13S* El mf. teksie rase« k«c?£U in praznikov v s a f« dsn ob 10. uri dope!«!ne. Uredništvo je v Ljubljani. Frančiškanska ulica št. 6 Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisali, sicer se jih ne priobči. Rokopise sc i;e vrač a. OglaBi: Prostor 1 mm > 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*____ Pri večjem naročilu popust. Poititma plačana v gotovini. M (Jubilant, v soboto 18. funiia 1921. Posamezna Stav. K 1*00. Leto V. Glasilo Jugoslov. soclisino ■ demokratične stranke, Tcfefcnska it. 312. Naročnina: Po posti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za list so poštnine proste. GpravoiStvo e v L ubljani, Frančiškanska ulica d.6 L, Učitelj ka tisisaina. Belgrajska politika. IZ KONST1TUANTE. LDU Beograd, 16. junija. Seja ustavo-tvorne skupščine se je nadaljevala ob 16.45. Pi vi je govoril posl. Pavel Angjelič (demokrat). — Posl. Pavic Cubrovič (demokrat) govori v prilog vojske. Sodi, da je treba vojaška sodišča orjanizirati tako, da bodo samostojna in neodvisna, kakor ;o :ivilna. Ako je potrebno, da se jim dodele eksperti, potem naj se ti eksperti postavijo. — Posl. dr. Orgur Angjelovič (demokrat) govori proti geslu ant militarizma, ki se navaja z desnice in levice. Zatem je govoril vojni minister general Hadžič, ki se je bavil z vprašanjem stalne vojske in milice, glede katerega pravi, da je še sporno In da imta oba sistema pozitivne in negativne momente. Pri nas je izveden tako-zvanj mešani sistem. Govori za vojaška sodišča. Nato se je prešlo na glasovanje o XI. oddelku ustave, ki govori o vojski. Oddelek je bil sprejet z večino glasov. Zatem je zbornica prešla na razpravo o oddelku XII, ki govori o izpremembah v ustavi. Posl. Hamzaltja Aljanovič (musliman) je nastopil proti temu oddelku. Napadel je določilo, po katerem je treba v skupščini tri petine glasov za predlog o izpre-mertvbi ustave. Očita vladni večini, da Je nedosledna, ker je za sprejetje ustave sprejela navadno absolutno večino, medtem ko zahteva za izpremembo ustave kvalificirano večino. Predlaga, naj se ves oddelek vrne ustavnemu odseku, ker bo v nasprotnem primeru glasoval s tovariši proti tej stilizaciji, predvsem proti 51. 126. Posl. Krsto Pejovlč (republikanec) govori proti priznanju pravice vladarju, da sme predlagati izpremembe. Graja določeno dvotretjinsko večino za predloge o ustavi, ki naj se stavijo v skupščini. Govori proti čl. 127, o katerem pravi, da je reakcionaren in predstavlja resno nevarnost za narodno svobodo. Za njim je govoril posl. Anton Kristan (socialni demokrat), ki je zahteval, da kralj ne sme imeti pravice, predlagati iz-premembe v ustavi. Sodi, da je treba vso ustavo in ne samo XII. oddelek podvreči izpremembam, ker so v mnogih točkah potrebne velike izpremembe. — Posl. Mom-čilo Ivanič (radikalni desklent) pravi, da se v oddelku XII. najbolje vidi nesvobodo-miselnost vlade. Nasprotuje določbi o dve-tretjinski večini za sprejetje izprememb v ustavi in pravi, da je vlada nedosledna. — Minister za konstituanto dr. Marko Trif-kovič replicira na izvajanja posl. dr. Ivaniča, nakar se preide na glasovanje. Proti so glasovali republikanci In socialni demokrati pri vseh členih, narodna socialista In dr. Momčilo Ivanič proti čl. 126—127, muslimani Aljanovič, Kapetammč in Alič pa proti čl. 126, — Seja se je zaključila ob 19.40. Beograd, 17. jun. V začetku današnje seje kanstituaoite je minister Uzunovič odgovoril na eno vprašanje. Ker ostali ministri niso bili prisotni, poslanci še niso dobili odgovorov na svoja vprašanja. Zaradi tega sta poslanca Brandner in Lazič protestirala proti malomarnosti ministrov. Prešlo se je na razpravo o VIII. oddelku. Prvi je govoril poslanec Juraj Demetrovič, ki je govorS o sreči, časti — in prepričanju. Za njim Je govoril slovenski samostol-ni kmet Ivan Urek, nato pa zemljoradnik Vojislav Lazič. Med drugim je Lazič stavil predlog, naj se v členu 95 ne citira števHo prebivalstva. Če bodo oblasti določene po soclalno-ekonomskih razmerah, tedaj citiranje števila prebivalstva nima pomena. Posl. Lazič nato predlaga, naj se ta člen ustave vrne ustavnemu odseku, nakar se je seja ob 12.30 zoključila. Naslednja seja ob 16. MarlJonete znajo le kimati. Beograd, 17. jun. Klubi vladne večine še niso končnoveljavno sklenili o prehodnih naredbah in o ukinjenju pokrajinskih vlad. 0 tem se bo obravnavalo v ustavnem odseku. Beosrad, 17. jun. Jutri ob desetih bodo člani ustavnega odseka vladne večine j konferirali o XIII. oddelku ustave, ki do-| loča, naj se namesto pokrajinskih vlad imenujejo kraljevi namestniki, ki bi imeli na-! logo, da v treh ali štirih letih likvidirajo pokrajinske vlade. Ustavni odsek se bo o. XIII. oddelku posvetoval jutri dopoldne. Vlada in poslanci žele, naj bi se člmprcje država razdelila v oblasti. Glede člena 135, ki govori o administrativni razdelitvi, se vsi člani vladne večine strinjajo v tem, naj se ta člen izpusti. Raport Beograd, 17. jun. Ban dr. Tomljenovič se je pripeljal v Beograd, da se obvesti o položaju. Reforma delavskega bolniškega in nezgodnega zavarovanja v Jugoslaviji. Začetkom tega tedna je brzojav sporočil, da je ministrski svet odobril od ministra za socialno politiko mu predloženo reformo delavskega bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Podrobnosti uretfbe še niso znane i:t je zategadel razumljivo, da ,1e vest razburila zlasti delavske kroge, ki so na bolniškem in nezgodnem zavarovanju najbolj interesirani. Seveda tudi delodajalci ne bodo ž njo povsem zadovoljni, ker jim ista zvišuje ipiinose, četudi jim daie na drugi strani večjih pravic. Uredbo je izdelal minister Korač, ni ie pa mogel uveljaviti radi svojega predčasnega izstopa iz ministrstva. Gotovo je, da je pomenjal Koračev načrt s svojim unificiranjem bolniškega in nezgodnega zavarovanja velik napredek na polju socialnega skrbstva, četudi je bil v detajlih prav zelo pomanjkljiv. Na to zavarovanje naj bi se pozneje naslonilo zavarovanje za starost in obnemog-lost. zavarovanje za slučaj brezposelnosti itd. Osnutek je določal za celo državo en sam zavod z več ali manj avtonomnimi pokrajinskimi or-5;1?1* tkzv. okrožnimi uradi kot kinii iiosilci obveznega zava- Anl,:cti,1 strokovnjakov je načrt -zboljšala, ki Da je padel kakor ze povedano, z izstopom Koiača iz ministrstva v vodo. Lani oktobia je sklical minister Kukovcc v Beograd novo anketo, j redlofivši jej nov načrt, ki ie pa te-mel.nl v vseli podrobnostih na Kopačevem osnutku. Mnenja o načrtu so bila različna, v glavnem so pa vsi vanja za celo državo in z unificiranjem nezgodnega z bolniškim zavarovanjem v eni centralni upravi z začetnim sedežem v Zagrebu. Deljena so bila mnenja le v nebistvenostih. predvsem z ozirom na obseg avtonomije okrožnih uradov, ki naj po osnutku dajo centralnemu uradu polovico svojih letnih prebitkov. Če in koliko je minister upošteval stavljene mu nasvete in predloge, mi ni znano in se zato ne morem spuščati v podrobnosti; toliko je pa gotovo, da daje osnutek široko bazo za nadaljni razvoj socialnega skrbstva. Novo je. da se spoji nezgodno z bolniškim zavarovanjem, kar bo upravo ne le pocenilo, temveč tudi izboljšalo. Male blagajne izginejo, krog zavarovancev se razširi, oprostitve se odpravijo; mezdna lestvica se zviša in prilagodi dejanskim plačam zavarovancev, odstotni pri-nos se zniža, delojemalec in delodajalec bodeta prispevala vsak polovico — zato bodo pa zastopani delodajalci in delojemalci v odborih po enakem številu! Toda roko na srce; Klic Zveze bolniških blagajen je izzvenel v gluhih ušesih — delavska organizacije so ga — preslišale... Prinose za nezgodno zavarovanje bodo plačevali zgolj delodajalci. Mesto glavničnega kritja za rente se uvede tkzv. nakladni način, ki upravo jako kompliclra in obremenjuje zanamcc. Razvoju nezgodnega zavarovanja to ne bo v korist. V slučaju popolne ncsposbnostl za delo vsled obratne nezgode bo zna- ................ ^ - - UU /vliti- soulašpJi /. uvedbo enotnega zavaro- 1 sala renta 100 odstotkov dejanskega delovnega zaslužka - torej za 40 odstotkov več nego danes. Še večje važnosti je. da bo renta stopnjevala v isti meri, kakor bi naraščal zaslužek, če bi rentnik delal. Rente bo odmerjal osrednji urad, prizive reševal pa okrožni urad. pri katerih bodo razsodišča sestoječa iz lajiškiii in iz sodnikov po poklicu. Če sem prav poučen, stopi uredba v veljavo z dnem 1. julijem 1925, do tlej pa se ustanove v pokrajinah, kjer še ni bolniških blagajen (Srbija, Črna gora), edinice. ki se bodo pozneje združile v večje enote (okrožne urade). V stvarnem in materijalnem pogledu pomeni uredba znaten napredek ; v kolikor je pa pomanjkljiva, je pa delavstvo samo krivo, ker ni posvečalo stvari nobene pozornosti. I. K. Nedeljiva Slovenija. Nekateri člani načelstva naše stranke in nekateri drugi sodrugi so v zadnjih dneh začeli misliti na najcenejši izhod iz težavnega položaja: O razdelitvi ali nerazdelitvi Slovenile naj odločujejo strankini člani sanft pototn neposrednega tajnega glasovanja. (Referendum). Naše centralno tajništvo že pripravlja vse potrebno, da se to glasovanje takoj izvede, ko ga sklene načelstvo. Vse organizacije. ki so obračunale za maj. dobe za vsakega svojega člana listek, ki ga bo lahko tajno izpolnil in tako glasoval za eno. za dve ali za tri okrožja. Najcenejši izhod je to. Potem ne bo več mučnega položaja, potem bomo morali biti vsi za tisto, kar bo odločila večina. Meni se ta izhod ne zdi dober, ker je Ie zasilen. Velikanska večina naših članov se bo prav težko odločila, tisti pa. ki se bodo lahko in iz srca odločili, se ne bodo odločili kot socialisti. Člankar, ki je povedal svoje mnenje v četrtkovem »Napre-ju«. ima prav v tem oziru! Strankino stališče glede na centralizem in avtonomijo Je povsem jasno vsem zavednim sodrugom, vprašanje razdelitve v okrožja je pa kot praktično vprašanje ostalo nerešeno. Zdaj, ko poskušajo nasprotniki to dejstvo izrabili, smo pa baje prisiljeni, da se v 10 dneh odločimo! V najboljšem slučaju bodo odločevali samo naši kadri. (pogl. članek pod tem naslovom v »Napreju« št. 113 z dne 21. maja 1921 in v »Ljudskem glasu« št. 22. z dne 1. junija tl.) Ti pa ne tvorijo niti petine naših vo-lilcevLŽe to nam daje misliti! Niti naši najboljši še ne morejo biti odločeni. saj nimamo še niti podlage, na | kateri bi imeli tehtati eno in drugo j rešitev. Kakšne pravice, kakšne naloge. kakšen delokrog, kakšna sredstva bodo imela okrožja? Potem Sele bomo začeli presojati primernost rešitve z raznih stvarnih vidikov (gospodarske in prometne, socialne, kulturne in politične razmere!) Danes tavamo v temUOdločimo se lahko za eno. pozneje bomo pa spoznali da smo se odločili za napačno. Pri klerikalcih in liberalcih je to diugače Prvi vedo, da potrebujejo enotno Slovenijo, le tako se še rešijo za nekaj let. Liberalci Da vedo, da ne bodo sploh nič pomenili, če ne rešijo razen zakonodajnega tudi urravni centralizem. Klerikalci niso b-ii še nikdar za plemenske meje, zdaj pa so i pri nas i pri Hrvatih — samo zato, da se vzdrže še nekaj let pri jaslih. Zato tako demagoško iz- rabljajo vse nerodnosti sedanje centralistične uprave, posebno tiste, ki vsak pastirček lahko uvidi, da so res nerodnosti. Kako pa popraviti te nerodnosti. tega ne povedo, razen »Bo že Bog dal!« Ker nam pa zaradi plemenske omejitve Slovenje Bog vendarle ne bo odpustil lenobe, bo treba končno poseči po našem načinu: pogledati stvar natanko, kaj je. kakšna je. Čemu služi, kam Jo postavimo in kako jo obrnemo, da bo prav za vse. Posebno v enem se strinjam z navedenim »Naprejevim« člankarjem uooolnoma: razdelitev v okrožja se ne sme zgodili na tak način, da bi imela potem ostati neiz.premenljiva. Č-e bi n. pr. zdaj ljudstvo znalo pravilno nresojati to neznano mu stvar, če bi se soglasno odločilo za eno ali drugo rešitev — vendar se razmere lahko tako izpremene. da bo za nekaj let isto ljudstvo zopet soglasno odločilo se baš nasprotno. Naša zahteva po svobodi ni prazna beseda, zato ni prav. če kažemo temu ljudstvu dve zašiti vreči in zahtevamo, naj si eno izbere, dasi ne sme pogledati v kateri je zajec in v kateri maček... Zato sem proti referendumu — za zdaj. Nam bi bilo najljubše, da bi se sereiela ustava brez vsakršne omejitve glede na velikost okrožij i navzgor i navzdol. Ko bo pa ljudstvo vedelo, kaj so ta okrožja, bo pa ljudstvo samo najlažje povedalo, kako velika in kako omejena okrožja si želi. Slovencev nas res ni toliko, da bi ne mogli tvoriti samo eno okrožje. Morebiti bi nam ga centralisti še tudi dovolili, pa zaradi Hrvatov jim je! Kr„kn bi ti kričali, če bi imeli mi »plemensko* okrožje. Hrvati pa ne. — Zato je baje tudi že pristala vlada na to. da sme imeti okrožje mesto do 700.000 prebivalcev do 900.000, ne.pa do 1,000.000. ker bi s tem že Slovencem takorekoč priznala »plemensko« okrožje. Na Hrvate se pa vlada mora ozirati, sicer izgube svoje volilce še tisti redki poslanci, ki izmed Hrvatov še vlečejo sedanji vladni voz. Omenil bi še, da bi bila pri dveh okrožjih tudi razdelitev težka brez temeljitega stvarnega proučevanja. Tako pač ne pojde, kakor si gospodje centralisti mislijo, da bodo kar v Belgradu potegnili črto na zemljevidu. na bo. Sicer bomo pa v tem ozi-iu imeli še precej časa — prehodno stanje. ______ Državljanske pravice. Govor poslanca sodr. Etb. Kristana v specijalni razpravi o drugem poglavju ustavnega načrta v ustavodajni zbornici dne 21. maja. Gospodje, če ste pri tem poglavju sklenili, da odpravite plemstvo in naslove itd. itd., tedaj ne razumem, zakaj opravljate polovično delo in zakaj ne ostanete dosledni. V odboru se je bilo predlagalo od naše in od drugih strani, da naj se odpravijo tudi ordeni. če odpravljate plemstvo. Gospodje, bilo bi vendar le samo ob sebi umljivo, logično in dosledno, da bi odpravili tudi ordene. ki niso nič drugega, kakor ustvarjanje nekega posebnega plemstva. Kdo nosi orden, je na nekakšen način plemič, razliku- (Dalje.) joč se od drugih državljanov s tem svojim križcem ali orlom. (Medklici v centru.) če bi čakali na to. bi morali imeti vsakovrstne igračke vse do konca sveta. Gospodje, ne gre le za to. da postajajo ordeni nekam smešni, ampak druga stvar je v tem. da se v naših časih z ordeni lahko kupuje politično prepričanje, politična vest. da so ordeni dandanašnje sredstvo, s katerim se lahko vrši politična korupcija ln vsako sredstvo, s katerim se lahko viši politična korupcija in vsako sredstvo, ki more služiti taki korupciji, bi bilo treba odpraviti. Ne vem, kako morejo biti ljudje dandanes še tako otročji, da se ponašajo, če md-*‘ rejo obešati vsakovrstne trakove i« kaj vem kakšne ptice, leve in kar že hočete na prsi in okrog vr^tu. Ampak dokler obstaja ta nečimur-nost in dokler je mogoče z njeno pomočjo škodovati vsej državi, vsemu narodu, bi bilo treba tej nečimurno-sti odvzeti sredstva; in ker so ordeni taka sredstva, jih je treba odpraviti. — Gopodje. vi ne dovoljujete katoliškim duhovnikom, da bi po svoji volji korespondirali s svojim poglavarjem v Rimu. Ni mi na misli, da bi vodil sedaj kakšno dolgo diskusijo o tem; toda če se postavljate na tako stališče, zakaj dovoljujete drugim vladarjem, da smejo pošiljati vsakovrstne igračke v to deželo ln tukai kupovati duše naših ljudi? Dokler boste imeli ordene. nikar ne govorite. da imamo demokracijo, in dokler imate take reči v ustavi, ne recite, da je ustava demokratična. Gospodje, časa ni dovolj, da bi se moglo govoriti o vseh podrobnostih. toda nekatere točke je vendar še treba naglasiti. Tukaj imamo deveti članek s smrtno kaznijo. Odkrito vam priznavam, gospodje, da me je sram ustave, v kateri se go-< vorl o smrtni kazni, razun če se pravi, da je smrtna kazen odpravljena. Včeraj sem slišal z radikalnih klopi besedo, da naj pogledam na Kosovo. Gospodje, če kaj govori proti smrtni kazni, mislim, da so to prav tiste razmere, zaradi katerih se pritožujete. Ze davno imate to smrtno kazen. Vršite jo. streljajte ljudi, obešajte jih — kljub temu pa imate hajduke, odmetnike in hudodelce vsake vrste. Medklic: Tudi vi jih imate. Kristan: Seveda, jaz govorim splošno. In dokler imate smrtno kazen. ne pričakujte, da bo manj zlo* činov, in zlasti ne bo manj zločinov; te vrste. Človek, ki je zapustil dom in odšel v šumo. pa ve. da nosi glavo v torbi, se ne boji toliko smrti, kolikor se boji. da izgubi svobodo, da bo morda dvajset let presedel v ječi. Prota Mihalič: Kaj je torej večja milost? Kristan: Gospod, čudim se, da prihaja duhovnik s takim vprašanjem. Proti Mihalič: Meni je večja milost smrt. Kristan: Kolikor se spominjam, obstaja nekakšen dekalog. ki so ga krščanske vere prevzele od Židov* stva in v katerem se ena prepoved glasi? Ne ubijaj! Glejmo, tukaj zagovarjajo duhovniki treh ver ubijanje. Medklic: Iz krščanskega usmiljenja. Kristan: Iz krščanskega usmiljenja ; prav tako, kakor je španska Inkvizicija sežigala telesa, da bi baje reševala duše. o katerih ni vedela ničesar. Gospodje, saj ni res, da vprašanje o smrtni kazni še ni rešen.o Ni res, da še ni nikakršnih sklepov, ampak le tisti, ki nočejo, da bi se smrtna kazen odpravila, prihajajo še vedno s spisi, članki in brošurami za smrtno kazen. Proti smrtni kazni govore vsi argumenti. Smrtna kazen ni kazen. ampak je le maščevanje, osta* nek barbarstva, ostanek iz tistih časov. ko je družba vzela maščevanje iz rok posameznikovih in ga je začela sama vršiti. Danes, gospodje, mislim. da imamo o kaznih drugačne pojme. Stevan Mihalčič: Ali ie tudi samomor maščevanje?) Kristan: Danes se pričakuje, da bodi kazen sredstvo, ki naj bi pomagalo. da se pokvarjeni človek vrne družbi, da se popravi; prosil bi vas, pa. da mi poveste, kako boste popravili človeka, kadar ste mu odsekali glavo? Kakšna logika: Najprej obesi. no. kar je umestno v sedanji dobi: Da ločite cerkve od države. Valerijan Pribičevič: Tudi jaz sem za to. Kristan: Evo. gospod Valerijan Pribičevič je za to. pa bo vendar glasoval za to ustavo. V. Pribičevič: Glasuje se po vesti. Kristan: Da. glasuje se po vesti, le rad bi videl, da mi kdo razloži, kai pomeni ta vest v politiki. (Dalje prih.) Stavka angleških rudar lev se nadaljufe. London, 17. junija. Za sprejem pogojev lastnikov rudnikov je glasovalo 128.170 rn-darjev, proti pa 325.262. * Angleški rudarji »o se skoro s tri če-trtinsko večino odločili, zavrniti pogoje lastnikov h\ zahtevati popolno izvedbo zahtev rudarske organizacije. Ker se Je nad dve tretjini rudarjev izjavilo za odklonitev, se torej stavka rudarjev na Aagleškem nadaljuje. Ker pa ta stavka angleškemu gospodarskemu življenju škoduje, se bodo Lloyd Georgu pač še ježili lasje. Obnova Francije. Berlin, 16. Jun. Državni minister za obnovo dr. Ratheaau je predložil odseku državnega gospodarskega sveta smernice, ki se tičejo obnove Francije. Po njegovem mnenju se morajo nemške dobav# spraviti v sklad z zmožnostjo francoske sprejemljivosti. Za cene stvarnih dobav se mora najti merilo, s čimer se doseže, da se francoska industrija ne bo pritoževala in da nemški produkti ne bodo dražji od francoskih. Francoski minister za osvobojena ozemlja Je izvršil odločno in državniško delo, da se le podal v Wiesbaden in osebno voda pogajanja. Stvar v Franciji ni ostala brez ugovarjanja. Minister je poudarjal, da je občutil pri razgovorih z Loucheur-jem njegovo popolno objektivnost. Končna Je dejal, da mora Nemčija ustvariti orgaol-tem, ki bo mogel sprejemati francoska naročila. Korak do miru. »Socialistične radničke novinec prlna-našajo naslednji članek, ki ga vsled njegovih aktualnosti ponatisk ujemo: Odnošajl med antanto tn Nemčijo so še vedno tista 3», okoli katere se suče svetovna politika. Tl odnošajl v marsičem upli-vajo tudi na odnos aje med ostalimi državami In s tem že na ves politični in gospodarski položaj sveta. Zato se tudi ves svet t> llko interesira na tem, kakšni so in kako da so razvijajo odnošajl med antanto in Nemčijo. Olavni predmet v vprašanju odaošajev mod antanto in Nemčija, je vprašanje višine vojne odškodnine. S tora, da ie Nemčija nedavno sprejela ultimat antante, pa je vsatj zaenkrat to vprašanje odpadlo z dnevnega reda. Seveda ne v tem smislu, kakor da je vojna odškodnina že plačana; o tem ne more biti gjvora za dolgo vrsto let. Pač pa v tem smislu, da Je v glavnem določena vsota, ki jo mora plačati Nemčija državam antante. Nova nemška vlada, ki Je sestavljena Iz strank, ki so kolikor toliko levičarske. kaže najboljšo voljo, da do konca izvrši pogoje ultimata hi mirovne pogodbe. To je razvidno ne le iz izjav sedanjih nemških državnikov, temveč v prvi vrsti Iz odredb, ki jih nemška vlada izdaja v to, da more izvršiti obveznosti, ki Jih Je prevzela nase. Te odredbe zadevajo predvsem flnan-£ne reforme, razoroževamje in kaznovanje vojnih krivcev. V tem podpirajo novo nem-! ško vlado podeg strank, ki so v njej zasto- I pa ne, tudi stranke, ki stoje še bolj na levi strani kakor vlada sama in to le Jz prepričanja, da s tem najbolje služijo ustvarjanju miru in sporazumu med narodi. Najnovejše vesti javljajo, da je tak razvoj stvari napravil najboljši vtis na Francoskem in da je pripomogel do tega, da so ekstremni francoski imperialist} daživ*U poraz v parlamentu. Tisto kar s>o tukajšnji meščanski listi nazlvali Briandovo »zm*~ ga*, je bilo v resnici le značilen poraz francoskega imperializma. Pod pritiskom stališča Angleške in Italije, kakor tudi pod pritiskom dejstva, da se široke ljudske mase v vseh državah obračajo k politiki miru in mirnega sporazumljenja, je Briand moral nastopiti proti tistim imperiaHstianlm krogom na Francoskem, ki so tako nujno zahtevali okupacijo ruhrskega ozemlja in za to, da se kljub plebiscitu vsa Gornja Siezlja da Poljski Ekstremna imperialistična politika je navsezadnje tudi na Francoskem že propadla. Odnošaji med najvažnejšimi državami sveta pa še vedno niso taki, da bi midtii kako garancijo za mir. Način, kako je bilo rešeno vprašanje vojne odšokdnine, nosi v sebi kal novih nesporazumov in konfliktov. Vprašanje Gornje Šlezlje je tudi še na široko odprto. Odnošaji kajpada med narodi tudi ne morejo biti idealni, dokler vladajo kaipitaiisfične in imperialistične sile. Naloga proletariata pa je v vsaki posamezni državi, da korak do miru, ki Je bil prvikrat po letu 1914 storjen v poslednjih dneh ne zagazi na kakršnikoli način zopet v imperialistično zahrbtno diplomatsko vodo, temveč da temu koraku do miru slede še drugi, ki bodo človeštvu zasigurali tol] za-željenl mir, * Pravi vzrok zato, da se je zlomil ekstremni imperializem tudi na Francoskem, tiči glavno v gospodarski politiki Angleške napraim Rusiji in Nemčiji. Francoski ekstremni imperializem je moral kapitulirati pred nevarnostjo angleške gospodarske Politike za francoski kapitalizem. Odtod so izhajali tudi nedavni ljubosumni spori med zavezniki. Nad siejrfm francoskim je zopet zmagal hladni angleški imperializem. Politične vesti. + Zopet prepovedan Ust. Beograd, 17. Notranji minister je z 14. junijem prepovedal v naši državi razpečavati list »Ame-rikanskl Slovenčev Glas«, ki v slovenskem jeziku izhaja v Betlenu, Pitisburg, Amerika, ker piše proti interesu naše države. + Vest o izgonu s. Bela Linderja pe-čuškega župana in nad 300 njegovih socialističnih pristašev s strani naše vlade je od prve do zadnje črke zlagana. To vest je madžarska vlada pred nekaj dnevi raztrosila v svet in v naše časopisje z očitnim namenom, da v Parizu oblati našo državo, češ, da je kriva, da se je v Baranji ustvaril boljševiški center, ker je gostoljubno sprejela vse tiste politične »zločince«, ki jih Je Horthyjeva banda preganjala. To boljševiško gibanje da Je postalo celo za našo državo nerodno. Madžarska upa na ta način dobiti od antante Baranjo, ker sebe smatra pač za zmoaio, da vsako boljševiško gibanje zaduši. To je Ista stvar, kakor z Zapadno Ogrsko, o kateri Horthy-j jevcl trde. da jo le Avstrija impregnirala z antanti tako nevarnim pangermanizmotnl + Madžari so ptiči. »Arbeiter Zel-tung« priobčuje dva tajna dokumenta iz Horthyjevega paradiža (na enem je podpisan sam vojni minister Belitska), iz katerih Je razvidno, da dobi najmanjše gnezdo v tem paradižu statističen urad. V znanstvene svrhe? V prospeh madžarskega kulturnega življenja? Predno odgovorimo na ti dve vprašanji, bomo še nekaj povedali: Kakor znano, obsega trianonska pogodba, ki ie stopila v veljavo po ratifikaciji v francoski zbornici, določbe, ki se obračajo proti militarizmu Madžarske. Ta država se mora glede vojaštva omejiti na minimum tako, kakor se je n. pr. omejila Nemčija. Javno bi ne smela uganjati nobene militaristične politike. V enem obeh dokumentov pa Belitska zapoveduje, (tu pridemo k izvrševanju mirovnih določb na madžarski strani), da se sedanji vojaški evi- denčni uradi spremenijo v »statistične«, oficirji pa, ki jih vodijo, naj opravljajo še nadalje svojo službo v — civilni obleki. Ravuotako Je tudi tem »statističnim« uradom podrejeno moštvo dolžno, da odsluži vojaško službo v civilni obleki, ki jo bo nakazovalo — vojno ministrstvo. V drugem dokumentu zapoveduje komitatski vojaški poveljnik Mocsary po naročilu vojnega ministra, da se »v slučaju alarma nezanesljivi elementi posebe registrirajo in uvrstijo v delavske bataljone«. Kaj to pomeni? Ali nam je še treba odgovarjati na stavljena vprašanja? Afera Glunto - Toggenburg. Tržaški fašist Giunta je poslal južno-tirolskemu poslancu Toggenburgu pismo, v katerem na-giaša, da je Toggenburg kot bivši minister odgovoren za ravnanje z Italijani v internacijskem taborišču. Temu je dodal Giunta več žalitev. Togenburg je odgovoril s tem, da je predlagal častni sod. + Od Ssl. komunistične stranke se ie ločila nova stranka, tkzv. »socialnodemo-kratična« in začela izdajati kot svoje glasilo tednik »Socialni Demokrat«. Vodijo jo posl. Brodecky, Križ, Klein in dr. Ohorvat. Vstopil je vanjo tudi od komunistov ločeni posl. Teska in od »Rudega Prava« izključena urednika Lev in Krnansky. Stranka obstoji iz pravcate mešanice in nima ravno preveič možnosti do obstoja. 4- Zidovska komunistična stranka se je ustanovila v češkoslovaški republiki. + Vendar politične umori Bavarska vlada zanikuje, da bi bil umor s. Gareisa političnega značaja in očita socialistom, da govoreč v tem smislu, hočejo kovati le svoj politični kapital. Sedaj pa je »Munehe-ner Post« dobila pisano, v katerem se eden osumljencev priznava za ubijalca. »Mole dejanje«, pravi, »zahteva poguma (?) m sem ga izvršil, ker som hotel domovino osvoboditi enega najnevarnejših priganjačev, ki se vežejo z našimi sovražniki. Zbežal sem, da si ohranim življenje za nadaij-na osvobojcvalna dejanja in bom tudi nadalje skušal s silo odstraniti vsakogar, ki svojo domovino Izdaja. Da bi se mi posrečilo, da pošljem še koga za Gareisoml Bog mi oprosti!« — Komentarja k tej izjavi nacionalističnega bedaka pač ni treba. Vidimo pa, kam vodi vsaka imperialistična »ve-lepatriotska« politika, ki jo vodi umazani kapitalizem javno ali na skrivaj. Vprašanje sanhclj. Pariz, 17. Junija. »Petit Parisien« poroča: Medzavezniška komisija v Koblenzu je proučila zahtevo državnega komisarja Brandta po ukinjenju carinskih sankcij in določila, da komisija v tem vprašnju, ki je podrejena pristojnosti vrhovnega sveta, ne more nič ukreniti. Vendar pa je mogoče, da se carin?Jcl režUn nekoliko omili, zlasti kar se tiče uvoza živil. + Z zbora francoskih komunistov. Poslanec Frossard je poročal v tajniškem po-ročHu sledeč: Stranka ima 5 dnevnikov, 2 dvakrat tedensko izhajajoča lista in 40 tednikov. Od stranke se odcepivši centru-maši ta desničarji so odnesli s seboj 60 tisoč frankov iz strankine blagajne. Med strankinimi pristaši napravljena zbirka r Podružnica Unije slovenskih rudarjev v Zabukovci sklicuje svoj redni občni zbor v nedeljo dne 26. junija 1921 ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne Malus v Zabukovci. Dnevni red: 1. lDoročilo predsedništva. 2. poročila blagajnika. 3, poročilo linijskega zbora. 4. volitev novega odbora 5. raznoterosti. Opominja se vse člane Unije slov. rudarjev, da se občnega zbora zanesljivo udeleže, in prinesejo izkaznice s seboj; brez izkaznice nima nihče vstopa. Odbor. Vrtna veselica v Celju. V nedeljo dne 19. tm. priredi v gostilni »pri »Istrijancu« (prej Hubertus) Osrednje društvo pekovskih pomočnikov, podružnica Celje veliko vrtno veselico. Začetek točno ob 3. popoldan. Spored: I. Nastop pekovskega pevskega društva iz Maribora. — II. Nastop tamburaške godbe Svoboda pod vodstvom sodruga Brankota Pano-viča iz Celja. — III. Šaljiva lotrija, šaljiva pošta. itd. Ples in prosta zabava. Čisti dohodek je namenjen za revne in obolele člane. Za obilni obisk se priooroča odbor. Zagrebški pekovski pomočniki se nahajajo v mezdnem boju. Opozarjamo pekovske pomočnike za Slovenijo, da naj nihče ne potuje v Zagreb, ntkdo naj ne nass-de raznim agentom, ki bodo prišli nabirat stavkokaze. V triko-rimskUi atleti čnlh borbah M svetovno prvenstvo v Lucemu Je porasli Čeh Fr(stensky dosedanjega svetovnega prvaka Steinbacha, Gospodarstvo. — Angleški uvoz v RifSJJo. Zastopnik vlade je v spodnji zbornici izjavil, da se je od podpisa angleško-ruske trgovinske pogodbe dalje izvozilo v Rusijo blaga za 512.000 funtov šteriinarov. V aprila Je Anite izvozila za 297.122 funtov Sterlingov blaga v Estonsko. Dottčno hlago Je odSlo potem v Rusijo. Dopisi. Šport. Prvenstvena tekma 12. t. m. ob 9. uri dop. Svoboda rez. — Jadran rez. na Igrišču Sparte. Sodnik Repec. Planinske koče SPD. Slovensko Planinsko društvo naznanja, da se otvorijo dne 19. t. m. nanovo štiri planinske k°^e> in sicer: Kamniška koča 1800 m na Kamniškem sedlu, Cojzova koča 1800 m na Ko-krskem sedlu, koča na Veliki Planini 1668 metrov nad Kamnikom, Prešernova koča 2198 m na Stolu. Vse Triglavske koče pa se bodo otvorile dne 28. t. m. Poleg goil imenovanih koč so sedaj v oskrbi že tudi: Jeseniška koča pod Golicami, Kadrtnikova koča vrh Golice, Valvazorjeva koča pod Stolom, Turist, hotel Aljažev dom v Vratih, Turist, hotel Zlatorog In Grand hotel Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Koča na Begunščlcl se otvorl v nedeljo t. m. in bo dobro oskrbovana ter t vsem potrebnim preskrbljena. Popravljene so tudi poti. Sedaj je na Begunjščicl najlepša flora; torej prijatelji planin, ne zamudite prilike! Celje. Na tukajinll postali se nahaja skladiščni uradnik V., ki misli, da Je zato na postaji, da mu ni treba opravljati službo, kakor bi bilo potrebno in Jo tudi opravlja vsak vesten uradnik, temveč, da je zato, da denunclra uslužbence, ki ga s»ploh n'č ne brigajo. Najbrže se hoče s tem poslom prikupiti načelstvu, ker ima precej masla na glavi, ki se mu pričenja polagoma topiti. Mi smo do sedaj molčali in »mo hoteli čakati, kako se bo sodnijsko opral očitkov nepoštenosti lesnega trgovca B. V. Je lesnega trgovca tožil, ker mu tudi drugega ne preostaja. Toženi pa je nastopil dokaz resnice, kar mu baje ne bo delalo velikih tež-koč. Tudi ml nimamo zaprtih oči In povemo zaenkrat samo to, da človek, ki ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Mežica. Liberalni listič »Jutro« prinaša dan za dnevom članke o mežiških rudnikih, da so }lh kupili angleški kapitalisti, kakšen pomen imajo rudniki za državo Itd. Delavci se ne moremo vmešavati v take in enake stvari, ker pa vidimo, da ima vsa ta igra poseben namen in nočemo, da bi se komu krivica godila, hočemo k tej zadevi nekaj pripomniti. Dve In pol leti Je bilo podjetje pod državnim nadzorstvom in v tej dolgi dobi ni nikdar gospodom okrog »Ja-tra« prišlo na misel, da so rudniki last tujih kapitalistov in ne države, ter da bo treba nekaj ukreniti, da se za državo rudniki tudi podržavijo. Še le sedaj ko se raznim gospodom okolo sekvestra stolčki majejo In ko so njih osebni interesi ogroženi, so se začeli zavedati, kako važni so rudniki za državo. Gospodje, s tem ste pokazali, da ste do prihoda anglških kapitalistov spali spanje pravičnega. Po našem mnenju polomije niso krivi ne angleški in ne nemški kapitalisti v toliki meri kot oni, katerim je nudila mirovna pogodba v dobi dveh let v korist države In naroda, ker ne zadostuje, če se ima blagor naroda m države samo na jeziku. Delavstvo se nad to kapitalistično igro prav nič ne razbur'a, zgraža pa se nad brutalnostjo onih, ki so krivi, da se je osivelega blagajnika Slo-sarja, ki je že nad dvajset let pri podjetju nastavljen in ni nič drugega zagrešil, kot da se je na povabilo udeležil banketa in ob tej priliki nekaj besed z angleškim lordom »pregovorili, enostavno suspendiralo. Na mestu se nam tudi ne zdi, da uradna oseba, ki ji je poverjena ta naloga, skrbeti za javni mir in red, da v svoji zagrizenosti nagovarja nezrele fantaline k pobijanju oken. Gospodje, vedite, vse to vaše brutal-no delo ne bo kapitalistične kupčije razve* ljavilo, vi se le smešite, — Delavec. Po svetu. — Dalekoiiosnih topov ne bodo dobili. Na vprašanje mednarodne vojaške kontroi-ne komisije, kako je z izročitvijo daleko* nosnih nemških topov, ki so za vojne ob* streljevali Pariz, je nemška vlada odgovn rila, da so se,štirje izmed vseh sedem ž* tekom vojne pokvarili, ostali trije pa so bi. li 1. 1919, razstreljeni in uničeni na razu h nemških poizkuševališčih. — Vrhovno sodišče v Rusiji. Vseruski izvrševalni odbor ustanovi v Moskvi vr* hovno sodišče. Ustanovitev te institucije, meni izvrševalni odbor, uredi ruske pravne razmere. Crezvičajka bo svosjo nalogo vršila samo v ozemljih, nad katerimi ■-© proglasi izredno stanje in še tam se njena' kompetenca omeji le na zločine proti državni varnosti. — Ameriške novice. V Zedinjenih dr« žavah trajajo 2e vedno boji med delavci in podjetniki zaradi znižanja plač. Stavke sai v precejšnji meri žc pojenjale, kjeT pa na* stanejo, tam se delavci tudi zelo vztrajni! drže. Zaradi zniževanja plaič je n. pr. v. West Virginiji prišlo celo do krvavih sp»« padov mod rudarji in podjetniki. — V državi Wyoming so uveljavili zakon, ki prepoveduje poroko vsakemu, kdor se ne It. kaže z ne več kot 10 dni starim zdravniškim izipmlčevalom, da ni spolno bolan. —• Amertška vlada je že uvedla zakon, ki ome. iuje priseljevanje v Zedinjene države n* tretjino; neomejeno se bodo smeli v Arne* rBc; naseljevati kot najkultumejši le Angleži ta Skandinavci. Pogoji za priseljevanj* posebno zdravstveni, bodo zelo poostreni, Amerikancl se namreč zelo branijo prišel Je* vanJa tamoz*aolh proletarskih ljudi Iz Ev< rope, žele pa tudi ohranit! ameriško raso, — Ameriška vlada je dovolila paketno pošto iz Amerike v Jugoslavijo v teži po največ 10 kg zavoj. — Pismenost v Zedinjenih državah Je od 1. 1910—1920 zelo napredovala. Nepismenih Je v Z. dr. sedaj le še 1 do največ 12 odstotkov. — V zadnjem času so v raznih krajih umrli ti-le slovenski rojaki: V Calumet: Matija Spe-, har; v Mihvaukee: Joslplna Fcdran Is Ljubnega v Savinjski dolini: Alojz Jcrmaa iz Trške gore pri Novem mestu; v Baber-ton: Marija Gabrošek, roj. Kavčič iz Vrhnike; v Black Diamond: Marija Strožnlk iz St. Ruperta pri Laškem; v Renton: Ivana Postišek iz Čire na Notranjskem; t New Yorku: Ivana Dolinar; v Ridge\vood; Ana Rojane iz Ihana pri Domžalah; v Johu-ston: Antonija Pleše; v Gavvamla: Matevž BuSčaJ iz Dobrepolja na Dolenjskem; t. Loraln: Jož. Lešnjak Iz Ravn pri Logatcu; v Loweii: Anton Bihter (ponesrečil); v, Great Falls: I. Klanšek; v Rok Springsr Valentin Benedičič (samomor); v Sharoa: Jožefa Recelj, roj. Kočevar iz fare Št. Jer-noj »a Dolenjskem; v Primero: Frančiška Oražem, roj. Hren iz Prigorice pri Ribnici* v Virginia: Ivana Brožič In Alojzija Maj-nerič; v Clevelandu: Josip Bogolin (samomor) U Leskovca pri Krškem; Josip Perat iz St. Vida Pri Zatični; Marija Kenik; BUŽ Cankar hi Luka Mahnič. — I0S milijonov prebivalcev v UnllL Pri ljudskem štetju z dne 1. jan. 1920 je bi-k> v Združenih državah naštetih 105 milijonov, 683.000 prebivalcev, to je za 15 odstotkov več (13 milijonov 711 tisoč ljudi) kot leta 1910, ko je bilo prebivalcev za 21 od« stotkov več nego leta 1910. Mnogo ljudi je pobrala v Ameriki španska bolezen leta 1918. Večina ljudi živi v mestih z nad 2500 prebivalci, tako da Je število okoliškega prebivalstva v manjšini. Število farem se « povečalo za 98.000, medtem ko Je prejšnjo desetletje pri ras Ho 624.000 farem. Naj večje mesto ima 5,620.048 prebivalcev. Je to New, York. Sodrugi i Ali se nahaja „NAPREJ* v vseh favnih lokalih> v haien zahajate? * Državna »stava na Jaicu. Pravijo, da imajo v nekem turškem mestu ohranjeno Jajce, v katerem je v deset tisoč besedah izpisana vsa turška ustava in poleg tega naslikana še vsa Turčija. Našo ustavo b| morali napisati pa na — boben. * Tudi žene postajajo drhpvnlH seveda ne pri nas, pač pa na Norveškem pri protestantih: to pa baje zato, ker primanjkuje moških v približno 100 župnijah. Tako bodo torej imeli na Norveškem poleg duhovnikom tudi duhovnice; le-te bodo seveda tudi prldigovale, izpovedale, poročeva-le, krstile itd. — Pa naj kdo reče, da svet ni napredeni 19. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoriia na Krakovskem nasipu St. 14 v pojmhioma reuoviranih prostorih staro znano gostilno (po domače pri Koglovšku). Točila bom prvovrstna štajerska vina (haložanska), dalmatinska in dolenjska, ter postregla z mrzlimi in gorkimi jedili. Sprejema se tudi abonente na hrano. Za obilno udeležbo se priporoča AVšSsa K©i©2a. :fc 1A Ct fl Da| a! | mg% Sv. Petra edina tovarniška zaloga IJ J J | nasip St. 7, iivalnih strojev v vseh opremah, materifsS in izvrSba pred« * — volna, za rodbinsko in obrtno rabo ler vsi posamezni deli za vse si- VsčSefna _______ _ „ Popravila Vetletna garancija steme, icg£C, OllG na drobno in debelo. Večletna Daraccija ^ garancija. S SS Ljubljana 9 S se sprejemajo. ..... Ugodni plačilni pogoji. ---------- —' Priporoča se tvrdka Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. Slovenska banka Telefon it. 567. — Čekovni račun 12205 LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10, nasproti »Mestnemu domu". m' Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Primarij Dr. Hugon Robič dolgoletni asistent univerzitetne klinike sa kožne in .polne bolesni proT. dr. MATZENAUERJA v Grazu, ord infra v Mariboru, Prešernova ulica 2. II. nadstr. od 14 {2) — 16 (i). Jirasck i Filozof iska historija k ao. Sjajni historički i Ijubavni roman. Upravo izaSao. Narutiti si udmah kod CeSkojugoslovanske naklade mmmm J. H.rtjk, Zagreb. «■=-•= Pacac^va dobro obdelano, ruscaivu, lepim sadnim vrtoi £ vrtom, ob veliki ceati, zamenjam s posestvom, ki je pripravno za obrtnika. Več pove Martin BoSak, čevljarski mojster, Sv. Lenart nad I.aškim. rovimiA m\im izoelkov ■bob v Hrastniku, Kristalna soda. Glauberjeva sol kale in krist. Grenka sol, prosta. Pralni prašek. Natrijev in kalijev soliter. Zelena in modra galica. Superfosfat. Kalijeva sol. Prstene barve. Antichlor. Chromkali. Žveplena kislina. Solna kislina. Polilrova kislina. Črnila v vseh vrstah in barvah. Štampiljska barva brez olja. Gumi arabieum. „Necsan“, terpentinova krema za čevlje. Modrilna esenca. Črnilo za usnje. LJUBLJANA Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15. Šivalni Krofi Izborna konstrukcija in elegantna iivržitev iz tovarne v Llncu. Ustanovljena 1.1867. Tnnje pniijt Impiitnt. Pisalni stroji »Adler*. Ceniki zastonj in Iranko. Kolesa iz prvih tovaren. Dflrkopp, Styria, Waffenrad. i Začasno znižane cene! Medič, Rakove & Zanki. pr«] A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudn. barv ter Sakov Centrala: Ljubljana, d. z o. z. Skladišče: Novisad. Telefon 64. Brzojavi: MERAKL, Ljubljana. Telefon 64. Emajlni laki. Pravi flritei. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifi), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. ,MERAKL“, Lak za pode. „MERAKL*, Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. ,MERAKL", Brunoline. ===== Ceniki s« za Časne ne razpošiljajo I Radiaktlvno termalno kopališče zdravi rheumatismus, protin, neuralgijo, posledice zlomljenih kosti, ran in eksudate. Sezona od 1. maja do 30. septembra. Želez, postaja Straža-Toplice. Pojasnila daje ravnateljstvo. P C O S U L I C H-L I N E 1 krat (prej AUSTRO.AMERIKANA) Trst-Amerika mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. CI MAV IfMFTFP s,avni zastopnik « Slovenijo <31 JVlUil I\I?lLr 1 L vjj v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26. prevaža potnike v New-York redno 3 krat, v Južno-Ameriko po Zopet ■ i IOVGN3 i Spedicijska tvrdka na RAKEKU oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedicijsko stroko spadajoče posle, tudi ocarinjene.------------- HŽŽ3E BE: KAJO DELICV zlatar In draguljar Ljubljana priporoča svojo Mi ta IraseljiRti tonita za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po zla to-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Glavno nstopslvo za: pisalni itioi ijazanaživalni aparat ima tvrdka |l| THE REX Co.( Ljubljana SelenlmrgoTa ni. 7/1. in GradlMc 10. milil 2a ne pisainle strele t JUUlo« Štampiljk s^Avl^! ANT.CERNEn LJUBLJANA J/ £ BorM^osredoralec| Dragan Vučkovič posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, zastarate, deviz in valut Zagreb, Sv. Duh 19. Telefon 6-69. Brzojavi: Vučkov Zagreb. F.BRUMAT LJUBLJANA / Manufaktura in tkanine. Mestni trgi 25. ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka R. Stermecki v Celju, in sicer volne, ceflrjc, tiskanine, elamina, batista za ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilhp, robcev, svile in že mnogo raznega dmzega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, # pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 220 fjgjg llustrovani cenik zastonj 1 Na debelo samo v I. nadstropju 1