• PLANINSKI VESTNIK
njegova bilanca naj bi bila eno od temeljnih del vsakega obiskovalca gorskega sveta. Založnik kajpada računa na veliko število prodanih izvodov te knjige. Morebiti bi bila lahko tudi to nekakšna alpska konvencija: v kolikšni meri bi se prijatelji gorskega sveta hoteli nadrobno seznaniti z nevarnostmi, ki grozijo (in so že ogrozile) gorski svet, da bi jih potem poskušali odpravljati.
GAIA - prikaz Zemlje in človeka na razpotju_
Že samo pregled knjige Gaia - modri planet (Mladinska knjiga, 1991) postavi pred dejstvo, da zelo slabo poznamo planet, na katerem živimo. V času, ko se v zavesti ljudi spreminja odnos do okolja in se njegovo varstvo vedno bolj prebija v ospredje, je Gaia (v antični Grčiji je bila Gaia boginja zemlje) knjiga, ki snema plašnice omejenosti vsakdana in seznanja s tem, kar bi že morali vedeti. Številni avtorji so v sedmih poglavjih strnili pogled na Zemljo ter predstavili nasprotja sodobnega sveta kot tudi alternative tistemu, kar danes velja kot edino pravilno. Vsa poglavja (Kopno, Ocean, Elementi, Evolucija, Človeštvo, Civilizacija in Upravljanje) so tridelna; v vsakem so najprej predstavljeni njegovi potenciali, ki jim sledi opis problemov in krize, alternativne možnosti upravljanja pa poglavje zaključijo. Gaia - modri planet je izredno dobrodošla knjiga tudi za vsako planinsko knjižnico. To je knjiga, ki nam pove, kako malo vemo o sebi, to je o svojem naravnem okolju in našem živem planetu. Toda ko se ji posvetimo, nas ta s kompleksnim vpogledom v problematiko sodobnega sveta postavi pred možnostjo novih, pametnejših poti, ki bi jih med prvimi lahko utrli tisti, ki smo vajeni markacije na skali ali pa prostosti gorskega brezpotja. Dario cortese
Novo glasilo: Bohinjske novice
Februarja je v nakladi 500 izvodov izšla že druga številka časopisa, v katerem se na petnajstih straneh formata A5 vse vrti okoli Bohinja in Bohinjcev. Bohinjske novice so mesečnik, za katerega urednik Jurij Dobravec pravi, da želi spodbujati sokrajane k dobremu odnosu do lastnega kraja ter pokazati, kaj vse je v Bohinju. Ker pa so ti kraji dobro znani vsem, ki se odpravljajo v gore nad Bohinjem in kar imajo v Novicah tudi gore svoje mesto, lahko časopis podrobneje predstavimo, saj je zanimiv za širše občinstvo in ne samo za Bohinjce. Vsaka številka ima osrednjo temo, ki se seveda navezuje na Bohinj, pa naj bo zgodovinskega, naravovarstvenega, gospodarskega ali pole-mično-političnega značaja. Tokratna tema so ptice Bohinja in okolice, nekatere izmed nasled-
njih pa bodo prava kmečka ohcet v Bohinju, žage venecijanke in bohinjski kozolci. Informativne novice prinašajo aktualne teme s tega območja, veliko prispevkov pa se seveda navezuje na turizem. Dva daljša članka (Turistično društvo Bohinj in Alpinum marketing) se ukvarjata s pomenom in reorganizacijo turizma v teh novih časih, medtem ko tretji opozarja na vlogo gorskih vodnikov v turizmu. Poleg tega je nekaj prostora namenjenega literaturi, portret meseca predstavlja skladatelja Janka Ravnika, otroška stran pa je posvečena opazovanju ptičev. Vsi prispevki so za prebivalce drugih krajev zanimivi tudi zato, ker so pisani s posebnega »bohinjskega zornega kota« in tako bralcu približajo Bohinj oziroma ga predstavijo v drugačni podobi, kot je znan občasnemu obiskovalcu. Za domačine pa so novice pomembna povezava, saj so s časopisom dobili prvo zares svoje glasilo, ki ima glede na turistične potenciale »bohinjskega kota« lahko še lepo prihodnost (tudi) kot torišče mnenj. Bohinjskim novicam lahko zaželimo le srečno izhajanje in čimveč zanimivih tem. Časopis je mogoče naročiti po pošti na naslov Bohinjska Češnjica 101, 64267 Srednja vas v Bohinju oziroma po telefonu (064) 723720 -Jurij Dobravec.	d
(olirtmšftmitnKS m®^©©
Joškotu Zabretu v spomin
V nedeljo, 12. januarja, smo se na pokopališču v Predosljah pri Kranju poslovili od velikega rodoljuba, ljubitelja narave in občudovalca lepote gora ter dolgoletnega člana Planinskega društva Kranj Joškota Zabreta, rojenega 2. marca 1905. Dolgujemo mu posebno zahvalo za večdesetletno skrbno zbiranje planinskih dogodkov in vesti iz sredstev javnega obveščanja, ki jih je urejal z njemu značilnim smislom in natančnostjo za to delo, jih opremil in popestril s svojimi komentarji ter arhiviral za namene Planinskega društva Kranj, kar je redek primer v planinski društveni dejavnosti.
Planinci se ga bomo spominjali s hvaležnostjo za opravljeno delo, saj bo za naprej težko dobiti tako marljivega in vestnega zbiralca arhivskega materiala.
Namesto cvetja na grob pokojnika namenjamo 1500 SLT v dobro Planinskega vestnika.
Predsednik: Franc Ekar
135