I I ON 3 :a S w> g ja .* tl J3 g ’8 Id > > o a (N \D O O o o < r-> t-( rH CN 1 — '55 ^ -§| si a& o o ■tl- (N (N <-i 1 S m \D ir\ o •a ■3 ■a st i "i ■6II N O O* SO O O O 'O !-" I I I J" ITN .3 ir\ .a X Ch i >o >c/> 'g >co 0 3 1 OJ 13 C/3 l 1 1 '§ 2 1 G 2 1 tN -s S d s J^ 3 .a & ;g ■s 3 w 5 S S J*! ■ Si .a S H S -a s •Si 3 a i §• «■ ^4 O - 2 dj i/"\ 00 -s s dJ •s g § <2 > 13 > J • 2i dJ S 0 'S o e 1 c5 H S Ih i "O cd •H cS »§ ‘c p dj 2 i g 5Š n ^ W -S o > o 8 s ■a > a 8 ■ v I H arnik Izobraževanje LED SO PREBILI S temi besedami je bil zaključen seminar, ki ga je organiziral koordinacijski svet OO ZSMS za vse člane osnovnih mladinskih organizacij Lesne. Dne 16. 12. 1978 so sejno sobo v poslovni stavhi delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena napolnili mladinci, člani kolektivov temeljnih organizacij Lesne. Okrog šestdeset jih je prišlo poslušat predavanja o najaktualnejših temah današnjega dne. O samoupravljanju je predaval Oto Štraser, dipl. pravnik, šef sektorja za pravne in kadrovske zadeve pri delovni skupnosti. V uvodu je nakratko orisal razvoj naše socialistične družbenoekonomske ureditve od nastajanja teoretične misli o socializmu, revoluciji NOB, do administrativnega socializma in začetkov samoupravljanja pri nas. V primerjavi z družbenoekonomskim položajem delavskega razreda v drugih družbenoekonomskih formacijah in v samoupravni družbenoekonomski ureditvi je prikazal prednosti položaja delavca v naši socialistični družbi, nato pa je podrobneje govoril o začetkih in razvoju samoupravljanja v Lesni. Na drugo temo, povezanost temeljnih organizacij v Lesni in dohodkovnimi odnosi, je govorila Angelca Vrbnjak, oce., šef finančnega sektorja. S sprejemom zakona o združenem delu smo v Lesni takoj pristopili k uresničevanju določil le-tega. Imenovali smo tudi komisijo za dohodkovne odnose, ki je takoj začela z delom. Z analizo stanja je komisija ugotovila, da so naše temeljne organizacije premalo povezane med seboj. Ugotovitev, da bo potrebno izboljšati proizvodnjo lesne predelave z večjo produktivnostjo dela in boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet kaže tudi direktna prodaja žagarskih proizvodov na trgu (kar 63'Voj. Vzrok je verjetno v premajhni produktivnosti in slabi izkoriščenosti kapacitet. Predvsem pa bo potrebno dobro organizirati delo. Tov. Vrbnjakova je nanizala še nekaj primerov, kako naj bi bile v bodoče povezane temeljne organizacije naše Lesne med seboj in z drugimi delovnimi organizacijami oz. temeljnimi organizacijami. Konkreten vpliv in interes temeljnih organizacij bo moral biti viden in razumljiv tudi za delavce. Ob koncu svojega predavanja je opozorila prisotne, naj bodo buditi in naj sproti spremljajo in sodelujejo s svojimi predlogi pri realizaciji dohodkovnih odnosov, saj bodo oni tisti, ki bodo ta sistem, ki ga danes uvajamo dograjevali. Do sedaj so bili mladinci na tem področju premalo aktivni. Le dobro organizirani bodo lahko vplivali na boljše medsebojne odnose. O ugotavljanju in razporejanju prihodka ki dohodka v temeljnih organizacijah Lesne je predavala Jožica Save, oec., šef računovodskega sektorja. Nazorno in razumljivo je prikazala delitev celotnega prihodka na materialne stroške in amortizacijo. Nadaljnja delitev je delitev dohodka (ki bi moral biti rezultat vloženega dela) na skupno in splošno porabo. O ostanku, to je čistem dohodku pa odločajo delavci v temeljnih organizacijah vsake tri mesece in ob zaključnem računu, kako ga bodo razporedili. Vse to je določeno v skupnem Samoupravnem sporazumu o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki je v skladu s panožnimi sporazumi (za gozdarstvo in lesno industrijo posebej) in sindikalno listo. V nadaljevanju je tov. Šavčeva razložila mladincem, kaj pomeni izguba in pojme, ki jo označujejo (npr. izguba na substanci, izguba na dohodku itd.). Ena izmed najaktualnejših tem današnjih dni je tudi odnos držav med seboj in širših organizacijskih struktur držav. Ti odnosi se marsikdaj zaostrijo, predvsem pa takrat, kadar grozi obstoječemu stanju preobrat. Imperialistične države poskušajo z vsemi svojimi sredstvi obdržati obstoječo ureditev, zato tudi trošijo ogromna sredstva za oborožitev. Zanimiv je podatek, O vlogi mladine v splošnem ljudskem odporu je predaval Tomo Dragojevič Mladi so z velikim zanimanjem poslušali predavanja da dela kar 4000 znanstvenikov na izpopolnjevanju orožja. Kakšna pa je vloga Jugoslavije oz. mladih v borbi za dograditev našega samoupravnega socializma, je seznanil mladince Lesne predstavnik JLA Tomo Dragojevič. Dejal je, da so mladi odigrali pri nas veliko vlogo že v revoluciji med NOB. Danes bi imela mladina v slučaju vojne še večjo vlogo, saj so zrasli v svobodni domovini, razvijali so se vzporedno z razvojem socializma in samoupravljanja pri nas. Mladinska organizacija mora dosledno slediti in razvijad politiko ZKJ na vseh področjih udejstvovanja in dela, predvsem pa na področju SLO. Bratstvo in enotnost je treba najprej dojeti, nato pa razvijati in negovati. Sodelovanje mladine v družbeni samozaščiti pomeni čuvati sebe, prijatelje, svojo delovno organizacijo in čuvati poslovno in vojno tajnost. Mladinci so z velikim zanimanjem poslušati predavanja. Bogate razprave na posamezne teme so pokazale, da so mladi željni vedeti še več o stvareh, ki so jim bile podane na seminarju. Dogovorili so se, da bodo v bližnji prihodnosti organizirali še več takih seminarjev in tudi sami pripravili teme s področij, ki so aktualna in zanimiva za mlade. T „ Želimo si še več takih seminarjev KARTE — KARTE V Slovenj Gradcu je bil zadnji, elizabetin sejem. Takrat sem delal v Tovarni kos v Trobljah. Tisd dan sem se na poti z dela ustavil pri prvi gostilni, pri Sulerju. Videl sem množico ljudi, ki je sedela kar zunaj. Na mizah so imeli veliko jedi in pijače. Pri eni mizi so korajžno metali karte. Poznal sem jih. Videl sem, da je med njimi tudi moj znanec in takoj sem vedel, da ga bodo do golega oskubili. Pa sem kar tja čez cesto zaklical: »No, Švalar (iz Sel je bil doma), ali si prodal vola ali kravo?«, pa me je le po strani pogledal, rekel pa ni nič. Ko sem prišel do Rejnikove hiše na koncu mesta, me je dohitel in vprašal, kaj so pomenile te moje besede. Jaz mu pa rečem, da je prišel ravno pravim kvartopircem v kremplje: »Ce si prodal vola, bi malo bolj dolgo trajalo, če pa le kravo, bi bil pa kmalu suh.« Predobro jih poznam. Bili so to zloglasni Bratec Matija, pa Muš iz Kotelj in Vovkov Tine iz Starega trga. Koliko so jih obrali ti trije! Kdor je z njimi kartal, ni odnesel domov izkupička od prodane živine. V sedanji ureditvi se ne sme več kartati. Mislim, da je to tudi prav. Razgoršek Franc SEKRETARIAT PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE JE NA SEJI 11. DECEMBRA 1978 SPREJEL TALE O ROKU IN NAČINU PRIJAVE MOŽNIH KANDIDATOV IZ SR SLOVENIJE ZA PRVOMAJSKO NAGRADO DELA V LETU 1979. 1. Po zakonu o prvomajski nagradi dela (Uradni list SFRJ številka 21/74) dajejo pobudo za podelitev te nagrade organizacije združenega dela s področja gospodarstva, družbenopolitične organizacije v njih in delavci. Zato sekretariat predsedstva RS ZSS poziva vse naštete dejavnike, da prijavijo možne kandidate iz SR Slovenije za podelitev prvomajske nagrade dela v letu 1979. 2. Kot kandidata za podelitev prvomajske nagrade dela je možno v skladu z razglasom prijaviti posameznega delavca — neposrednega proizvajalca v gospodarski dejavnosti in to: — za izjemen prispevek k povečanju produktivnosti dela, — za pomembne racionalizatorske in inovatorske predloge, — za učinkovite tehniške in tehnološke izboljšave, — za trajnejši in izjemen nadpoprečen delovni učinek oziroma za izjemno kakovost dela, — za pobude in delovne rezultate, s katerimi so doseženi veliki prihranki v stroških proizvodnje, — za izjemne uspehe v proizvodnih tekmovanjih in podobno, vendar le, če ob takih delovnih uspehih izkazuje svojo pripadnost socialističnim družbenim odnosom z lastnim ustvarjalnim delovanjem v samoupravnih organih ter v družbenopolitičnih organizacijah. Kandidati za prvomajsko nagrado dela ne morejo biti delavci, ki niso zaposleni v gospodarstvu, pa tudi ne vodilni delavci. Osnovna merila za podelitev prvomajske nagrade dela določa zakon o prvomajski nagradi dela. 3. Možnega kandidata za prvomajsko nagrado dela prijavi pismeno temeljna ali druga organizacija združenega dela potem, ko je sklep o tem sprejel zbor njenih delavcev ali delavski svet, družbenopolitična organizacija pa, če so tako sklenili njeni člani ali njen pristojni organ. Prijava se opravi na posebni tiskovini v treh izvodih, vsebovati pa mora vse podatke, ki so zahtevani in podrobno utemeljitev. PRIJAVO VLOŽITE PISMENO V DVEH ENAKIH IZVODIH NAJPOZNEJE DO 20. JANUARJA 1979 ODBORU NA NASLOV: REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, 61000 LJUBLJANA, DALMATINOVA 4. Kandidate bo izbral odbor, sestavljen iz delegatov republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarske zbornice SRS in Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Odbor ne bo upošteval nepopolnih prijav. Tiskovine sc dobije pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, razpolagajo pa z njimi tudi vsi občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije. 4. Odbor bo do 30. januarja 1979 izbral kandidate za prvomajsko nagrado dela v letu 1979 z območja SR Slovenije. 5. O nagrajencih bo odločil z zakonom pooblaščeni zvezni odbor. OBISK VOJAKOV V TOVARNI IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH — DRAVOGRAD Kdor je služil vojaško obveznost, ve, da ni vse, da spoznaš kraj, kjer preživiš dobro leto, ampak da je dobro, če spoznaš tudi življenje samega kraja, ljudi in se seznaniš z delom v delovnih organizacijah tega kraja. Na tem področju se veliko angažira Občinska konferenca zveze socialistične mladine Dravograd, ki organizira ob praznikih čuvarjev naših meja obiske v delovne organizacije. Tudi naša tovarna je bila že večkrat njihov gostitelj. Tako nas je ob dnevu JLA — 22. decembra obiskala skupina 25 vojakov iz kasarne Bukovje —Dravograd. Sprejeli so jih predstavniki osnovne organizacije mladine ter jim najprej pokazali tehnološki proces proizvodnje navadnih, oplemenitenih in finaliziranih ivernih plošč. Nato je imel kratek razgovor z njimi direktor tovarne in odgovarjal na njihova zastavljena vprašanja. Predvsem so se zanimali za samoupravno organiziranje tovarne, delovanje družbenopolitičnih organizacij, poslovne uspehe, osebne dohodke in podobno. V samem razgovoru je bila izražena želja, da bi se morali stiki vojakov z delovnimi organizacijami še nadalje ohraniti ter se razvijati na drugih področjih. Hedvika Janše Vinko Tomis IZGUBILI SMO DELOVNEGA TOVARIŠA Zahrbtna bolezen nam je nenadoma iztrgala iz naše sredine delovnega tovariša VINKA TOMISA. Komaj pred 40. leti si sc rodil v delavski družini in v mladosti že okusil trdo življenje. Očetov skromni zaslužek ni mogel takrat nuditi dovolj za preživljanje družine in si moral že po končani osnovni šoli, kot 15-letni fant, s trebuhom za kruhom. Prvi boljši zaslužek ti je dalo težko delo pri grad- nji dravskih elektrarn. Pozneje si se zaposlil pri Kmetijski zadrugi Vuhred, kot transportni delavec. Na prve kamione, ki so se takrat pojavljali, si ročno nakladal les iz našega Pohorja. Leta 1963 si to delo nadaljeval pri naši delovni organizaciji. Kdo ve? Morda je takrat bilo prizadeto tvoje zdravje. Treba je bilo vse delo opraviti ročno, brez mehanizacije, ob vsakem vremenu. Ko so tvoje delo prevzela dvigala, si našel nekoliko lažje delo na lesnem skladišču v Vuhredu, kot žagar pri proizvodnji tramov. O bolezni, ki te je mučila zadnja leta, nisi nikomur potožil, ne svojim delovnim tovarišem, niti nisi hotel prizadeti svoje žene, hčerke, sina. Sam si nosil to bol, jo vdano prenašal in skoraj do konca vztrajal pri svojih delovnih tovariših. Dragi Vinko, čutimo praznino, ko te ni več med nami. Ohranjamo te v lepem spominu! Tvoji sodelavci lesnega skladišča Vuhred __________________________________I Adolf Vcržun VERŽUN ADOLF, dipl. oec. Turobnega zimskega dne, 8. 12. 1978, nas je presenetila žalostna vest, da nas je za vedno zapustil naš dolgoletni sodelavec Adolf Ver-žun. Za trenutek smo zastali in tiho prehodili njegovo bogato življenjsko pot. Dobro leto dni je od tega, ko je izstopil iz naših delovnih vrst v pokoj. Šestdeset let star je v svoji jeseni življenja obstal na pol poti in tako ni utegnil uživati sadove svojega dela. Naš pokojni sodelavec Adolf Vcržun, diplomiran ekonomist, je opravil svoje študije v Zagrebu in na Dunaju. Od začetka, to je odkar je bilo ustanovljeno naše gozdno gospodarstvo, je opravljal posle šefa računovodskega in pozneje plan-sko-analitskcga sektorja. V težkih povojnih letih, ko smo z vso zagnanostjo obnavljali svobodno domovino, je bilo njegovo delovno mesto eno izmed najbolj odgo- vornih in najtežavnejših, ki pa ga je s svojo iznajdljivostjo in pridnostjo uspešno opravljal. Problemom svojega dela se je posvečal večkrat tudi pozno v noč. Nikoli ni bil uradniški birokrat. Za vsakogar je imel v sebi toplino človeka, imel je tisto redko človeško vrlino »znati se vživeti v drugega«. Njegov delež k ugledu in uspehu naše delovne organizacije je bogat in velik. Zato čutimo zdaj, ko nas je zapustil za vedno, kot da bi prerani grob jemal tudi delček nas vseh. Sodelavci se s toplino v srcu spominjamo njegovega nesebičnega in uspešnega dela. Svoje bogato znanje je znal prenašati na mlajše. Vsakemu je svetoval in ga s toplo človeško besedo bodril in tako vpeljal v delo veliko število mladih, ki danes nadaljujejo njegovo delo. Prehitro so se iztekli njegovi načrti, ustavil se mu je čas in za njim so vse skrbi. Radi sc ga bomo spominjali tako pri delu kot kdaj v družbi, saj je bil kot dober tovariš vedno dobrodošel. Hudo nam je, čutimo težko bolečino z vso njegovo družino in vsemi njegovimi. V imenu vseh sodelavcev pri LESNI jim izrekamo iskreno sožalje. Naj počiva v miru in hvala mu za vse njegovo delo, ki ga je vložil v našo delovno organizacijo. Sodelavci IOhviharnik Lep spomin na 12. december 1978 Prvi semafor v Koprivni ZAHVALA Greta Bobovnik Toliko let; potem trenutek in nikoli več ... V SPOMIN GRETKI BOBOVNIK Vedno znova se prebuja v nas, postoji za trenutek, kratek hip, potem zbeži in vse je spet kot prej ... Bolečina, dajali so ti tisočera imena, a si prihajala vedno enaka, kruta in neusmiljena; prihajala si s smrtjo človeka in si prihajala naglo, brez vprašanj in brez čustev. Nemara kdaj zasije in postoji lažno in bežno upanje, potem ugasne in drvi dalje, drvi naprej. In čudo, v spominu ugaša podoba, lik človeka, ki ne bi smel ugasniti. In potem v trenutku te dojamemo: smrt. Kdo ve, kakšen dan je bil julija 1927. leta, ko si bila rojena in je bila tudi usoda morda vtisnjena v tvoje življenje? Ej, ko bi si lahko premislil, ubogi človek, in bi ne stopil v resničnost, katere ne moreš predvidevati in bi ne preživel toliko let trpljenja, ki ga na starost in s časom tako velikodušno pozabljamo. Ne bi vstopil in nemara ne bi izgubil ničesar na ruleti življenja. In bi ne videl, kako beži čas, kako se preobrača vse, kako se izjalove pričakovanja. Vse, prav vse je torej le kolo, ki se ne ustavi nikdar. Leta 1927. si bila rojena in 27 let je bil tvoj obraz med nami; tvoje kretnje, tvoja vdanost družini, delu, utripu življenja. In sčasoma vse postane vsakdan, navada ... Tvoj lik postane del vsega, kar te obdaja. Morda pa so le bili tudi lepi trenutki, skriti nekje globoko v tebi, tisti, ki ostajajo večno pokopani globoko v slehernem človeku in izginejo z njim v pozabo. A če so bili, bilo jih je malo. Tvoje kolo sreče se je obračalo v nemirnem času. Mladostno silo si darovala domovini, srce si podarila svojim najbližjim, nasmeh in vedrino si dala svojim sodelavcem ... In mir, počitek, ki si ga tako zaslužila — tudi tega si izgubila. Kajti smrt ne more in ne sme biti nagrada človeku, ki je le dajal, nikoli jemal. Ali je smrt tista nagrada, katero iščeš vse življenje, človek? Mar je neozdravljiva bolezen plačilo za toliko darovanih let? Poglej! Vse v naravi se znova in znova vrača na začetek. Sleherno seme vznikne znova, najskromnejša biljka na pomlad znova požene. A človek, ti krona stvarstva, se ne vrneš nikoli več. Kako skrivnostna in grozljiva misel! Morda je tudi tebe kdaj obhajala. Gotovo te je. Tiste dneve si molčala in skrivala bolečino v sebi. Tako si jo prekrivala tudi takrat, ko si začutila neusmiljeno kal bolezni; skrivala si jo iz nerazumljive pa tudi čudovite človeške želje po darovanju, po samoodpove-dovanju. Življenje, v resnici si kakor gozd v ledenem zimskem jutru; pokrito z ivjem svojega živega soka, si nenadoma še bolj silovito v svojem otrplem in mirnem nemiru. Toda ne vidi te nihče, nihče ne otresa tvojih vej... Zapustila si nas, a samoto bo oblažil lep spomin nate, lep spomin kot nagrada, plačilo za toliko darovanih let, ki jih je ugrabil trenutek 8. decembra 1978. leta. Tvoje sodelavke Delavci iz drugih republik, v glavnem iz Bosne in Hercegovine, delamo v temeljni organizaciji Gradnje (prej Gradnje in turizem) že kar precej časa. Nekateri delajo tu že prek 15 let. Posebnost temeljne organizacije Gradnje je, da je v zimskem času mrtva sezona, prek poletnih mesecev pa je treba pritisniti. Zato delamo poleti cele dneve. Nekaj ur prihranimo za zimski čas. Tako nam uspe, da gremo za kakšen mesec domov v svoje kraje, med svoje domače in znance. Konec decembra in za novoletne praznike smo po navadi doma. V tem času v TOZD na zboru delavcev ocenjujejo letne uspehe. Po končanem zboru pa imamo skupno kosilo. Mi iz drugih republik veliko in trdo delamo, pri letnem zboru pa nas nikoli ni bilo zraven. Letos pa je vodstvo temeljne organizacije ukrenilo drugače. Vsi delavci iz drugih republik smo bali 12. decembra povabljeni na delni zbor. Tu so nam bili razloženi uspehi in neuspehi in problemi TOZD prek leta, na koncu pa smo ob jedači in pijači veselo in sproščeno kramljali. Ob tej priliki lahko povemo, da se v temeljni organizaciji vedno bolje počutimo, delovni in tudi življenjski pogoji se izboljšujejo. Odmaknjeni so že dnevi in 'časi, ko je bil problem doseči osnovne pravice in pogoje. Dejstvo, da smo bili skupaj povabljeni na zaključek leta, ne gledamo samo skozi kapljico in kosilo, ampak predvsem skozi odnos do nas, tudi v tej, navidez mali gesti je vsebina enakopravnosti delavcev in narodov Jugoslavije. Družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim organom in vodstvu TOZD se iskreno zahvaljujemo! Skupina delavcev iz drugih republik Mene pa to nič ne moti! Tebe že ne, kaj pa jaz? Že prejšnji teden sem odložil zimski plašč, z letnimi gumami si pa v takšnem sploh nc morem kaj pomagati. NAMIZNI TENIS Obrat za kooperacijo Ravne na Koroškem je dne 16. decembra 1978 organiziral tekmovanje v namiznem tenisu. Sodelovalo je 6 moških ekip in ženska ekipa delovne skupnosti za opravljanje del Skupnega pomena. Vrstni red: 1. TOZD Nova oprema 2. TOZD OK Radlje ob Dravi 3. TOZD TIP Otiški vrh 4. Delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena 5. TOZD OK Gozdarstvo Ravne 6. TOZD Transport in servisi Vrstni red žensk: 1. Delovna skupnost opravljanje del skupnega pomena Edi Kopmajer ZAGOVINA za gozdne posestnike NA OBMOČJU TOK — GOZDARSTVO RAVNE Vse gozdne posestnike na območju TOK Gozdarstvo Ravne na Koroškem obveščamo, da naj prijavijo svoje letne potrebe po žagovini na obrat za kooperacijo Ravne do 20. februarja 1979. Na obratu bodo gozdni posestniki dobili nakaznico za nabavo žagovine. TOK Gozdarstvo Ravne v iharnikbH men tudi postavili. Hranili smo se v glavnem s proizvodi »Carnex«. Za čiščenje kuhinje in naselja smo organizirali dežurstvo. Vsak dan je bila ena brigada zadolžena za opravljanje omenjenih del. Poskrbeli smo tudi za kulturno in družabno življenje v naselju. Prirejali smo kulturne večere ob kresu. Tako smo se ob glasbi, recitalih in skečih še bolj spoznali in zbližali med seboj. Imeli smo svojo radijsko postajo, da smo lahko sproti objavljali potek dela na progi. Dnevno smo izdajali bilten z brigadirsko vsebino. Tako smo ostalim brigadirjem predstavili življenje in kulturo koroške krajine in sproti poročali o uspehih dela naše brigade, ki smo jo poimenovali po rojaku, pisatelju Prežihovem Vorancu. Kdaj ste zaključili z delom’ Franjo: Naša izmena je končala z delom ravno pred praznikom, dnevom republike. 26. novembra smo v Zenici dočakali prvi vlak na drugem tiru proge Šamac—Sarajevo. fak o smo proslavili rezultat dela mladih brigadirjev iz vse Jugoslavije. Kako se je izkazala naša brigada na delovni akciji? Franjo: Naša brigada je za prizadevno in uspešno delo prejela priznanje — trak akcije. Nekateri smo bili odlikovani tudi z udarniškimi značkami. Kaj menite, ali so takšne akcije v naši družbi še potrebne in zakaj? Franjo: Mislim, da so take akcije potrebne. Še več bi jih moralo biti, da bi se mladi še bolj spoznali med seboj, utrdili bratstvo, enotnost in enakost med narodi in narodnostmi naše Jugoslavije. I. R. Voščilo ob novem letu 1979 Ko stopamo v novo leto 1979 želi Gozdarstvo — OK Ravne vsem gozdnim posestnikom — kooperantom in vsem našim sodelavcem mnogo sreče. Še posebej želimo tudi v novem letu 1979, da bi člani zbora delegatov in izvršnega odbora z razumevanjem kot doslej pomagali reševati vse probleme, ki se vsakodnevno pojavljajo. V letu 1979 Več sonca — manj dežja, več sreče — manj gorja, nič bolezni — pa veliko ljubezni vsem želimo iz srca. Vse lepe želje veljajo tudi našemu uredniškemu odboru Viharnika. OK Ravne Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija, n. sol. o. Ureja uredniški odbor: Vida Vrbnjak, Tone Modic, Ludvik Kotnik, Jože Gosak, Marija Krautbcrger, Oto Cegovnik, Hedvika Janše, Jurij Su-mečnik, Andrej Sertel, Marjan čuješ, Maks Nabernik. Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klcmcnšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič, naklada: 5000 izvodov. Klišeji in tisk: ČGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1979. V dneh 15. in 16. novembra je bil na Gozdarstvu Mislinja republiški seminar iz gojenja gozdov. Seminar z naslovom nega biosubstance v gozdovih Slovenije je obiskalo 170 gozdarjev iz cele Slovenije. Organizirala ga je Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani v TOZD za gozdarstvo pod vodstvom prof. dr. Dušana Mlinska. Udeleženci republiškega seminarja o gojenju gozdov v Mislinji Nova železniška proga ŠAMAC-SARAJEVO je zgrajena Pod pokroviteljstvom občinske konference ZSMS Ravne na Koroškem je 27. oktobra 1978 odpotovalo okrog 70 mladincev, članov osnovnih organizacij ZSMS iz Koroške krajine v Bosno z namenom, da prispevajo svoj delež k zvezni mladinski delovni akdji — izgradnji nove železniške proge. Med njimi so bili tudi naši sodelavci: Klančnik Franjo, član delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena, Obrul Silvo iz temeljne organizacije TP Pameče in Razgoršek Mirko, delavec temeljne organizacije Nova Oprema. Da bi zvedeli kaj več o tem, kako so mladi živeli in delali mesec dni v majhni bosenski vasici Za-vidoviči, smo obiskali Franja Klančnika in mu zastavili nekaj vprašanj. Kako ste sprejeli vest o tem, da ste predlagani za brigadirja v zvezni mladinski delovni akciji? Franjo: Bil sem navdušen. 2e dolgo sem si želel, da bi se udeležil kakšne republiške ali zvezne mladinske delovne akcije. Druga izmena, v kateri so sodelovali tudi koroški mladinci, je bila zadnja in je takorekoč dokončala delo na železniški progi Šamac — Sarajevo. Kakšna dela je opravljala naša brigada? Franjo: V osmi, t. j. zadnji izmeni smo delali progo od Doboja do Zenice. Opravljali smo končna dela t. j. polaganje železniških ti- rov, hrastovih pragov in razkladanje kamenja z železniških vagonov. V onem dnevu je naša brigada izpraznila kompozicijo 32 vagonov kamenja. To kamenje smo metali med hrastove pragove. Delali smo Franjo Klančnik od jutra do večera, prostih sobot in nedelj nismo poznali. Kako ste imeli organizirano življenje v brigadirskem naselju? Franjo: Živeli smo v zasilnih lesenih barakah, ki so jih v ta na- Misel, ki vse preganja in teži — »pred rokom« t\ -< ' L. • v |.V * v’,. - 12 ■ x l H AR. K Nffil K