138
Zaslužena desetica.
(Po resničnej dogodbi.)
Da-si ni železnica Se pridelkov in sadja iz Elbske doline na Nizozemsko prevaževala, vendar Nizozemljani niso hoteli živeti ljrez sadti in soeivja iz Elbske doline. Zato so vozniki z jednim konjem in samoWžniki mnogo ve<5 zaslužka imeli. Počasi je peljal z jednim konjičem ali samotžžnik svoje blag<5 na prodaj. Večjidel so vozili na priprostih rgarah" ali na vozičku z dvema kolesoma po prašnatej, rupastej cesti ter so pri raznih hišah postajali prodavajtfč pripeJjane stvari.
Tak samotežtti voznik je bil stari, pošteal Gothard. Njegovo im6 je bilo znano na Siroko in daleč. Čudna oseba ta Gothard; na nogah je imel opanke; hlače iz močnega kozlovega usnija od maščobe že precej svitle. Nad gležnji 80 morale biti zmii'0in prevezane. Kratek, višnjav jopič mu je po-krival gorenji del telesa poleg ponošenega žametastega telovnika, na katerem je imel žep za umazaui deDarni mošnjiček in svojo veliko okroglo tobačnico. Kuta okoli Tratii je bila navadno ognjeuo-rudeee barve, ter le slabo privezana, posebno v velikej vroeini, katero mu je še hujšo delala težavna vožnja. Pri vsej tej afrikanskej Tročini jc imel na glavi še cifasto kapico pod težkira klobukom. Tak je bil stari Gothard, ki je kupiieval s sadjem ter je razven ,,gar" imel že velik jerbas za črešnje, bruSke, murke in jabolka.
NekoS nabaSe veliko murk (kumar), katerih teža je znana.   Poslala mu
jih je neka kmetica Hana v T___  Ž njimi hiti na Nizozemsko.   Bil je zeW
vro6 pop61udne, ko stari Gothard svoj koS 6ez rami obesi in s pristavkom nBog pom&i!'' gare odpelje. A vendar ni bil še daleS. Težki vozičel ne gre tako gladko po strmetn, rupastem potu od Elbske strani naprej. rStati gare ne smcjo!'' reče Oothard, ko jih malo ustavi in iz tobičuios duhana vzame. nKo bi le že skoraj bil na cesti," vzdihne ubogi starček. ,V sosednjej Tasi se že da nekoliko prodati in potlej bi že Slo." To rekSi ogleduje se na vse strani, kakor da bi kcga iskal, ki bi mu pomagal gare Tlefii. A nikogar ne ngleda, ker ta kraj ni imel takrat toliko prebivalcev, kolikor jib ima zdaj, in tndi solnce je preveč pripekalo. ter so mnogi rajše v senci ležali. Zdajci ugleda veadar nekoga priti.   Bil je mlad deček, ki se je Gothardu bližal.
nPante! ali sfiSiž?" kri«i že od daleč stari Gothard; ,ti bi mi lehio pomagal, da gare vsaj do ceste privlefiem, sam jih ne morem. Deček ne od-gOTOri ničesar, a vendar se tak(5j pripravi v pomoiS in stopi pred gare.
nHitro! hitro!" jeclja Gothard, ko jeden del vrvi ponudi dečku, da bi vlekel. Deček tega ne umeje. rDeni vrv preko leve rame," zagromi Gotbard nckako nejevoljno nad njim, „31 pač kakor Tidim, pravibntec!" Deček uboga. nTak6; zdaj pa Ie vlfei, kolikor moreS!" In res! Slo .je hitro naprej preko kamenja in hlodovja. ,,Le počasi!" reče Hei nekaj časa stari Gothard. nTi imaS Se mlado kri, kadar boš toliko let imel na hrbtu, kolikor jih imam jaz, potlej se boš učil poSasi hoditi." — Tako prideta sreSuo na v^liko cesto. nZdaj je že dobro!" reče stari Gothard, nda sem le tukaj, zdaj bode pa že šlo. Hvala Bogu!" to rekši potisne gare bliže do cerkve in si obriše z robcem pot z obraza.
Tudi deček je imel sritle pStne kapljice po čelti. Hitro diha in se sladko nasmčhiie, kakor bi mu bilo po godu, da se je utrudil.
Ko hoče deček oditi, reSe mu Gothard: nZastonj mi tega nisi storil. čakaj malo I" Pri teh besedah seže v žep, ter potegne iz njega umazan moS-njiček, ki je bil večkrat ovit s trakovi. Odvije ga in iš4e po njem. Že drži petico v roci, pa jo spusti nazaj rekoS: »Desetica ti bode gotoTO ljubša, nego petiea."'
nTi si zal deček, moraš tudi dobro src^ imeti, to ti vidim na lieu." Tvoja pomoč mi gotovo srečo donese, zato moraš desetieo dobiti." Hoče jo dečku dati, a ta se ja brani. rNe bodi smešen," reče stari Gothard in vzemi desetico; kat se pošteuo dobi. mora se vz«ti, posebuo, ako si čkreek s potom v obrazu zasluži." DeSek vzame ponndeno mu deaetico, rekož: nLepa hvala!" nTudi j&z se ti iah?alim," re& Gothard, ter gleda la odhajajočim dečkom, nTo je gotovo priden fantt in njegov oče so ga lehko veseli!"
Še nekaj bi 9tari Gotbard rad poizvedel od mladega de{ka, ali ta hiti naravnost proti bliŽDJej grašfini.
nHe fantž, figa? pa si?" — Deček se mu nasmeje in kaže na gtad. — He, uienda nisi si» grofa T ... ?" Deček prikima, da je, in naglo zbeži. ,,Jojinina!u vzdihne stari Gotliard, ntega si pa nisem mislil, da bi bil imel taeega pomočnika. Vožnja in pot imi menda ae bodeta škodovala," reSe ter sklene „060 je lehko vesel tacega sina!*
Kamorkoli pride stari Gothard povgod pripoveduje, kdo mu je pomagal gare yledi na hrib. Mnogo ve5 je prcdal mnrk, ko so Ijndje sliSali, da mn je sam grofovski ain pomagal voziti. Ta novica se je hitro raznesla po rsej okclici ia ljndje so si Sepetali na uho: Bmladi goapod grof je pomagal Got-hardn na hrib gare vleCi." — oOče 90 lehko veseli tacega sina," teGothardove besede so se tudi izpolnile. Grof, navadno nstari gospod" imenovan, imel je priiatelje pri sebi, M 90 ga bili prišli obiskat. Ko mladi grof v izbo stopi in pokaBe očefcu desetico. ter mu povž. kako jo je zaslužil, so se temn vsi za-SndilL Desetica je Sla od rok do rok in pri kosilu se je le 0 mladem grofu govorilo.
GrofiS si je spravil desetico in se še zdaj večkrat apominja besed, ki so mit jih rajnki oče rekli: ,,HraDi ta denar in zapomni si, da poraagati ljudem je plemenito ter da v potn svojega obraza narn je fcreba kruba služiti. Delati ne bodi nikogar sram !u
Stari Gothard ne živi vež, a posestnik zaatužene desetice Se živi. Šo zdaj se pripoTeduje po Blbskej doliiii, kako je grofov sin zasluiSil desetico, ko je pomagal staremu Gotbardu gare voziti na hrib.
Otroci, p6mnite tudi vi, da je Iepo in plemenito pomagati Ijudem, ter da nara je v potu obraza treba dftlati, ako hočemo vsakdanji kruh )6sti-
Bodite pridDi in delavni. Kdor brez dela okoli postopa, rado ma kniha izmanjka. Zgodaj vstajati in pridno delati, daje zdravju mo6, gospodarstvu vrednost in poStcno življenje.
Za delo primite vesolo,
Iu rado bo vas vse imelo.                                  Ž.