ČRN043 E LEM
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ČZP »LJUDSKA PRAVICA«
LJUBLJANA, 20. JUNIJA 1962	LETO IX. — ŠT. 2 (51)
SAMOUPRAVLJANJE IN DISCIPLINA
Načelo samoupravljanja, po katerem si proizvajavci sami režejo svoj kruh, spremlja nenehna težnja, da bi bil ta kos kruha čim boljši in čim lepši. Uresničitev ta težnje pa je odvisna od tega, kako znamo gospodariti. Kajti eno je jasno: možnosti za boljši in večji kos kruha so odvisne od tega, koliko ustvarjamo. Dohodek vsakega posameznika in skladi podjetja ne morejo presegati tiste vrednosti ustvarjenega dela, ki v te namene ostane. Zato je naloga vseh članov kolektiva, da po svojih možnostih iščejo vse tiste načine in poti, kjer se lahko s poštenim delom poveča dohodek, kjer se lahko odkrijejo in izkoristijo vse tiste rezerve, ki so nam doslej bile skrite ali pa smo jih v premajhni meri izkoriščali. Teh rezerv je mnogo. Brez dvoma pa je med njimi dokaj pomembna delovna disciplina. Prav v tem pogledu pa v našem podjetju pojmi še niso povsem razčiščeni. Vrsta konkretnih primerov namreč to potrjuje.
Samoupravljanje in delovna disciplina sta dva različna pojma, čeprav sta v najtesnejši medsebojni povezanosti. Sedanja stopnja samoupravljanja v našem podjetju daje možnosti slehernemu proizvajavcu, da po svoji pripravljenosti, poznavanju stanja in aktivnosti vpliva na vodenje podjetja, kljub temu da je samoupravljanje organizirano pretežno še po predstavniškem sistemu, to je, da sklepe prinašajo izvoljeni predstavniki v samoupravnih organih. Res je, da so se v zadnjem času, vsaj pri nekaterih stvareh, kot je delitev osebnega dohodka in podobno, že v večji meri uveljavile obračunske enote, ki pa vedno ne delajo kot celota, ampak izvajajo samoupravo tudi preko izvoljenih svetov ekonomskih enot.
Ob tem pa je ostalo nerazčiščeno vprašanje, kakšne so funkcije članov samoupravnih organov in kakšne so funkcije vodij ekonomskih enot in oddelkov ter drugih upravnih uslužbencev pri izvajanju sklepov samoupravnih organov.
Osnovni zakoni, če jih hočem,o tako imenovati, ki jih sprejmejo samoupravni organi, so brez dvoma družbeni plani ekonomskih enot in celotnega podjetja, pravilniki o delitvi dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov ter drugi pravilniki, ki urejajo odnose v kolektivu. Pri izdelavi teh pravilnikov morajo priti v polni meri do izraza tista načela, ki jih je kolektiv sprejel glede teh vprašanj. Ko so pa ti pravilniki in plani sprejeti, je pa naloga vseh družbenih činiteljev v kolektivu, da jih dosledno izpolnjujejo. Z družbenimi in proizvodnimi plani so točno določene tudi funkcije upravno in tehnično operativnih uslužbencev v podjetju ali ekonomski enoti. Njihova naloga je, da skrbijo za izvajanje teh planov in načel, postavljenih v pravilnikih.
Če preidemo na konkretno stanje, lahko ugotovimo, da vsaj v nekaterih obračunskih enotah ni povsem jasno, kakšna je funkcija vodij ekonomskih enot in oddelkov, da morajo vodje ekonomskih enot in oddelkov uveljavljati izpolnjevanje tehničnih nalog za dosego plana. Tudi ni vsem vodjem ekonomskih enot in oddelkov jasno, kako morajo zahtevati izpolnjevanje discipline in tehnično operativnih nalog, ki so bile sprejete z družbenim planom in pravilniki. Naši proizvodni plani so na primer v obratu tiskarne postavljeni na vrsto elementov, kot je izkoriščenost strojev, razmerje med produktivnimi in neproduktivnimi urami, izpolnjevanje fonda produktivnih ur, doseganje določenega števila naklade na posamezne stroje, razmerje med stroški in prodajno ceno itd. Kljub temu pa so bili primeri, da na primer oddelkovodja ni vedel, ali lahko zahteva od člana kolektiva, ki je izpolnil planirano normo pred polnim delovnim časom, da ostane pri stroju poln delovni čas. Prav tako pa je ta član kolektiva smatral, da je z izpolnitvijo norme svojo obveznost opravil. Dalje na primer, da se je strojnik protivil enkratnemu tiskanju formata na 32 straneh, čeprav se za delovno mesto, po katerem je nagrajevan, zahteva obvladanje takega tiska. V takih in podobnih primerih oddelkovodje niso vedeli, ali imajo pravico zahtevati izpolnjevanje tehničnih napotil, ki so jih dali, ali imajo pravico zahtevati, da ostane nekdo
na stroju poln delovni čas kljub temu, da je že prej izpolnil normo, ali imajo pravico zahtevati, da je treba naenkrat tiskati celoten format na 32 straneh. Bili so v dvomu, ali ne bi takšna njihova zahteva in izvajanje take discipline bilo v nasprotju z načeli samoupravljanja.
Se bolj viden primer je bil v ekonomski enoti Delavske enotnosti, ki se bo morala letos zelo truditi za realizacijo dohodka, da je bil prav tisti, ki je najbolj odgovoren za to, da se notranje rezerve čim bolj izkoristijo, nosilec ideje o uvedbi angleške sobote.
V takšnih pogojih, kot so posamezni listi letos, ko se splošna usmeritev za zmanjševanje stroškot• odraža tudi v dohodkih listov, pač ne more biti osnovna skrb usmerjena v to, kako se bo prosti dan v tednu razširil iz enega na dva dni, ampak predvsem v to, kako se bo izboljšala vsebina lista, povečala razširjenost lista, skrajšali roki za izterjevanje dolgov itd. To pa se ne bo doseglo s skrajševanjem delovnega časa.
Delovna in tehnološka disciplina je sploh problem, ki lahko vpliva na boljše poslovanje v našem podjetju. Lahko bi se jih naštelo še cela vrsta. Od tega, da se polurni odmori med delovnim časom cesto raztegnejo in prepogostih odhodov med delovnim časom iz podjetja po privatnih opravkih, pa do prepogostih izostankov z dela, zaradi česar je naš dohodek, ki se s tem že sam zmanjšuje, še obremenjen s posebnimi dodatnimi dajatvami, ki niso ravno majhne. Kako je mogoče moralno in po zakonitih predpisih opravičiti primer, da je v eni od časopisnih enot nekdo prejel honorar za delo, ki ga je opravil v času bolezenskega dopusta.
Kje so vzroki, da se odločneje ne borimo proti takim negativnim pojavom? Brez dvoma tudi v tem, da nismo dovolj utrdili prepričanja, da je meja med demokratičnim samoupravljanjem in anarhijo zelo jasna in da samoupravljanje in anarhija nimata ničesar skupnega.
Prav tako pa je potrebno razčistiti tudi vlogo članov predstavniških organov samoupravljanja. S tem, da jih je kolektiv izvolil v samoupravno telo, jim je poveril zaupanje, da bodo sprejemali najboljše sklepe za interese kolektiva in za izpolnjevanje nalog, ki jih družba pred kolektiv postavlja. Ti sklepi se sprejemajo na sejah teh organov, ti sklepi so izraženi v planu in pravilnikih in v konkretnih odločitvah samoupravnih organov. Ko pa so ti različni sklepi sprejeti, ne more biti več nobenega parlamentariziranja, ampak jih je potrebno dosledno in disciplinirano izvesti. Člani organov samoupravljanja niso v delovnem procesu v nikakršnem boljšem položaju. Nasprotno, s svojim lastnim zgledom bi morali še ostale člane kolektiva spodbujati k zavestnejši delovni disciplini, k zavestnejšim naporom za večjo štednjo, za doseganje boljših rezultatov, boljšega izkoriščanja strojnih kapacitet, predvsem pa bi morali nuditi podporo tistim (vodjem ekonomskih enot in oddelkov), ki skrbe, da bi te planske naloge bile čim bolje izpolnjene. V delovnem procesu je član kakršnega koli samoupravnega organa po svojih obveznostih, disciplini in proizvodnih nalogah povsem enak z ostalimi člani kolektiva, naloge operativnega vodstim mora izvajati prav tako, kot vsi ostali člani. Če misli, da te naloge niso v skladu s sklepi organov samoupravljanja, potem naj ta problem obravnava na sejah organov samoupravljanja, pa naj bo to v okviru sveta obračunske enote, v okviru delavskega sveta ekonomske enote ali v okviru osrednjega delavskega sveta oziroma skupščine delavskih svetov ekonomskih enot. Nikakor pa predstavništvo v organih samoupravljanja ne daje nobene pravice, da bi si posameznik skušal ustvariti boljši položaj pri izvajanju delovnih nalog. Načela, ki jih samoupravni organi na svojih sejah sprejemajo, morajo veljati za vse brez izjeme. Prav v tem je del vsebine socialističnih odnosov v kolektivu.
Sergej Vošnjak
Prvega maja je prišel v naše podjetje in prevzel dolžnost glavnega in odgovornega urednika Ljubljanskega dnevnika tovariš Dušan Fortič, ki je bil pred tem glavni urednik Tedenske tribune. Tovariša For-tiča smo vsi poznali po njegovih dopisih iz Trsta, ki smo jih brali na straneh Slovenskega poročevalca oziroma Dela, saj je bil več let dopisnik teh listov iz Trsta. Tovariš Fortič sodi v prvo generacijo naših povojnih časnikarjev, ki je zrasla v NOB. Med vojno je bil namreč tov. Fortič vojni dopisnik IX. korpusa, po osvoboditvi je bil v uredništvu Slovenskega poročevalca, v uradu za informacije LRS, v Mariboru je v oblastnem komiteju odgovarjal za agitprop, v Rimu je bil ataše za tisk, bil je tudi glavni urednik Tovariša. Želimo mu veliko uspeha na novem delovnem mestu in, seveda, da bi se kdaj oglasil tudi na straneh našega glasila
OBVESTILO
Zaradi tehničnih ovir je izšla ta številka z zamudo in v zmanjšanem obsegu. Takoj ko bomo zbrali gradivo z občnega zbora sindikalne podružnice, ki bo te dni, bo izšla tretja številka. Takrat bomo tudi objavili povzetke razprav o delitvi dohodka, še posebej osebnega dohodka v našem podjetju, članek o rezultatih uvedbe obračunskih enot v Ljubljanskem dnevniku, sklepe organov samoupravljanja, poročilo službe HTV pri delu ter drugo gradivo. Prav tako upamo, da bomo sprejeli prispevke za rubriki »Šport in razvedrilo« ter »Rezervirano za delavski klub«.
CRNOHBELEM
Izdaja delavski svet. — Tisk in klišeji tiskarne ČZP »Ljudska pravica«. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Danilo Domajnko
ylted dvema številkama...
Dan po izidu prve letošnje številke glasila »Črno na belem« smo izvolili nove delavske svete. V tej številki objavljamo dva posnetka z volitev (zgoraj in na tretji strani)
Društvo novinarjev Slovenije podeli vsako leto Tomšičeve nagrade za najboljše objavljene novinarske prispevke. Med letošnjimi nagrajenci sta tudi 2 člana našega kolektiva: Sonja Gašperšič, urednica kulturne rubrike »Delavske enotnosti«, in Milan Govekar, novinar »Delavske enotnosti.« Tovarišica Sonja Gašperšič je prišla v naše podjetje 1. 5. 1960, prej pa je bila urednica pri časopisu »Mladina«. Nagrajena je bila za prispevek: Se enkrat po pro-
zaičnih gledaliških poteh — iz gledališkega ciklusa, ki je bil objavljen v Delavski enotnosti. Tovariš Milan Govekar pa je prišel v naše podjetje v maju 1959, že prej pa je redno sodeloval v časopisu Ljudska pravica. Nagrajen je bil za sestavek: Ven iz začaranega kroga, objavljen v Delavski enotnosti.
Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo »Črno na belem«!
NOVI DELAVSKI SVETI
Iz poročila volivne komisije za izvolitev delavskih svetov časopisno založniškega podjetja »Ljudska pravica« v Ljubljani — o ugotovitvi rezultatov glasovanja —• pri volitvah delavskih svetov, ki so bile dne 27. marca 1962. Kot veste, so bili v volilni komisiji tovariši Čeč Bruno, predsednik, Zorec Tatjana, Šušteršič Verena. Gamse Marjan in Mirtič Milan.
Po pregledu volilnega materiala je komisija ugotovila, da so vse tri volilne enote opravile volitve v redu ter ni bilo nikakih nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na rezultat volitev.
Na volišču tisk. Ljudske pravice je glasovalo 334 (tristo štiriintrideset) volivcev. Od skupnega števila glasovnic je bilo 10 (deset) neveljavnih.
Na volišču Cankarjeve založbe je glasovalo 134 (sto štiriintrideset) volivcev. Od skupnega števila glasovnic so bile 4 (štiri) neveljavne.
Na volišču Ljubljanskega dnevnika je glasovalo 63 (triinšestdeset) volivcev. Od skupnega števila glasovnic sta bili 2 (dve) neveljavni.
Na temelju ugotovljenih rezultatov je volilna komisija
proglasila za izvoljene naslednje kandidate:
ZA DELAVSKI SVET TISKARNE LJUDSKE PRAVICE:
(V oklepaju število glasov)
1.	Bednarik (Ladislav) Marko (302)
2.	Resnik (Vinko) Marko (297)
3.	Kastelic (Marjan) Srečko (296)
4.	Glavan (Marija) Tone (293)
5.	Tršinar (Jernej) Stanislav (290)
6.	Groboljšek (Ivan) Ivo (289)
7.	Oblak (Andrej) Franci (289)
8.	Feher (Franc) Bruno (289)
9.	Pogačnik (Janez) Peter (288)
10.	Kržič (Jožef) Jule (284)
11.	Japelj (Jože) Vinko (282)
12.	Burnik (Jakob) Albina (281)
13.	Suhar (Jože) Jože (280)
14.	Bončar (Stanislav) Slavko (280)
15.	Janežič (Jernej) Viljem (276)
16.	Vrhovnik (Janez) Ladislav (272)
17.	Uhan (Janez) Leon (272)
18.	Kobal (Franc) Sonja (265)
19.	Cizelj (Rok) Ivan (265)
20.	Jordan (Anton) Anton (264)
21.	Vodenik (Jože) Pepca (264)
22.	Vukšič (Janko) Dragica (264)
23.	Porenta (Anton) Anton (262)
24.	Jakolič (Janez) Marija (262)
25.	Sivic (Alojz) Alojz (262)
ZA DELAVSKI SVET CANKARJEVE ZALOŽBE:
1.	Favaj (Angel) Karel (115)
2.	Nabernik (Ivo) Nevenka (108)
3.	Skušek (Ivan) Ivo (107)
4.	Vrhovec (Martin) Minka (107)
5.	Mlekuž (Lovrenc) Minka (105)
6.	Hočevar (Karel) Ivanka (104)
7.	Kokot (Mihael) Edvard (99)
8.	Žertuš (Ivan) Berta (97)
9.	Gvozdanovič (Ilija) Drago (94)
10.	Žargi (Ciril) Miran (94)
11.	Hacler (Jakob) Mara (92)
12.	Klemše (Franc) Jožica (92)
13.	Lutman (Mihael) Rudi (92)
14.	Završnik (Karel) Herman (92)
15.	Snoj (Pavle) Tilka (90)
ZA DELAVSKI SVET ENOTE LJUBLJANSKI DNEVNIK:
1.	Fugina (Edvard) Stane (56)
2.	Orehek (Klemen) Mira (55)
3.	Fister (Franc) Ema (51)
4.	Gruden (Vladislav) Igor (51)
5.	Raztresen (Vladislav) Igor (50)
6.	Keršmanc (Tomaž) Jože (49)
7.	Jakopič (Anton) Lojze (48)
8.	Sterle (Franc) Mimi (48)
9.	Jereb (Josip) Marko (46)
10.	Tršar (Jože) Toni (45)
11.	Belšak (Franc) Franc (44)
12.	Hozjan (Jože) Jože (44)
13.	Huber (Marija) Milena (43)
14.	Remic (Adolf) Marjan (43)
ČLANI OSREDNJEGA DELAVSKEGA SVETA — SKUPŠČINE DS EKONOMSKIH ENOT
Iz tiskarne:
1.	Vrhovnik Lado, knjigoveznica —
predsednik
2.	Bednarik Marko, meternica
3.	Bončar Slavko, klišarna
4.	Cizelj Ivan, meh. delavnica
5.	Groboljšek Ivo, 13/1.
6.	Glavan Tone, roč. stavnica
7.	Japelj Vinko, str. stavnica
8.	Kobal Sonja, knjigoveznica
9.	Kržič Jule, litografija
10.	Resnik Marko, monotype
11.	Sivec Alojz, bakrotisk
12.	Uhan Leon, skladišče
13.	Vodenik Pepca, knjigotisk
Iz Cankarjeve založbe:
14.	Skušek Ivo, 89/V — namestnik
15.	Gvozdanovič Drago, 41/11
16.	Hočevar Ivanka, 91/V
17.	Hacler Mara, 19/1
18.	Favaj Karel, skladišče CZ
Iz »Ljubljanskega dnevnika«:
19.	Jakopič Lojze, 43/III
20.	Keršmanc Jože, 43/III
21.	Orehek Mira, 52/III
Iz glavne uprave:
22.	Bozovičar Ivica
Iz »Delavske enotnosti«:
23.	Dornik Peter
Glavni direktor:
24.	Vošnjak Sergej
Kolektiv Delavske enotnosti izvolil nov upravni odbor
Kolektiv Delavske enotnosti je na svojem sestanku dne 9. aprila 1962 izvolili nov upravni odbor in tri komisije in predstavnika kolektiva v osrednjem delavskem svetu.
Kot smo že poročali, v tej ekonomski enoti niso volili delavskega sveta, ker so se prej zedinili, da bodo zaradi majhnega števila članov vsi predstavljali delavski svet. Zato so izvolili le predsednika delavskega sveta (kolektiva e. e. DE), ki bo hkrati član osrednjega delavskega sveta našega podjetja. Predlagana sta bila tovariša Peter Dornik in Bojan Samarin, izvoljen pa je bil Peter Dornik, ki je dobil 15 glasov. Bojan Samarin je dobil 6 glasov. Na drugem sestanku so soglasno izvolili Bojana Samarina za namestnika predsednika DS.
Za člane upravnega odbora so bili predlagani Milan Maver, Drago Supančič, Milan Govekar, Jožica Jurič, Janez Šuster. Sonja Gašperšič in Danilo Domajnko. Izvoljeni pa so bili: Drago Supančič, ki je dobil 18 glasov, Milan Maver (15) ter Sonja Gašperšič in Danilo Domajnko (oba po 13 glasov). Po položaju je član upravnega odbora še Vinko Trinkaus, odg. urednik.
Z aklamacijo so bile izvoljene tri komisije. V disciplinski komisiji so: Drago Supančič, Ljubica Kristan in Sonja Gašperšič.
V	komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij so: Janez Voljč. Janez Šuster in Silva Gorjan.
V	stanovanjski komisiji so: Peter Dornik, Lojze Knaflič in Milan Šparovec.
Na prvi seji upravnega odbora so izvolili za predsednika Danila Domajnka.
BODIMO DOBRI GOSPODARJI
Poročilo tov. Vere Penčeve, predsednice osrednjega upravnega odbora, ob izvolitvi novega delavskega sveta
Poročilo, ki ga dajem po dveletni mandatni dobi novo izvoljenemu delavskemu svetu, obravnava v glavnem troje vrst vprašanj, in sicer delo upravnega odbora, vprašanja v zvezi z rekonstrukcijo in glavne pokazatelje gospodarjenja v letu 1961.
O upravnem odboru lahko rečemo, da je bil kot celota dodobra informiran o delu vsega podjetja in da so dali člani UO razmeroma veliko pobud za rast delavskega samoupravljanja, za boljše gospodarjenje in za povečanje skrbi za delavce, z organizacijo raznih služb.
Upravni odbor je imel v prvem letu 10 posebnih sej, 3 seje, združene z zasedanji delavskega sveta, v drugem letu 9 sej, od tega 6 skupaj z ODS. Samoupravnim organom ekonomskih enot je bilo namreč določenih že lani z družbenim planom več kompetenc in je tako marsikakšno zadevo ODS le še potrdil, medtem ko so o njej samoupravni organi ekonomskih enot predhodno temeljito razpravljali in so prišli predlogi pred osrednji delavski svet že prečiščeni. Spričo tega je upravni odbor predlagal ODS, naj bi v bodoče kot osrednji organ delavskega upravljanja deloval le delavski svet kot nekaka skupščina samoupravnih organov ekonomskih enot. Ta predlog je osrednji delavski svet sprejel in v tem smislu razpisal in izvedel volitve.
Upravni odbor je na svojih sejah razpravljal o vprašanjih v zvezi z dolžniki, o obratnih sredstvih, velikih zalogah, opozarjal na fluktuacijo delovne sile, analiziral veliko število nadur ter množične izostanke z dela. Najbolj pogosta tema na dnevnem redu sej upravnega odbora pa je bil družbeni standard. V začetku lanskega leta je upravni odbor predlagal ODS, naj postavi stanovanjski komisiji nalogo, da izda predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj v podjetju. Te priprave so razmeroma dolgo trajale, sedaj pa so rezultati že tu. Izdelan je osnutek pravilnika za razdeljevanje stanovanj in vplačan polog pri Skladu za zidanje stanovanjskih hiš občine Šiška. S tem v zvezi je upravni odbor razpravljal tudi o blagajni medsebojne pomoči, ker je računal, da bo na ta način zbral nekaj sredstev za pospešeno gradnjo stanovanj. Sedaj gre h kraju tudi ta zadeva in upamo, da bo blagajna medsebojne samopomoči imela kmalu ustanovni občni zbor; osnutek pravil pa je bil že priobčen v glasilu »Črno na belem«.
Lani smo v podjetju organizirali družbeno prehrano in zobno ambulanto. Tudi tema dvema vprašanjema je osrednji upravni odbor posvetil veliko pozornost. Hkrati s tem je nekajkrat razpravljal tudi o splošni ambulanti, vendar je ob koncu menil, da bi le-ta preveč bremenila naše sklade, ker bi jo morali opremiti z vsemi potrebnimi instrumenti. Predlagal pa je, naj bi se bolj zavzeli za preventivno službo.
Ves čas svojega delovanja je UO, kakor tudi delavski svet, čutil, da je premalo povezave s kolektivom, da je-ta premalo informiran o delu samoupravnih organov. UO je ODS predlagal, naj imenuje komisijo, ki bi proučila, kako bi bilo z izdajanjem lastnega glasila in kakšne so še druge možnosti za boljšo informiranost celotnega kolektiva. Tako se je rodil list »Črno na belem« in je pred volitvami novih delavskih svetov izšla tretja številka.
Predvsem pa je pokazal UO čut odgovornosti do slehernega člana kolektiva, ko je prišlo do razgovorov o prodaji počitniškega doma v Izoli, ki smo ga šele lani odprli. Za gradnjo stanovanj je bilo na
razpolago premalo sredstev. Edina možnost, da dobimo nekaj denarja, je bila, da prodamo počitniški dom. Odločitev je bila težavna. UO je sklical sestanek predstavnikov ekonomskih enot, delavskega samoupravljanja in političnih organizacij v podjetju. Tudi po tern razgovoru se ni mogel odločiti za predlog ODS. Zato smo razpisali referendum, v katerem se je kolektiv v veliki večini odločil za prodajo. V zvezi s prodajo je upravni odbor imel tudi razgovor s kolektivom, žal je bila udeležba pičla, in tudi ob tej priložnosti je bila večina udeležencev za prodajo. Na osnovi vsega tega se je ODS odločil za prodajo. Seveda bo naloga novo izvoljenih organov, da bodo pokrbeli za nadomestilo za dopust vsem članom kolektiva. O razlogih, ki so v razpravi še izbili na dan in ki so govorili za prodajo počitniškega doma, zdaj ne bi govorila, saj so bolj ali manj vsem znani. Deloma jih bom osvetlila med poročilom o lanskem delovanju počitniškega doma. To naj bi bilo na kratko o delu UO.
REKONSTRUKCIJA PODJETJA
V minulem letu smo v podjetju v glavnem zaključili rekonstrukcijo. Zaradi težav, ki so se včasih zdele nepremostljive, se je rekonstrukcija nekoliko zavlekla. Vsem, ki so kakorkoli pri rekonstrukciji sodelovali, za vse napore in požrtvovalno delo iskrena hvala. Za nami je veliko delo, precej ga še čaka, predvsem v zvezi s tehnično opremo tiskarne.
Kratko bi nanizala nekaj številk, ki osvetljujejo, koliko je bilo za rekonstrukcijo vloženih sredstev. V celotno rekonstrukcijo smo v štirih oziroma petih letih (ker od takrat vodimo investicijska sred-
stva na skupnih računih) vložili 994,731.000 dinarjev; stanovanja bom obravnavala posebej. Od tega za zgradbe 603,183.000 din, za stroje 240,211.000, za razne naprave, centralno kurjavo, dvigala, telefone, magnetofone, ozvočenje itd. 52,238.000, za prevozna sredstva 18,359.000, za notranjo' opremo (inventar) 64,226.000 in za investicije na tujih osnovnih sredstvih 11,496.000 din.
Menim, da slika ne bi bila popolna, če bi vse investicije prikazali le skupno, zato je prav, če številke nekoliko razčlenimo in pogledamo, kolikšna sredstva so bila vložena v posamezne obrate.
709,271.000	DINARJEV ZA TISKARNO
Naj pričnem pri obratu, ki ima največ osnovnih sredstev — pri tiskarni: skupna vložena sredstva za rekonstrukcijo, nabavo strojev, inventarja in raznih naprav zna-
šajo v štirih letih 709,271.000 dinarjev. To pomeni od celotne investicije v proizvodnjo 71,3 odstotka. Od tega je bilo porabljeno: za novo industrijsko zgradbo in adaptacijo stare 459,221.000, za stroje 187,269.000 din, razne naprave so veljale 45,505.000 din, prevoznih sredstev tiskarna v teh letih ni kupovala, za inventar pa je izdala 17,276.000 dinarjev.
Cankarjeva založba: upravno poslopje, ki se ga poslužujejo vsi trije obrati oziroma ekonomske enote in uprava podjetja, bomo obravnavali posebej pri upravi podjetja. Zato pri Cankarjevi založbi upoštevamo le investicije za razne naprave, ki znašajo 1,148.000 dinarjev, prevozna sredstva 10,335.000, inventar 24,500.000 in investicije na tujih osnovnih sredstvih, v Trbovljah in v Ljubljani 11,496.000 din, vsega skupaj znaša investicija v CZ 47,479.000 dinarjev.
Časopisni obrat, kot najrevnejši na osnovnih sredstvih, je v štirih letih investiral naslednje: naprave, telefoni, diktafoni, fotografski aparati itd. 5,585.000 din, nakup avtomobilov za dostavo časopisov
8,024.000	din, inventar 11,538.000 din, skupno 25,147.000 dinarjev.
Uprava podjetja: upravno poslopje je veljalo 148,962.000 din, razne naprave (dvigala, telefoni, ozvočenje itd.) 52,942.000 din, inventar za upravo podjetja in skupne službe, telefoniste, vratarje 10,912.000. Vsega skupaj 212,816.000 dinarjev.
DOSLEJ: 242,282.000 ZA STANOVANJA
Hkrati z investicijami v proizvodnjo smo v teh letih vložili precej sredstev, najbrž največ med podjetji v občini Center, tudi za stanovanja. Nekaj stanovanj smo morali nadomestiti tistim, ki so stanovali v hišah, ki so bile zaradi rekonstrukcije porušene. Pri sredstvih za stanovanja je upoštevana tudi nadzidava stavbe na Poljanskem nasipu, kjer smo pridobili 10 samskih ’ sob. Za stanovanja smo porabili doslej
242.282.000	in so bila v okviru podjetja razdeljena takole: tiskarna je dobila 46 stanovanj, vključno s samskimi sobami, ki jih je 15, v vrednosti 123,301.000 (vrednost je izračunana povprečno na kvadratni meter stanovanjske površine); založba 10 stanovanj v vrednosti 33,532.000; časopisni obrat 12, od tega 2 sobi, v vrednosti 40,240.000; uprava podjetja 3, od tega dve sobi, v vrednosti 5,585.000; za 11 nadomestnih stanovanj v porušenih objektih smo izdali
39.624.000.	Vrednost oziroma cena vseh 82 stanovanj še ni dokončna, ker dobivamo od Zavoda za zadružno gradnjo in Zavoda za stanovanjsko gradnjo dodatne račune za podražitev gradnje. Računamo, da bo treba k investiciji za stanovanja dodati še približno 50 milijonov.
Po doslej plačanih računih so bila stanovanja povprečno po 60.059 dinarjev za kvadratni meter, z dodatnimi računi se bo kvadratni meter podražil za nadaljnjih
12.000	dinarjev.
Nadalje smo investirali sredstva tudi za skupne službe, to je za menzo, bife, ambulanto, sindikalno dvorano, to je za stvari, ki jih izkoriščamo vsi; za to smo porabili
8.200.000,	adaptacija starih stanovanj je stala 6,430.000 din. Za izgubo počitniških domov v Selcah in Izoli smo iz teh skladov porabili 8,207.000 dinarjev.
Drugi izdatki iz investicijskih sredstev so investicijska posojila uslužbencem, bančni stroški in nekatera manjša popravila, in znašajo skupno 9,365.000 dinarjev.
Ob teh zneskih je logično in nujno vprašanje, kje je bilo .moč dobiti v teh letih tolikšna sredstva, ko je razvidno iz poslovnega poročila k zaključnemu računu za leto 1961, da imamo le 385,362.000 din investicijskega kredita in 160 milijonov kredita za stanovanja. Od kod so druga sredstva za več ko milijardno investicijo? Takoj v začetku bi poudarila, da smo imeli
velik del sredstev za naše investicije zaradi tega, ker smo v ugodnejšem položaju zaradi statusa našega podjetja, ki ima časo-pisno-založniški značaj. Vsem prisotnim so te ugodnosti deloma znane, tu v poročilu jih bom navedla še s konkretnimi številkami.
Najprej si oglejmo številke, ki jih dobimo iz odstopljenega prispevka na dohodek. Temu se odpove federacija pri časopisnih in založniških podjetjih zato, da bi se podjetja tehnično opremila in modernizirala. Številke veljajo za 4 leta, ker bomo sredstva iz odstopljenega dohodka iz 1. 1961 lahko izkoriščali šele v letu 1962. Te ugodnosti sta deležni tiskarna in založba, ker časopisni obrat dohodka ne ustvarja. Tiskarni je federacija iz tega naslova odstopila 142,377.000, založbi 53,421.000, torej skupaj 195,798.000 dinarjev. Druga podjetja morajo prispevek iz dohodka odvajati zvezi.
Razen federacije nam dajejo ugodnosti tudi republika, okraj in občina. Le-ti so se odpovedali proračunskemu prispevku iz osebnih dohodkov z enakim namenom kot federacija. V tem primeru veljajo številke za obdobje 1959, 1960 in 1961, ker v prejšnjih letih ta prispevek ni bil uveden.
V treh letih nam je od tega ostalo: v tiskarni 88,507.000, založbi 34,833.000, časopisu 35,044.000 in upravi podjetja 9,033.000 dinarjev.
Odstopljenega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka smo za investicije porabili 167,417.000 dinarjev.
Ko smo začeli graditi poslovno poslopje, smo dobili 65 milijonov dotacije iz republiškega proračuna.
Iz amortizacije se je v vseh štirih letih nateklo (vključno prodana osnovna sredstva in z upoštevanjem obveznih rezerv) v tiskarni 195,358.000, založbi 17,292.000, časopisnem obratu 16,713.000 dinarjev.
Tako smo iz amortizacije imeli na razpolago 229,363.000 dinarjev.
Če seštejemo: investicijski kredit, amortizacijo, odstopljeni prispevek iz dohodka in odstopljeni proračunski prispevek iz osebnega dohodka, nam je manjkalo do celotnega investicijskega zneska razmeroma malo sredstev. To pa so sredstva, ki srno jih dali za investicije iz čistega dohodka. Skupno znašajo le 66,257.000 dinarjev.
Posamezne ekonomske enote so v letu 1957 do 1960 ustvarile naslednja investicijska sredstva iz čistega dohodka:
Tiskarna	30,614
Založba	23,613
Časopis	12,030
Skupaj 66,257
Leto 1961 ni upoštevano, ker bodo sredstva razpoložljiva šele v letu 1962. Pri časopisu so v teh sredstvih upoštevane namenske dotacije SZDL za nabavo opreme. Povsod so sredstva zmanjšana za obveznih 10 % rezerve, ki znašajo 7,036.000. Pri časopisnem obratu je upoštevan tudi primanjkljaj v letu 1961 v znesku 4,234.000 dinarjev, ki smo ga pokrili iz presežka čistega dohodka v prejšnjih letih.
Za vse naštete investicije smo potrebovali 1 milijardo 266 milijonov 246 tisoč dinarjev.
Če še pregledamo, koliko so posamezni obrati porabili od teh sredostev za investicije in koliko so vložili lastnih sredstev, dobimo naslednjo sliko:
Tiskarna je porabila
—	za investicije	709,271.000
—	za stanovanja	123,301.000
Skupaj 832,572.000
Založba
—	za investicije —	za stanovanja	47.479.000 33.532.000
Skupaj	81,011.000
Časopisni obrat	
—	za investicije —	za stanovanja	25.147.000 40.240.000
Skupaj	65,387.000
Uprava podjetja	
—	za investicije —	za stanovanja	212,816.000 5,585.000
Skupaj	218,401.000
Skupne službe in nadomestitev za porušene objekte	68,893.000
Če k zgornjim sredstvom prištejemo še ustrezni del investicijskih kreditov za osnovna sredstva in stanovanjsko izgradnjo in pri upravni zgradbi upoštevamo republiško dotacijo, so imele naše ekonomske enote v navedenih letih na razpolago naslednja sredstva: tiskarna 815,200.000, založba 171,955.000, časopis 109,235.000, uprava podjetja 143,299.000, skupne službe
26.577.000	dinarjev.
Tiskarna je uporabila za svoje investicije 17,372.000 več, kot je vložila. Založba je izkoristila 90,944.000 manj, kolikor je vložila, tudi časopisni obrat je vložil
43.848.000	več, kot je porabil.
In če končno obračunamo še stroške za upravno zgradbo, za katero smo dobili 65 milijonov dotacije, ostalih 75,102.000 pa med obrati še ni obračunanih in smo jih obračunali po ključu zasedenih prostorov (tiskarna 21,25 %, založba 44,12 %, časopisni obrat 34,63 %) in stroške za skupne službe z ustrezajočim delom nadomestnih stanovanj 42,318.000 (menzo, ambulanto, nadomestna stanovanja, sindikalno dvorano, bife po ključu zaposlenih: tiskarna 50 %, založba in časopisni obrat 25 %, bomo videli, da je tiskarni v celoti primanjkovalo investicijskih sredstev za 54,489.000. medtem ko je založba vložila 47,229.000 več, kot znaša ustrezajoči del, časopisni obrat pa 7,260.000 več.
Investicij za počitniški dom nismo obračunavali, ker smo ga v začetku leta 1962 prodali.
Ker je rekonstrukcija končana, zapadejo prve anuitete za odplačilo kreditov že v letu 1962, in sicer 63 milijonov. Anuitete lahko pokrivamo iz čistega dohodka ali iz amortizacije. Če bi anuitete pokrivali samo iz amortizacije, bi pomenilo to gospodarjenje iz rok v usta in bi bili ob vračilu investicijskega posojila spet brez sredstev za nove nabave, kar ni normalno za razvoj podjetja. Zato je treba skrbeti, da bomo ustvarjali tako visok čisti dohodek, da bomo pokrivali anuitete v breme čistega dohodka in da bo od njega še ostalo, kar bo skupaj z obračunano amortizacijo za nadaljnjo razširjeno reprodukcijo. Amortizacija je obračunana na sedanjo vrednost osnovnih sredstev, kakšne spremembe bo glede tega prinesla revalorizacija, ki jo bo treba izvršiti letos, je še nejasno.
Vem, da so številke utrudljive in si jih verjetno ne bomo zapomnili, vendar pa je račun o rekonstrukciji tu in si ga bomo lahko kdaj pozneje ponovno ogledali. Številke dovolj jasno govore, kolikšno delo in kolikšna sredstva so bila v teh letih potrebna za investicije v proizvodnjo, stanovanja in družbeni standard. Hkrati pa je prav, da se zavedamo, da smo doslej vse
(Nadaljevanje na 6. strani)
UPRAVNI ODBOR UPRAVE PODJETJA:
1.	Florjančič Mira
2.	Vladika Slava
3.	Pleško Mara
4.	Tičar Majda
5.	Golob Tinka
6.	Šterk Peter
7.	Vošnjak Sergej PREDSEDNIK KOLEKTIVA:
Ivica Bozovičar PREDSEDNIK UO:
Florjančič Mira STANOVANJSKA KOMISIJA: Vladika Slava, preds.
Pajer Majda Golob Tinka
UPRAVNI ODBOR TISKARNE:
1.	Feher Bruno
2.	Groboljšek Ivo
3.	Jordan Anton
4.	Kastelic Srečko
5.	Pogačnik Peter
6.	Porenta Anton
7.	Suhar Jože
8.	Tršinar Stane
9.	Ilovar Viktor NAMESTNIKI ČLANOV UO:
1.	Kobal Sonja
2.	Oblak Franc
3.	Resnik Marko
4.	Vukšič Dragica
5.	Uhan Leon
PREDSEDNIK UO TISKARNE: Groboljšek Ivo
STANOVANJSKA KOMISIJA TISKARNE:
1.	Suhar Jože
2.	Starc Karel
3.	Šečer Anica
4.	Medved Ciril
5.	Podobnik Sandi IZOBRAŽEVALNA KOMISIJA TISKARNE:
1.	Porenta Anton, preds.
2.	Beranek Riko
3.	Glavič Rezka
4.	Mrak Srečko
5.	Korenčan Janez
6.	Kregar Jaka
7.	Potočnik Miro
8.	Štrukelj Franc
9.	Mlakar Marjan
10.	Vrhovnik Vlado
UPRAVNI ODBOR CANKARJEVE ZALOŽBE:
1.	Hacler Mara
2.	Mlekuž Marija
3.	Završnik Herman
4.	Žargi Miran
5.	Žertuš Berta
6.	Vrhovec Minka
7.	Šmicberger Djuro PREDSEDNIK UO:
Hacler Mara
STANOVANJSKA KOMISIJA:
1.	Podgoršek Marjan
2.	Hočevar Ivanka
3.	Mlekuž Marija
UPRAVNI ODBOR »LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA«
1.	Belšak Franc
2.	Bitenc Drago
3.	Fister Ema
4.	Jakopič Lojze
5.	Sterle Mimi
6.	Tršar Toni
7.	Fortič Dušan PREDSEDNIK UO:
Jakopič Lojze
STANOVANJSKA KOMISIJA:
1.	Belič Janez
2.	Sterle Mimi
3.	Cedilnik Viktor
Poročilo dosedanjega predsednika osrednjega UO
(Nadaljevanje s 5. strani)
to lahko investirali zato, ker je od nas družba manj zahtevala kot od drugih podjetij. Ostane pa še vedno pred organi delavskega samoupravljanja, kot pred vsem kolektivom, jasna naloga, da bo odslej treba skrbeti za opremo v tiskarni, če hočemo, da nam bo adaptacija obratnih prostorov in gradnja novih zgradb nekaj prinesla. Iz poslovnega poročila k zaključnemu obračunu za leto 1961 je razvidno, da so stroji izredno iztrošeni, saj je njihova vrednost odpisana v povprečju že s 63 %.
Vsi člani novo izvoljenega ODS ste tudi člani obratnih delavskih svetov in zato bi bilo odveč, da bi o zaključnem računu podajala podrobno poročilo, saj ste bili o problemih seznanjeni že na vaših primopredajnih zasedanjih. Poudarila bi le nekatere ključne probleme celotnega podjetja. O nekaterih je razpravljal tudi ODS, ko je sprejemal zaključni račun za leto 1961. Čisti dohodek 614,536.796 iz leta 1961 je razporedil, kot sledi: za družbene investicijske sklade 11,682.942, za osebne dohodke 535,577.834, za skupne rezerve občin 1 milijon 687.857, rezervni sklad podjetja 18 milijonov 856.397, sklad skupne porabe 46 milijonov 731.766.
Sredstva sklada skupne porabe so že vnaprej angažirana, ker bo treba plačati dodatne račune za stanovanja, kakor sem že omenila.
SE NE DOVOLJ IZKORIŠČENI STROJI
Če začnem na sektorju, ki je najvažnejši — izkoriščenost proizvajalnih sredstev, moram povedati, da je iz analize, ki so jo v tiskarni napravili za leto 1961, razvidno, da smo stroje slabo izkoriščali in imamo še velike možnosti za povečanje proizvodnje. Nekateri stroji so bili v minulem letu (računano na 16-urni delavnik) izkoriščeni le 51,5 %, v povprečju sc bili stroji izkoriščeni s 63,1 %. Samoupravni organi in člani delovnega kolektiva smo zainteresirani, da maksimalno izkoristimo proizvajalna sredstva in hkrati s tem povišujemo produktivnost dela in tako povečujemo materialno bogastvo družbene skupnosti in zvišujemo individualni standard. To bomo dosegli z boljšo organizacijo dela tehnične, komercialne in .kadrovske službe.
ŠE VEDNO PROBLEM:
OBRATNA SREDSTVA
Nadalje bi člane DS predvsem opozorila na problem obratnih sredstev. Lastni sklad obratnih sredstev je nizek, saj ne znaša niti 100,000.000, medtem ko znašajo krediti za trajna obratna sredstva več kot pol milijarde. Ob zaključnem računu nismo imeli pokritih 200 milijonov obratnih sredstev, v začetku letošnjega leta se je položaj še poslabšal, ker smo morali vrniti 67,556.000 namenskih kreditov. V prihodnosti bomo morali skrbeti, da bomo povečali lastna obratna sredstva, ki ne znašajo sedaj niti 9 % potrebnih sredstev. Naši organi delavskega samoupravljanja bodo morali razmisliti o tem, da bi čim večji del čistega dohodka usmerili v poslovni sklad podjetja.
V zvezi s tem je treba podčrtati, da nam kupci neredno plačujejo, saj je vezava kupcev v letu 1961 znašala v podjetju povprečno 55 dni, v časopisnem obratu pri oglasih celo 146 dni, kar je v velikem nasprotju z gospodarskimi predpisi in kaže
hkrati premajhno skrb komercialnih oddelkov za ekonomičnost poslovanja, zlasti še, če upoštevamo, da smo provizijo za nabrane oglase izplačevali sproti. Organi upravljanja imajo v zvezi s tem veliko nalogo zlasti še, ker nov princip obračunavanja celotnega dohodka v letu 1962 priznava kot dohodek le tiste zneske,' ki so vplačani v dobro bančnih računov. To pomeni, da se kot dohodek ne bo upoštevala prodaja na kredit, to je prodaja, ki ob zaključku obračunskega obdobja ne bo plačana. V bodoče bo merodajen za dosego našega dohodka samo dejanski priliv sredstev. Vsekakor postavlja ta novost vse naše gospodarske odnose na bolj zdravo osnovo, ker uveljavlja s tem princip, da nekdo lahko porabi samo tisti denar, ki ga dejansko ima.
Lani smo zabeležili razmeroma visoko fluktuacijo, saj znaša dobro tretjino povprečno zaposlenih. Iz podjetja je odšlo 97 oseb, na novo se jih je zaposlilo 146. Čeprav odhaja predvsem pomožna delovna sila, v pretežni večini zaradi neurejenih stanovanjskih razmer, je številka vredna premisleka, ker tudi pomožna delovna sila lahko v znatni meri vpliva na večjo storilnost, ko se priuči. Zato bo treba tudi tukaj skrbeti za večjo stalnost.
Opozorila bi še na upravičene, neplačane izostanke, ki so bili lani znatno višji kot v letu 1960. Kaže, da smo bili pri obravnavanju teh izostankov bolj popustljivi, ker so se neupravičeni izostanki v primerjavi z letom 1960 znižali. K temu moramo prišteti še precejšnje število neevidentiranih izostankov, kar položaj še poslabšuje. Povečale so se tudi boleznine nad 7 dni. Izostanki in boleznina do 7 dni so znašali 85.099 ur. To pomeni, da je vsak dan manjkalo na delu 34 delavcev, kar predstavlja' 4,9 % vseh zaposlenih.
Kako smo delili osebne dohodke in kako so v minulem letu naraščali, vemo. Spomnila bi na razpravo članov delavskega sveta na zadnji seji. Ugotovili so namreč, da je bilo v minulem letu opaziti občutno neskladje med osebnimi dohodki delavcev v proizvodnji in uslužbenci v podjetju. Vse kaže, da je bila nomenklatura delovnih mest vzeta šablonsko in so se zaradi tega pokazale pomanjkljivosti, ki jih bodo morali organi, pristojni za posamezne ekonomske enote, v bodoče popraviti. Zato bo potrebna bolj temeljita analitična ocena delovnih mest, ki jo bo treba izdelati za vse ekonomske enote v podjetju. Verjetno je tudi v tem vzrok velike fluktuacije.
Sedaj bi se rada dotaknila še služb družbenega standarda. Lani v začetku leta smo ustanovili obrat družbene prehrane, v katerem se je povprečno hranilo 221 oseb. Za pokritje zgube in- plače uslužbencev v tej enoti, smo lani plačali 9 milijonov 261.951 din iz čistega dohodka. Zaradi tega visokega zneska je DS sklenil obrok hrane podražiti, ker zguba preveč obremenjuje kolektiv kot celoto. Lani smo v obratu družbene prehrane razdelili 69.108 obrokov. Če je nekdo jedel v obratu ves čas od ustanovitve, pomeni, da je podjetje zanj prispevalo 36.000 din in so bili njegovi osebni dohodki za 3000 din na mesec višji od drugih, ki v obratu družbene prehrane niso jedli.
V počitniškem domu v Izoli je lani letovalo 25 % zaposlenih, to je 183 članov delovnega kolektiva, razen njih še 135 odraslih in 166 otrok, v pretežni večini naši svojci. V letu 1961 je bilo v celoti obračunano 4700 penzionskih dni, za kar so ko-
ristniki plačali 2,133.750 din, za kritje primanjkljaja je podjetje prispevalo 4,221.005 dinarjev iz čistega dohodka. To pomeni, da smo omogočili letovanje le 183 članom, vsak od teh pa je povprečno dobil še 23.000 dinarjev osebnega dohodka, kolikor znaša subvencija povprečno na posameznika.
Tudi to je bil eden izmed vzrokov, da se je UO začel pogovarjati o prodaji počitniškega doma. Tistemu, ki je šel na dopust v naš počitniški dom, se je realna plača zvišala na škodo tistih, ki niso izkoristili ugodnosti počitniškega doma. Razen tega so bile kapacitete počitniškega doma izkoriščene kratko dobo dva in pol meseca in sezone nismo mogli podaljšati.
Sredstva, ki smo jih dajali za regres v počitniškem domu, bodo morali organi delavskega samoupravljanja v bodoče pravičneje razdeliti na vse člane kolektiva. Po izračunu v lanskem letu, kakor je bilo v referendumu predlagano, bi za regresiranje potrebovali na leto približno 10 milijonov. Obljubo bo moral delavski svet realizirati v okviru možnosti podjetja.
Dom v Izoli je odkupil Glavni odbor ZB za 51,338.000 dinarjev. Denar smo prejeli in od tega porabili 20 milijonov za jamstveni polog pri Skladu za zidanje stanovanj v občini Šiška, da smo lahko konkurirali na prvem razpisu 10. maja 1962.
OSEBNI DOHODKI V PRIHODNJE
Za zaključek še nekaj splošnih ugotovitev o novostih, ki jih prinaša zakon, o ustanovitvi komisij za delitev čistega dohodka v gospodarskih organizacijah ter o splošnih navodilih in merilih za delitev čistega dohodka, na osnovi katerih bodo omenjene komisije poslovale. Kot prvo ugotovitev je treba navesti, da je splošno načelo, ki ga je predvideval že dosedanji zakon o sredstvih gospodarskih organizacij, ki pravi, da morajo gospodarske organizacije pri delitvi čistega dohodka na sklade in osebne dohodke postopati v smislu dobrega gospodarja, veliko bolj precizirano in da so postavljene formule za izračun, kolikšen del gre lahko na sklade in kolikšen del na osebne dohodke. Določeno je, da se mora na sklade odvajati v sorazmerju z obstoječimi sredstvi za delo, se pravi, čim večja so sredstva, tem več je treba odvajati v sklade podjetja.
Osebni dohodki ne naraščajo vzporedno s povečano storilnostjo dela v celoti, marveč za toliko, kolikor je povečana storilnost rezultat boljše organizacije dela, varčevanja pri materialu, racionalnejšega poslovanja in osebnega prizadevanja, ne pa tudi, kolikor je večja storilnost plod višje udeležbe boljših sredstev za delo, oziroma z drugo besedo, bolj produktivnih strojev. Sredstva sklada skupne porabe naraščajo lahko samo vzporedno s porastom osebnih dohodkov.
Primerjava poslovanja s sorodnimi podjetji v isti občini oziroma republiki je obvezna in merodajna, ne samo orientacijska.
Do 31. maja 1962 mora delavski svet po teh principih ponovno obravnavati razdelitev čistega dohodka za leto 1961.
Dobro je, da veste:
OSREDNJA STANOVANJSKA KOMISIJA CZP LP:
1.	Belič Janez, LD
2.	Dornik Peter, DE
3.	Vladika Slava, gl. upr.
4.	Bozovičar Ivica, gl. upr.
5.	Černe Franc, tisk.
6.	Suhar Jože, tisk.
7.	Podgoršek Marjan, CZ
8.	Mlekuž Marjan, CZ
Ne vemo, kako naj naslovimo to sliko — fotokritika ali slikovna uganka. Verjetno bo slednje bolj primerno. Da pa boste uganko lažje rešili, naj povemo, da sodi v rubriko »Notranje rezerve«, slika pa je bila posneta pred mesecem, ko je bilo nekaj sončnih dni in je nekdo želel izkoristiti te redke sončne žarke, pa je zato dobro uro sončil svoj obraz, ko je sedel na ... Pa — dopoldne!
Tekmovali so na Okrešlju
Prireditveni odbor smučarskega tekmovanja grafičnih delavcev tiska in papirja v Celju je organiziral 12. in 13. maja t. 1. na Okrešlju v Logarski dolini smučarsko tekmovanje. Najprej se je iz našega podjetja prijavilo 17 tekmo vavcev, tekmovalo pa jih je le pet, ker so ostali zaradi potreb v proizvodnji in podobnega niso mogli udeležiti. Kljub razredčenim vrstam pa so naši smučarji dosegli tretje mesto v skupnem plasmaju, kot posamezniki pa naslednje rezultate:
Veleslalom: član Igor Dolenc je dosegel
II.	mesto, starejši član Mato Vidmar III. in Miloš Mikeln X. mesto. Edina ženska tekmovavka Alenka Lovše je dosegla II. mesto med članicami.
Tek: med mladinci se je Jože Rus plasiral na II. mesto, med članicami pa Alenka Lovše na V. mesto.
Slalom: med člani je dosegel Igor Dolenc IV. mesto, Mato Vidmar X., v starostnem razredu pa II. in Miloš Mikeln VII. mesto med člani.
Ekipa ČZP Ljudska pravica na Okrešlju: Alenka Lovše, Miloš Mikeln, Igor Dolenc, Jože Rus in Mato Vidmar
Posnetek iz albuma naših sodelavcev (z leve v desno): Jože Resnik, Janez Artoč, Branko Ropič (padla v partizanih), Franc Svetic, Franjo Dremelj, Rado Cenčič, Mato Vidmar in Miro Vider, po smučarskem tekmovanju na Bukovniku, februarja 1939. 1.
J* sobe številka 10 poročajo:
Poročili so se:
Šavli poročena Peterka Irena — 20. januarja 1962 (knjigoveznica)
Lahajner por. Vokal Ela — 10. marca 1962 (knjigoveznica)
Finec Marko — fotograf — 24. marca 1962 (fotografija)
Arnšek Janez — strojni stavec — 28. aprila 1962 (str. stavnica)
Celec poročena Jankovič Fani — 19. maja 1962 (bakrotisk)
Jurač poročena Kastelic Majda — 19. maja 1962 (bakrotisk)
Kastelic Srečko — fotograf — 19. maja 1962 (fotogr. klišarne)
Tavčar Martin — knjigotiskar — 19. maja 1962 (knjigotisk)
Rodile so se:
Kopitar Milka je rodila hčerko Majdo, r. 18. marca 1962
Bezjak Olga je rodila hčerko Stanislavo, r. 6. maja 1962
Pogačnik Zlata je rodila sina, r. 20. .maja 1962
Naraščaj so dobili:
Groboljšek Ivo — dvojčici — Barbka in Mojca, r. 19. maja 1962
Kmetič Franc — hčerko — Vilma, r.
14.	marca 1962
Novi pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov
V skladu z določbami Uredbe o uporabi družbenih sredstev za osebne avtomobile (Ur. list FLRJ št. 3/62) je delavski svet CZP Ljudska pravice na svoji redni seji dne 1. junija 1962 sprejel naslednji
PRAVILNIK
o uporabi osebnih avtomobilov v družbeni lastnini in osebnih avtomobilov, motornih koles in mopedov v osebni lastnini za službene potrebe in o plačevanju kilometrine za vožnjo s temi vozili.
1.	člen
Namen tega pravilnika je urediti v smislu veljavnih predpisov uporabo osebnih avtomobilov v družbeni lastnini in osebnih avtomobilov, motornih koles in mopedov v osebni lastnini
(Nadaljevanje na 8. strani)
Tritedensko preventivno zdravljenje
Izvršni odbor Okraj nga zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani je sklenil poslati na tritedensko preventivno zdravljenje zdravstveno ogrožene delavce in tiste, ki jim je tako zdravljenje nujno potrebno. Vodstva obratov našega podjetja in zdravnica naše ambulante dr. Božena Kozakova so predlagali nekaj članov našega delovnega kolektiva in izmed njih so bili na zdravniškem pregledu in komisiji določeni za omenjeno zdravljenje naslednji: Viktor Cedilnik (LD), Janko Čeh (tiskarna) in Otilija Kajzer (CZ) za okrevanje v Poreču. Za okrevanje v Soči pa so bili izbrani: Marija Ferenčak (tiskarna), Marija Petrič (DE), Meri Povše (gl. ured.) in Anton Sterle (CZ).
Omenjenim so obratni DS odobrili 3-tedenski izredni plačani dopust, ostale stroške pa poravna Zavod za socialno zavarovanje.
M. S.
Kralj Ivan — sina — Ivan, r. 20. marca 1962
Kopitar Bojan — hčerko — Majda, r 18. marca 1962
V pokoj je odšel Pristov Jože, dne 13. marca 1962 — po poklicu mizar.
IZ SOBE ŠTEVILKA 69 POROČAJO:
ODŠLI: Dušan Rebolj, novinar, prišel
10.	11. 1961, odšel 15. 1. 1962, Adolf Čebulj, novinar, prišel 1. 5. 1959, odšel 1. 2. 1962. Mimica Tomažič, novinarka, prišla 1. 10. 1960, odšla 1. 3. 1962, Valter Samide, novinar, prišel 1. 5. 1959, odšel 1. 4. 1962, Albina Roš, novinarka, prišla 1. 2. 1962, odšla 1. 5. 1962, Majda Škrlj, uslužbenka v na-ročninskem oddelku, prišla 7. 12. 1959, odšla 15. 2. 1962, Nada Podržaj, uslužbenka v naročninskem oddelku, prišla 1. 11. 1959, odšla 15. 4. 1962.
PRIŠLI: Vlado Erjavšek, novinar, prišel 23. 1. 1962, odšel k vojakom 1. 4. 1962, Andjelka Bešlin, uslužbenka v naročninskem oddelku, prišla 1. 3. 1962, Rozi Pogačar, uslužbenka v naročninskem oddelku, prišla 25. 4. 1962.
NARAŠČAJ JE DOBIL: Vlado Erjavšek, hčerkico. Čestitamo.
Iz sobe 28 poročajo:
PRIŠLA JE: Judita Kristan, nameščena v mezdnem oddelku.
Na orožne vaje je 1. maja za dva meseca odšel gradbeni tehnik Jože Pogačar.
Pravilnik o uporabi
Nadaljevanje s 7. strani.
za službene potrebe, kakor tudi plačevanje uslug in kilometrine za vožnjo s temi vozili.
2.	člen
Osebni avtomobili v družbeni lastnini in osebni avtomobili ter druga vozila (v nadaljnjem samo vozila) v osebni lastnini se smejo uporabljati samo za tiste službene opravke, ki jih glede na njihov pomen, naravo ali nujnost ni mogoče opraviti z javnimi prometnimi sredstvi ali se dajo bolj ekonomično opraviti z osebnim avtomobilom in drugimi v tem pravilniku navedenimi vozili. To velja predvsem za:
a)	smotrnejše in hitrejše opravljanje novinarskega dela;
b)	delo pri tehničnem urejanju knjig v različnih tiskarnah po Sloveniji;
c)	razširjanje tiska: časopisov, revij in knjig, ki jih izdaja podjetje;
d)	zbiranje ponudb za prodajo materiala in storitev, akvizitersko službo;
e)	sklepanje kupoprodajnih pogodb s kupci in dobavitelji;
f)	intervencije za dobavo kritičnega blaga in reprodukcijskega materiala;
g)	kontrolo poslovanja raznih poslovnih enot, inventuro v poslovnih enotah;
h)	delo v komisijah v raznih poslovnih enotah;
i)	udeležbe na raznih sejmih, kjer se predstavlja podjetje, za obiske pri oblastnih, političnih in drugih enotah, kjer se predstavlja podjetje, zastopanje podjetja pred sodišči;
j)	prevoz denarja iz banke v blagajno ob dvigih večjih vsot gotovine;
k)	reprezentančne vožnje;
l)	v drugih primerih, ko da glavni direktor ali vodja ekonomske enote za to pismen nalog;
3.	člen
Motorna osebna vozila v družbeni in osebni lastnini se lahko uporabljajo le za službene opravke in po nalogu uslužbenca, ki je za to pooblaščen. V podjetju lahko izdajajo naloge za potovanja z avtomobili: glavni direktor in direktorji odnosno vodje ekonomskih enot ali od njih pooblaščena oseba. Zanje pa izdajajo potne naloge predsedniki UO ekonomskih enot.
4.	člen
Osebe, ki lahko uporabljajo lastne osebne avtomobile za službene potrebe, so navedene v posebni prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika,
5.	člen
Vzdrževanje osebnih avtomobilov, ki so družbena lastnina, plačujejo tisti uporabniki družbenih sredstev, za katere se opravljajo službeni opravki.
Če posodi ena ekonomska enota drugi ekonomski enoti prevozno sredstvo, ji za to zaračuna pripadajoče dejanske stroške.
6.	člen
Delavci, ki uporabljajo za službene potrebe lastna vozila, imajo pravico do denarnega povračila (kilometrine) pod pogoji tega pravilnika.
7.	člen
Povračilo iz prejšnjega člena gre uporabnikom za vsak prevoženi kilometer čiste vožnje.
Pod čisto vožnjo je razumeti vožnjo od sedeža podjetja do namenskega mesta službenega potovanja in nazaj po relaciji, določeni s potnim nalogom vozila.
V	znesku denarnega plačila za kilometer vožnje so upoštevani vsi dejanski stroški, ki jih ima uporabnik z vozilom in vožnjo.
8.	člen
V	potnem nalogu za službeno potovanje za avtomobil v družbeni ali zasebni lastnini je treba točno določiti namen in relacijo potovanja.
Pri izbiri relacije je potrebno paziti, da je dosežen osnovni namen iz 2. člena tega pravilnika.
Ob označbi relacije je potrebno v potnem nalogu navesti tudi skupno število kilometrov,
osebnih avtomobilov
ki se jih sme prevoziti na določenem službenem potovanju. K tako določenemu številu kilometrov se doda še razlika za lokalne vožnje, ki jim ni mogoče izračunati kilometrine, o čemer odloča oseba, ki je izdala potni nalog.
9.	člen
Sprememba relacije, nastala med službenim potovanjem, mora biti jasno vidna iz potnega naloga vozila in dokumentirana v poročilu, ki ga je dolžan k obračunu potnih stroškov priložiti delavec, ki je službeno potoval.
Uporabniku vozila, ki je uporabil za službeno potovanje daljšo relacijo, kot mu je bila določena, ne da bi to pot opravičil na način, določen v tem členu, se prizna denarno povračilo za tisto relacijo, ki je bila določena na potnem nalogu.
10.	člen
Osrednji delavski svet določi vsako leto maksimalno število kilometrov, ki jih lahko posamezni lastnik avtomobila uporabi za službene namene.
Delavski sveti ekonomskih enot predvidijo v svojem planu skupno število sredstev, ki se lahko uporabijo za prevoze z osebnimi avtomobili v družbeni ali zasebni lasti. Upravni odbori ekonomskih enot morajo vsak mesec kontrolirati izkoriščanje sredstev za uporabo osebnih avtomobilov, jih primerjati s planom in skrbeti, da se plansko določena vsota ne prekorači. Če se ne dosegajo planirani dohodki ekonomske enote, je potrebno vzporedno s tem zmanjševati sredstva, ki so bila v planu določena za prevoze z osebnimi avtomobili.
11.	člen
Upravni odbor ekonomske enote sme ukiniti uporabo lastnih vozil za službeno potovanje v celoti ali posamezno, če vidi, da je bila taka uporaba koriščena v nasprotju s tem pravilnikom, ali če je bila ekonomsko neutemeljena.
12.	člen
Direktor oziroma vodja ekonomske enote je dolžan ob predložitvi periodičnih obračunov poročati upravnemu odboru o uporabi lastnih vozil za službena potovanja. Glavni direktor pa je dolžan poročati osrednjemu organu upravljanja vsaj dvakrat letno o stroških za uporabo osebnih avtomobilov za celotno podjetje.
V poročilu iz prejšnjega odstavka je treba prikazati število vseh prevoženih kilometrov in stroške v zvezi s tem, kakor tudi koristnost opravljenih voženj v zvezi z določenimi nalogami.
13.	člen-
Denarno povračilo dobi uporabnik tega vozila za vsak prevoženi kilometer čiste vožnje v znesku:
—	za osebne avtomobile ne glede na jakost 30 dinarjev;
—	za motorno kolo ne glede na jakost motorja 8 dinarjev;
—	za moped 5 dinarjev.
Kilometrina v prej navedenem znesku gre v breme materialnih stroškov le do tiste višine, ki je z veljavnimi predpisi priznana, da gre kot potni strošek za javno prevozno sredstvo v breme materialnih stroškov.
Presežek povračila od zneska, ki gre v breme materialnih stroškov, gre iz dela čistega dohodka podjetja, namenjenega za osebne dohodke in se šteje v osebni dohodek delavca.
Če potujeta z osebnim avtomobilom v zasebni lasti po službeni poti dva ali več članov kolektiva, se za vse te člane kolektiva obračunajo stroški do tiste višine, ki gre po veljavnih predpisih pod materialne izdatke kot potni stroški za javno prevozno sredstvo in se tako zmanjša razlika, ki gre v breme osebnih dohodkov.
Trgovskim potnikom v Cankarjevi založbi in v oddelku ekonomske propagande časopisnih enot, ki uporabljajo lastne osebne avtomobile, se prizna denarno povračilo v višini 18 dinarjev za prevoženi kilometer po obstoječih predpisih v materialne stroške.
14.	člen
Povračila, ki se po obstoječih predpisih priznajo kot materialni stroški iz prejšnjega člena tega pravilnika v breme materialnih stroškov, se izplača ob predložitvi obračuna potnih stroškov in dnevnic za opravljeno službeno potovanje, presežek povračila, ki gre iz čistega dohodka, pa ob izplačilu mesečnega osebnega dohodka uporabnika, ki mu je povračilo odobreno.
V	letu 1962 iahko lastnik osebnega avtomobila, naveden v tabeli »A« tega pravilnika, uporablja svoj avtomobil največ za prevoženih 800 km na mesec, letno pa ne več kot 8000 km; za motorno kolo največ 700 km na mesec, letno pa ne več kot 7000 km in za moped ne več kot 500 km na mesec, letno pa ne več kot 5000 km. Za osebe, navedene v tabeli »B«, mora biti dopustno število kilometrov, ki jih prevozijo z osebnimi avtomobili, pogojeno z ustvarjenim prometom. To odvisnost določi upravni odbor ekonomske enote za vsakega posameznega trgovskega potnika — akviziterja.
15.	člen
Za izplačilo denarnega povračila po tem pravilniku je treba predložiti potni nalog vozila.
V	potnem nalogu vozila morajo biti izpolnjene vse rubrike, ki so na njem označene.
Iz potnega naloga mora biti razvidno število prevoženih kilometrov, ki predstavljajo osnovo za obračun denarnega povračila.
Izplačilo po predloženem potnem nalogu je mogoče izvršiti le, če je potni nalog pregledala in parafirala oseba, ki ga je izdala.
16.	člen
V	kolikor je povzročilo ravnanje, ki je bilo v nasprotju z določbami tega pravilnika, določene škodljive posledice, se zoper storilca uvede disciplinski postopek in ugotovi posledice takega ravnanja.
17.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika, v kolikor ni v njem drugače določeno, potrjuje osrednji delavski svet na predlog direktorja.
18.	člen
Ta pravilnik velja od dneva, ko ga je sprejel DS podjetja, uporablja pa se od 1. 6. 1962 dalje.
Ljubljana, dne 1. 6. 1962
Predsednik ODS: (Lado Vrhovnik)
TABELA »A«
Člani kolektiva, ki lahko koristijo lastne osebne avtomobile za službene potrebe:
—	glavni direktor, šef gospodarsko rač. sektorja, šef kadrovske socialne službe;
—	ekonomska enota Cankarjeve založbe: direktor Cankarjeve založbe, uredniki, tehnični urednik, šef gospodarsko rač. sektorja, šefi komercialnih oddelkov in sektorjev;
—	ekonomska enota tiskarne: direktor, tehnični vodja in člani kolektiva, ki morajo uporabiti avtomobil zaradi nujnega tehnološkega postopka;
—	ekonomska enota Ljubljanskega dnevnika: glavni urednik, upravnik, novinarji in fotoreporterji;
.— ekonomska enota Delavske enotnosti: glavni urednik, upravnik, novinarji in fotoreporterji*
TABELA »B«
Člani kolektiva, ki lahko koristijo lastne osebne avtomobile za službena potovanja kot trgovski potniki in se jim povračilo za prevožene kilometre do 18 dinarjev obračunava v materialne stroške:
—	ekonomska enota Cankarjeve založbe: potniki za prodajo knjig, razširitev knjižne mreže, za prodajo papirja in papirne galanterije;
—	ekonomska enota tiskarne: nabavno-pro-dajni potnik;
—	ekonomski enoti Ljubljanskega dnevnika in Delavske enotnosti: komercialisti —akviziterji dostavnega oddelka Ljubljanskega dnevnika in Delavske enotnosti, komercialisti in akviziterji ekonomske propagande.