OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA SKOFJA LOKA Občni zbor Muzejskega društva Škof ja Loka, ki je bil v petek 14. junija 1985. je bil razdeljen na dva dela. Ob 17. uri te ga dne so številni člani društva in gostje prisostvovali odkritju spominske plošče dr. Pavletu Blazniku, loškemu zgodovi narju, utemeljitelju in usmerjevalcu mu zejstva v Skofji Loki in častnemu obča nu Škofje Loke. Plošča je bila odkrita na rojstni hiši v Blaževi ulici s skromno slo vesnostjo in ob zvokih pesmi, ki jih je pel nonet Blegoš iz Poljan. Ploščo je odkril predsednik skupščine občine Skofja Loka tovariš Matjaž Cepin; življenje in delo pokojnega dr. Pavleta Blaznika je z ob čutenimi besedami orisal nekdanji prvi tajnik Muzejskega društva v Skofji Loki dr. Anton Polenec: »Dovolite mi, da kot prvi tajnik, pred skoraj 50 leti snujočega se Muzejskega društva v Skofji Loki, spregovorim bese do o dr. Pavletu Blazniku ob odkritju spominske plošče na domu, kjer je pred 81. leti začel svojo bogato in za zgodovi no ter kulturo Škofje Loke z njenim širšim območjem tako pomembno živ ljenjsko pot. Čeprav je le mlada leta res preživel v tej ozki ulici pod gradom in se je kasne je le občasno vračal v domače okolje, je živel dr. Blaznik z Loko in njeno tisočlet no zgodovino vse življenje. Ze ob prvih korakih na zgodovinskem oddelku naše univerze je talentirani štu dent Pavle ob vodstvu selškega rojaka dr. Milka Kosa zaslutil zgodovinsko bogastvo, ki ga skriva gospostvo freisinških škofov — z izredno temeljitostjo je začel načrt no odgrinjati kopreno z večstoletne pre teklosti naših krajev. Obhodil je vse hri be in grape na Selškem, obiskal sleherno kmetijo in zadnjo bajto . .. (Fr. Planina)« — tako se je lotil »Kolonizacije«, nase litve Selške doline (1928), s katero je do segel doktorski naslov. Enako temeljito in vztrajno je kot neumoren znanstve nik pripravil: Kolonizacijo Poljanske do- 324 line, Kolonizacijo in kmetsko podložni- štvo na Sorskem polju (1953), ob tisoč- letnici Loke pa Ško/ja Loka in Loško gospostvo — najobsežnejše njegovo delo, posvečeno spominu skrbnih staršev in prednikov-loških podložnikov, kot je za pisal ob naslovu. — S tem in še ostalimi sto razpravami, zapisi, članki se je dr. Pavle Blaznik razvil v »našega najbolj šega krajevnega zgodovinarja in prav za radi njega danes nima noben del sloven ske zemlje tako temeljito in bogato ob delane zgodovine kot prav loško gospo stvo« — kot je zapisal akademik dr. Bo go Grafenauer. Iz Blaznikove zavzetosti za preteklost njemu drage Loke je izšla tudi želja po ustanovitvi Muzejskega društva v Skofji Loki 1937. — Z njemu lastno predanostjo in dejavnostjo je muzejsko društvo vestno vodil in predsedoval njegovim de lovnim mesečnim sejam in občnim zbo rom skoraj 40 let — in uspehi niso iz ostali. — Med prvimi nalogami, ki si jih je zastavilo mlado Muzejsko dru štvo, je bila ustanovitev muzeja. 2e leta 1939 je bila odprta Muzejska zbir ka, pri čemer je bil tudi Blaznik ak tiven zbiratelj; takoj po osvoboditvi pa je zbirka prerasla v muzej. Po Blaznikovem prizadevanju in ob razu mevanju tedanjega predsednika občine Sveta Kobala se je muzej iz Puštala preselil na grad, nekdanje bivališče frei- sinških gospodarjev. Tudi po Blaznikovi zaslugi in njegovi nenehni skrbi je mu zej napredoval in se razvil v tako ugled no kulturno ustanovo: še več — njej sta se pridružili še dve muzejski zbirki v obeh dolinah, v Železnikih in v Zireh. Prav tako je Blaznik navduieno podprl Loške razglede, zbornik, ki s svojo kva litetno in tehtno vsebino širi kulturo in znanje o Loki, njeni preteklosti in seda njosti, njenem življenju in snovanju, ne pretrgoma že 31 let: s svojimi številnimi zgodovinskimi prispevki je tudi Blaznik bogatil Loške razglede vse do zadnjega letnika. Za vsa ta dela na znanstvenem in kul turnem področju je dr. Blaznik prejel številna visoka in najvišja državna, re publiška, občinska in društvena odličja in priznanja. Muzejsko društvo pa mu je ob 80-letnici podelilo slavnostno listino za njegovo življenjsko delo, posvečeno slovenski zgodovinski znanosti in njego vemu ljubemu domačemu kraju. Spominska plošča na rojstni hiši bo odslej dalje ohranjala nam in prihodnjim rodovom spomin na dr. Pavleta Blazni- ka, slovenskega in loškega zgodovinarja, utemeljitelja in usmerjevalca muzejstva in škofjeloškega častnega občana.« Po odkritju spominske plošče dr. Pav- letu Blazniku je občni zbor začel z delom ob 18. uri v kapeli na Loškem gradu. Po uvodnem pozdravu gostov in prisotnih članov muzejskega društva je predsednik dr. Branko Berčič občnemu zboru pred lagal, naj v delovno predsedstvo zbora iz voli dr. Antona Polenca, za člane profe sorja Franceta Planino in dr. Branka Berčiča, za zapisnikarja pa tajnika dru štva Andreja Pavlovca. Delegati občnega zbora so predlog soglasno potrdili z dvi gom rok. Po izvolitvi delovnega pred sedstva je delo občnega zbora vodil predsednik delovnega predsedstva dr. Anton Polenec, ki je občnemu zboru predlagal dnevni red: 1. Poročilo predsednika Muzejskega društva Skofja Loka. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo ravnatelja muzeja. 5. Razprava o poročilih, pozdravi. 6. Poročilo nadzornega odbora in disci plinske komisije. 7. Glasovanje o razrešnici. 8. Volitve predsednika izvršnega odbo ra in članov izvršnega odbora, volitve nadzornega odbora in disciplinske komi sije. 9. Sklepna beseda in konec občnega zbora. Predsednik delovnega predsedstva dr. Anton Polenec je ugotovil, da je po dolo čilih Pravilnika muzejskega društva možno začeti občni zbor, ki je kljub majhnemu številu prisotnih sklepčen. Predlagal je še overovatelja zapisnika, in sicer Ano-Marijo Cegnar in Ivana Jenka, kar so prisotni sprejeli. Sledila so poročila. Najprej poročilo predsednika dr. Branka Berčiča. 325 Pevci iz Poljan ob sloves nosti odkritja spominske plošče dr. Pavletu Blazniku na rojstni hiši v Skofji Loki (Foto M. Pavlovec) POROČILO PREDSEDNIKA (poroča dr. Branko Berčič) V skladu z določili društvenih pravil o oblikah in vsebini delovanja je Muzej sko društvo v Škofji Loki po svojem zad njem občnem zboru pripravilo delovni program za novo poslovno obdobje, ki je obsegal naslednje dejavnosti: spremljanje dela v Loškem muzeju in v oddelku Zgo dovinskega arhiva v Skofji Loki, sodelo vanje na spomeniškovarstvenem področ ju, izdajanje domoznanskih publikacij, vključevanje v koordinacijo muzejske dejavnosti v škofjeloški občini, sodelo vanje z drugimi sorodnimi društvi in po vezovanje z občinsko kulturno skupnostjo, družbenopolitičnimi organizacijami in z občinsko skupščino ter organizacijsko in strokovno delo z društvenimi člani. Takšen delovni program je predstavljal kontinuiteto v dotedanjem društvenem delovanju in je bil vključen v srednje ročni program kulturnega razvoja v ob čini. Naj na kratko poročam o njegovem uresničevanju. 1. Delo v Loškem muzeju je društveni izvršni odbor tekoče spremljal preko ude ležbe muzejskih delavcev v članstvu od bora, podrobno pa ga je obravnaval ob 326 razpravah o delovnih programih za leti 1984 in 1985 in o letnih poročilih za leti 1983 in 1984. Mogel je ugotoviti, da je bi lo načrtovano delo tudi opravljeno, ka kor je izhajalo iz delovnih nalog in po sebnih strokovnih zadolžitev posameznih muzejskih delavcev in muzeja kot usta nove. Zal ni bilo finančnih sredstev za obnovo muzejskih objektov na grajskem vrtu in za ureditev grajskega dvorišča. Spremljali pa smo obsežna obnovitvena in vzdrževalna dela na grajskem muzej skem poslopju, zaradi katerih je bil mu zej dalj časa zaprt, ter ob delnem poru- šenju grajskega obzidja. Ob tem smo ob ravnavali strokovne predloge za prenovi tve nekaterih muzejskih zbirk, ki so bile ponovno odprte v juniju 1984. Ob njiho vem skupnem ogledu, zlasti popolnoma posodobljene in dopolnjene zbirke o NOB, smo ugotovili potrebo po pospeše nem zbiranju podatkov pri še živečih udeležencih NOB in izoblikovali stališče o nepotrebnosti posebnega pokrajinskega muzeja NOB za Gorenjsko. Sodelovali smo pri iskanju ustrezne muzejske loka cije za muzejsko zbirko o razvoju PTT v Sloveniji (Partizan, Starološki grad), kakor tudi za stalno postavitev del slikarja Franceta Miheliča (Starološki grad, Mest ni trg, Kašča). Informirani smo bili tu di o možnosti za prevzem privatne mu zejske zbirke žirovskega rojaka dr. Žarka Dolinarja, živečega v Švici, in izrekli predvsem interes za dokumente, ki priča jo o loškem območju, vendar pozneje z lastnikom ni prišlo do kontakta. Društvo je podprlo predlog občinske urbanistične službe, naj bi Loški muzej namesto spo- meniškovarstvenega zavoda prevzel po pis naravnih in kulturnih spomenikov v občini, ker bi se s tem muzejski .delavci in delovanje še bolj povezalo s terenom. Večkrat so bili obravnavani osnutki in predlogi srednjeročnega razvoja progra ma za Loški muzej, ki so bili podrobno in na strokovni višini pripravljeni tako za delo v muzejskih zbirkah v Loki kot za razširitev muzejskih zbirk na občin skem območju (Gorenja vas, Visoko), pri čemer smo posebej opozorili na padec interesa za Groharjevo spominsko zbirko od njenih oskrbovalcev v Sorici. Ponovno pa smo ugotavljali, da je delo Loškega muzeja v zadnjem času premalo javno popularizirano in da bi muzej moral za četi z akcijami za organizirano skupin sko ogledovanje muzejskih zbirk, zlasli na novo postavljenih. 2. Podobno je s spremljanjem dela v škofjeloškem oddelku Zgodovinskega ar hiva (s sedežem v Ljubljani). Na odbo- rovih sejah stalno sodeluje arhivar in se znanja s tekočimi novostmi in problemi. Ob obravnavanju poročila za 1983 in de lovnega programa za 1984 je bila dru štvena seja organizirana v prostorih ar hiva, da so, poleg izčrpnih podatkov o arhivu, člani mogli videti tudi arhivske zbirke in njih ureditev ter spoznati de lovanje arhiva, o čemer so dali zelo po hvalno oceno. V tem času je ta ustanova prevzela v svoje fonde arhivsko gradivo Muzejskega društva od njegove ustano vitve do leta 1974. Društvo je po svojih močeh sofinanciralo izdajo pomembne arhivske domoznanske publikacije Knji ga hiš v Skofji Loki (I. in II. zvezek). 3. Na področju spomeniškega varstva je bilo v zadnjem letu ponovno vzpostav ljeno redno sodelovanje z Regionalnim zavodom za spomeniško varstvo v Ljub ljani, ki deluje tudi na območju loške ob čine. Predstavnik zavoda se je začel ude leževati društvenih sej, na katerih je te koče poročal o problematiki, ki se javlja pri delu na terenu, pri odnosih z občin sko skupščino in kulturno skupnostjo in v sodelovanju pri izvajanju programa revitalizacije starih mestnih in vaških je der v občini. Spoznana je bila potreba in znova izražena želja po obojestranskem tvornem sodelovanju. Zavod bo društvo sproti seznanjal s spomeniškovarstveni- mi problemi in želel spoznati ter skušal upoštevati njegova stališča in predloge, društvo pa se bo zavzemalo v korist de javnosti pri občinskih samoupravnih in političnih forumih in strokovnih uprav nih organih. To se je dogajalo predvsem s sodelo vanjem uradnih predstavnikov in drugih članov Muzejskega društva v odborih in komisijah za načrtovanje in izvajanje revitalizacije (oživitve) starega mestnega jedra Škofje Loke in drugih naselij v ob čini, kjer smo ugotavljali preslabo koor dinacijo vseh sodelujočih ter zahtevali 327 stalno strokovno sodelovanje lokalnih muzejskih, arhivskih in spomeniškovar- stvenih institucij. Vsa revitalizacijska problematika je bila sproti obravnavana tudi na društvenih sejah, zlasti letni pro grami in poročila o delu, gradivo za spo- meniškovarstveno zaščito mesta Škofje Loke in za nekatere objekte, kot so npr. Loški grad, Puštalski grad in Visoko. Ta ko je bil ob razgrnitvi gradiva in načrtov za zaščito Škofje Loke organiziran po seben javni razgovor, na katerem so so delovali društveni odborniki s predlogi za dopolnitve pri upoštevanju kulturne dediščine. Sicer pa smo ugotavljali, da strokovno delo dobro poteka, da so pri tem udeleženi arhitekti, etnologi, umet nostni zgodovinarji idr. strokovnjaki s fakultet, da so izdelane vse temeljne štu dije in ureditveni načrti za posamezna mestna in druga naselja in za posamezne pomembnejše objekte ter da so vključe na v obravnavo in odločanje tudi vsa muzejska društva, poleg škofjeloškega v Železnikih in v Zireh. Zaostaja pa ure janje naselij in objektov po sprejetih strokovnih programih, ker ni dorečen na čin njihovega financiranja. Zahtevali smo hitrejše sprejetje občinskih odlokov o razglasitvi Škofje Loke in drugih lokacij za kulturne spomenike, da bodo vsaj na čelno onemogočeni strokovno neustrezni in škodljivi posegi v prostor in objekte. Podprli smo idejo, naj bi bila Škofja Lo ka skupaj s Ptujem in Piranom proglaše na za republiški kulturni spomenik. 4. V zadnjem poslovnem obdobju sta izšla dva zvezka društvene periodične do moznanske publikacije Loški razgledi: 30. za leto 1983 in 31. za leto 1984. Izvršni odbor je tekoče spremljal vse vsebinske priprave, ki jih je ob sodelovanju ured niškega odbora uspešno vodil glavni urednik dr. France Leben, ter reševal predvsem organizacijska in finančna vprašanja. Zaradi nenehnih in visokih podražitev papirja in tiskarniškega dela je postajalo vse bolj pereče vprašanje fi nančnih sredstev za izdajanje publikaci je in možnosti objavljanja strokovnih in znanstvenih razprav in člankov in drugih besedil, ki jih je, kot običajno, vedno dovolj na razpolago od stalnih oziroma novih avtorjev. Na to smo opozorili ob činsko kulturno skupnost, ki vseskozi z odgovornim odnosom dotira v društveni tiskovni sklad kot edini financer, ker so vsa prizadevanja za vključitev občinske raziskovalne skupnosti ostala brez uspe ha. Odbor je zato vsako leto obnavljal in skušal razširiti akcijo za zbiranje oglasov pri delovnih organizacijah, v kateri pa žal le delno uspeva (uspešnejša je akcija med obrtniki). Zaradi pomanjkanja de narja je bilo odločeno, da bo obseg pu blikacije manjši (250 do 300 strani) in da bo prodajna cena višja (za člane in redne naročnike 50 °'o, v prosti prodaji 100 %> proizvodne cene za izvod). Avtorski ho norarji za sodelavce ostajajo še naprej za polovico in več nižji od običajnih. Za radi zniževanja stroškov smo preizkušali nekatere cenejše oblike ekspedita, kar pa je povzročilo zastoje pri prejemanju pu blikacije. Na rednih letnih sestankih družbenega organa upravljanja publika cije je bila vselej visoko ocenjena njena kvaliteta, nespornost njene vsebine in prizadevna aktivnost uredniškega od bora. Občinska SZDL bo skušala posre dovati pri nadaljnjem urejanju vprašanja sofinanciranja, pripombe nekaterih bral cev na posamezne objavljene podatke pa so bile ali upoštevane in objavljene ali pa shranjene v arhivu za prihodnje ra ziskovalce obravnavane problematike. Ob jubilejnem 30. letniku je bila Loškim razgledom na občinski praznik v znak priznanja podeljena velika občinska pla keta, za obsežno in kvalitetno obravnava nje NOB pa priznanje Prešernove briga de. V nasprotju z uspešnostjo te publika cije pa društvo, žal, ni moglo nadaljeva ti z izdajanjem Vodnikov po loškem ozemlju, čeprav je za naslednjega (Sori- ca) že pripravljeno besedilo, a ni denarja za njegov natis. Zato je društvo predvsem moralno in s samo simboličnim finanč nim prispevkom podprlo izid dveh "po membnih in kvalitetnih škofjeloških do moznanskih publikacij: Franceta Štukla Knjigo hiš v Škof ji Loki (I.—II. del, iz dal Zgodovinski arhiv Ljubljana, Škofja Loka 1981 in 1984) in delo Mete Sterle Občina Škofja Loka (v seriji Etnološka 328 topografija slovenskega etničnega ozem lja — 20. stoletje, izdal Znanstveni inšti tut Filozofske fakultete Univerze Edvar da Kardelja v Ljubljani 1984). 5. Odbor za koordiniranje muzejske dejavnosti v občini, v katerem sodeluje jo muzejska društva iz Škofje Loke, Že leznikov in Zirov, nekatera druga društva (kulturnoprosvetna, turistična) v Sorici in Poljanah, ki imajo muzejske spominske zbirke, in Loški muzej, se je običajno se stajal enkrat, dvakrat letno, vsekakor pa ob pripravi usklajenih delovnih in fi nančnih načrtov za naslednje leto. Zaradi zahtevnih adaptacijskih in preurejeval- nih del je Loški muzej kot dežurni skli catelj koordinacije potrebne konzultacije opravil hkrati z rednimi delovnimi kon takti (organizacijskimi, strokovnimi) s posameznimi društvi, tako da je bil se stanek koordinacije uradno sklican samo v decembru 1984. Vendar je sodelovanje med člani normalno potekalo, zlasti kar zadeva pripravo delovnih programov, us klajevanje finančnih potreb, tekoče mu zejsko strokovno delo in nekatere skupne akcije. Med slednje sodi vprašanje na jemnine za prostore muzejskih zbirk ter obračuna in revalorizacije amortizacije za stavbe oziroma prostore, ki jih uprav ljajo muzej in društva. Medtem je Mu zejsko društvo v Skofji Loki prostore Groharjeve spominske zbirke v Sorici od stopilo v uporabo tamkajšnjemu kul- turnoprosvetnemu društvu. V zadnjem letu pa se je zanimanje tega društva za spominsko zbirko poslabšalo, tako da smo opozorili krajevno skupnost in turistično društvo v Sorici, naj se zavzameta za njen nadaljnji obstoj in delovanje. Novembra 1983 smo sodelovali na se stanku, ki so ga v zvezi z ustanavlja njem planinske muzejske zbirke v Moj strani organizirali tamkajšnje planinsko društvo ter občinska skupščina in kultur na skupnost z Jesenic. Naše muzejsko društvo je po lastnih izkušnjah predla galo, kako izpeljati organizacijsko in strokovno akcijo, da bo zbirka odprta do začetka planinske sezone 1984. sodelavci loškega muzeja (A. Pavlovec) pa so iz delali osnutek scenarija za postavitev razpoložljivega gradiva. Na podlagi tega dogovora je akcija dokončno stekla in v začetku julija 1984 je bila slovesno odpr ta Triglavska muzejska zbirka. Ob tej priložnosti je planinsko društvo Mojstra na dodelilo loškemu muzejskemu društvu in muzeju posebno priznanje za pomoč pri ustanovitvi planinske muzejske zbir ke. Poleti 1983 je bila v Loki na obisku privatna izletniška skupina iz Freisinga in se med drugim zanimala za obisk Lo- čanov pri njih. Vendar na uradni dru štveni dopis tamkajšnjemu zgodovinske mu društvu še vedno nismo prejeli nobe nega odgovora. 6. Manj uspešen je bil društveni od bor pri neposrednih akcijah z društveni mi člani. Za pridobivanje novih članov ni bila sprožena nobena aktivnejša de javnost, tako da se priglašajo predvsem zainteresirani posamezniki, zlasti med novo priseljenimi občani, nismo pa še našli načina za večje vključevanje mladi ne. — Medtem nista uspela dva poskusa za obnovitev muzejskih izletov (jeseni 1983, spomladi 1984) v sodelovanju s Turističnim društvom, ker je bil odziv med članstvom prešibak; večje zanima nje so pokazali samo za izlet v Kostanje vico septembra 1984. Ob tej slabi izkušnji smo tudi k obnovitvi strokovnih razgovo rov oziroma predavanj za društvene čla ne pristopili v sodelovanju s Knjižnico Ivana Tavčarja v Skofji Loki ter se vključili z našimi temami v njen redni tovrstni program. Tako sta bila organi zirana razgovora ob izidu Loških razgle dov in Knjige hiš (Fr. Leben, Fr. Stukl) in nekatera tematska predavanja (C. Av guštin, B. Berčič, P. Hafner, Fr. Planina). V sodelovanju z odborom za revitalizaci jo pa je bila izvedena javna razprava o zaščiti starega mestnega jedra Škofje Lo ke. Vendar želi društveni odbor z obema dejavnostma znova poskušati vzbuditi za nimanje med svojim članstvom. Zato je spomladi 1985 razposlal obvestilo o na črtovanih strokovnih ogledih posameznih muzejskih zbirk v Loškem muzeju ter o obiskih osrednjih slovenskih muzejev in galerij v Ljubljani, ki v preteklosti niso bili vključeni med muzejske izlete. Prav tako bi odbor želel izvedeti, kakšne stro- 329 Del udeležencev občnega zbora v kapeli na loškem gradu (Foto M. Pavlovec) kovne teme bi bile za člane muzejskega društva posebej zanimive in kje organi zirati razgovore oziroma predavanja (v muzeju ali v knjižnici). V obdobju, za katero dajemo poročilo, je Muzejsko društvo izgubilo nekaj sta rejših, tudi dolgoletnih članov. Med nji mi je bil eden društvenih ustanoviteljev in njegov dolgoletni predsednik, pred le tom dni umrli loški zgodovinar dr. Pavle Blaznik. Posvetili smo mu komemorativ- no sejo in organizirali udeležbo na po grebnih svečanostih v Ljubljani in v Ce lju. Obravnavali smo tudi ideje za trajno obeleženje njegovega spomina med loški mi rojaki in med slovenskimi zgodovi narji: spominska plošča na rojstni hiši, postavitev doprsnega kipa (v muzeju ali v mestu), poimenovanje po njem (ulica, trg, društvo, šola), redni strokovni sim poziji slovenskih zgodovinarjev v Škofji Loki. Ob soglasju občinske organizacije SZDL in ob finančnem sodelovanju ob činske skupščine in kulturne skupnosti je do obletnice Blaznikove smrti uspelo pripraviti odkritje spominske plošče na njegov rojstni hiši in izdelati njegov do prsni portret v bronu (avtor akad. kipar Tone Logonder), ki je do postavitve na stalno mesto shranjen v Loškem muzeju. Sprožen je uradni postopek za poimeno vanje določenega mestnega predela po dr. P. Blazniku in Zgodovinskemu dru štvu za Slovenijo posredovan pismeni predlog za organiziranje strokovnifi sim pozijev. Spominu dr. Blaznika je posve čen tudi uvodni del Loških razgledov za leto 1984. POROČILO TAJNIKA (poroča Andrej Pavlovec) Ker je o delu in delovanju društva obširno poročal društveni predsednik dr. Berčič, govori tajniško poročilo o delu izvršnega odbora muzejskega društva. V dvoletnem mandatu izvršnega odbora med dvema občnima zboroma, to je od 17. junija 1983 do današnjega 14. junija 1985, je izvršni odbor zasedal na 18. se jah. Sej je bilo prav toliko kot v prej šnjem mandatu. Z žalostjo se spominja mo komemorativne seje ob smrti dr. Pavleta Blaznika, na kateri so člani i?- vršnega odbora izrazili globoko žalost ob izgubi častnega člana in ustanovitelja ter dolgoletnega predsednika društva. Prav na tej seji so prisotni še enkrat pregleda li njegovo delo in obljubili nadaljevati dr. Blaznikovo usmeritev delovanja dru štva, ki jo je tako globoko začrtal in vtkal v muzejstvo na Loškem. Izvršni odbor je na svojih sejah teko če obravnaval vso problematiko delova nja društva in še posebej posvečal vso skrb eni izmed poglavitnih nalog, to je 330 Loškim razgledom. Ob poročilih uredni ka dr. Franceta Lebna je redno in na vsaki seji spremljal nastajanje nove šte vilke zbornika že takrat, ko je prejšnja komaj odšla med ljudi. Zato ni nič ču dnega, da je bila zadnja seja pred da našnjim občnim zborom skupaj s sejo uredniškega odbora in organa družbenega upravljanja Loških razgledov. S koliker- nimi in s kakšnimi problemi se sreču jejo člani izvršnega odbora, naj ponazori samo droben, skoraj anekdotičen primer, ko so trije odborniki na seji računali in prišli do skoraj neverjetnega rezultata, da stane ena sama stran v Loških raz gledih 5.000 din ali za tiste, ki še raču najo v starih dinarjih 500.000 din. Zato je tudi razumljivo, da je izvršni odbor moral na sejah spremljati tudi finančno stanje društva in bil večkrat pred težki mi odločitvami. Ob analizi izvajanja srednjeročnega načrta je moral že zopet odločati o natisu Vodnika številka 5 — Sorica in še enkrat skleniti, da odloži izid. Tako smo poročali tudi na prej šnjem občnem zboru in moramo tudi na tem. Težave se kopičijo od seje do seje: še na aprilski seji smo obravnavali pred log, da bi za Loške razglede kupili papir vnaprej. Na zadnji seji smo zvedeli, da papir, ki bi nas v aprilu stal 20 starih milijonov, velja danes že nekaj čez 40. Toda dovolj o težavah. Kot kažejo po datki, bomo pa le v novem mandatnem obdobju poleg Loških razgledov še in končno le izdali tudi vodnik po Sorici. Še nekaj podatkov o Loških razgledih, ki se izgubijo v številkah blagajniškega po ročila. Se vedno so najvišji stroški na tisa, od celotne vsote kar 87 %, le 12 °/o predstavljajo honorarji in en sam odsto tek ekspedit in razni drugi stroški. Zani miva je tudi primerjava: za oglase so delovne organizacije prispevale 80.500 din, zasebni obrtniki pa 51.500 din. V obravnavanem obdobju smo izme njali 30. in 31. številko Loških razgle dov z drugimi institucijami, ki so nam poslale za 149 izvodov 30. letnika LR 299 njihovih publikacij, 154 izvodov 31. let nika pa je povečalo število knjig v mu zejski knjižnici za 224 enot. Izvršni odbor je na seji 17. 10. 1983 ocenil novo zbirko NOB kot izredno us pelo muzejsko postavitev. Člani izvršne ga odbora so si ravno tako sproti ogle dali nove postavitve ali ocenjevali pre ureditve v muzeju in bili tudi seznanje ni z nastajanjem novega oddelka o zgo dovini pošte na Slovenskem. Med obema občnima zboroma je od bor obravnaval poleg sklepnih računov za leti 1983 in 1984 tudi delovne načrte in še posebej temeljito preverjal podatke za srednjeročni načrt za naslednje ob dobje 1986 do 1990, ki je rezultat temelji te analize izvajanja še trajajočega sred njeročnega načrta in letnih planov. Pri obravnavanju teh aktov je izvršni od bor ugotovil, da ne drži podcenjevalna in pavšalno navržena ocena o naših pla nih, češ da so samo zbirka želja in žeja za večjimi sredstvi. Naloge, ki smo si jih zastavili, so takšne narave in so tako premišljene, da jih muzejsko društvo ob zadostnih finančnih sredstvih lahko vedno izpolni. POROČILO BLAGAJNIKA (poroča Miha Loboda) Ker je občni zbor sredi leta, je najbolj primerno, da prikažemo finančne po datke skupaj za leti 1983 in 1984, kakor smo jih ob koncu vsakega leta posre dovali Službi družbenega knjigovodstva. Iz leta 1982 smo prenesli v leto 19S3 neporabljena sredstva v višini 224.300,82 din in prejeli od Občinske kulturne skup nosti za delo društva 236.292,00 din in za tiskovni sklad Loških razgledov (za leti 1983 in 1984) 1,721.213,00 din. Od prodaje publikacij smo iztržili 763.817,45 din, od članarine in vpisnine novih članov pa 22.110,00 din. Za oglase družbenega in zasebnega sektorja smo prejeli 132.000,00 din, raznih drugih prihodkov pa je bilo 284.500,00 din. Skupaj so znašali prihodki v letih 1983 in 1984 3,384.233,27 din. V istem obdobju smo porabili za pi sarniške, bančne, potne in poštne stroške 331 101.465.40 din. Za tisk Loških razgledov (29-1982 in 30-1984) smo plačali 2,085,310.00 din, za avtorske honorarje obeh številk pa izplačali 382.399.70 din. Dotacija Zgodovinskemu arhivu je bila 60.000.00 din, za osmrtnico, venec in raz ne druge stroške smo izdali 31.770,00 din. Skupni odhodki v letih 1983 in 1984 so znašali 2,660.945,00 din. Razlika 723.288,17 din predstavlja pre nos sredstev v leto 1985. RAZPRAVA O POROČILIH Po poročilih je dr. Vasilij Melik po zdravil občni zbor v imenu Zveze zgodo vinskih društev Slovenije. Povzel je po datke iz poročil in opozoril razpravo na težave, ki so sicer povsod enake in jih poznajo tudi v drugih zgodovinskih dru štvih. Toda nikjer jih ne zmagujejo s to likšno dejavnostjo in zavzetostjo kakor ravno Muzejsko društvo Skofja Loka, ka terega predsednik dr. Berčič je nanizal v svojem poročilu toliko rezultatov, ki daleč presegajo marsikatero drugo in tu di republiško društvo. Dr. Melik je po zdravil zamisel o zgodovinskih posvetih v Skofji Loki v počastitev pokojnega zgo dovinarja in rojaka dr. Pavleta Blazni- ka. Dr. Andrej Rant je občni zbor pozdra vil v imenu Numizmatičnega društva Slo venije in pohvalil napore muzejskega društva pri izdajanju zbornika Loški raz gledi, ki s svojimi enaintridesetimi letniki predstavlja jugoslovanski fenomen. V nadaljevanju svoje razprave je spraševal, kakšno vlogo je imelo in ima Muzejsko društvo Skofja Loka v občinski kulturi oziroma v širšem kulturnem prostoru. Iz vseh poročil je začutil nekakšen ton osamljenosti in nepriznavanja dela, ki ga muzejsko društvo skupaj z muzejem opravlja pri ohranjanju naše kulturne de diščine, kar je vendar kulturno delo in poslanstvo. Svoje razmišljanje je končal s pozivom za nadaljevanje dela dr. Pav leta Blaznika in za tesnejše navezovanje stikov z drugimi društvi, institucijami in družbeno političnimi organizacijami. Predsedujoči dr. Anton Polenc je omeni!, da je vse dosedanje delo temeljilo na zamisli dr. Blaznika in profesorja Plani ne. Dr. Branko Berčič je občnemu zboru po jasnil podrobno o zahtevi Društva sloven skih pisateljev o prenosu spomenika dr. Ivana Tavčarja izpred Visokega v Ljub ljano. Prebral je tudi zadnje pismo tega društva, v katerem se opravičujejo za prenagljeno potezo in zagotavljajo svojo pomoč pri ohranitvi Visokega. Urednik Loških razgledov dr. France Leben je jedrnato pripomnil na vse po hvalne besede o Loških razgledih, da je delo pri urejanju te publikacije sicer tr do, da pa pomeni kljub vsem naporom posebno čast. Razgledi imajo tudi znan stveno vrednost, ker jih citirajo številne publikacije po vsem svetu. Po številu ci tatov v drugih publikacijah merijo tudi predvsem znanstveno in strokovno vred nost tako Loških razgledov kakor tudi posameznih avtorjev v Loških razgledih. Predsednik disciplinske komisije Ivan Jenko je poročal: S posebnim zadovolj stvom ugotavljamo člani disciplinske ko misije, da so naša poročila že nekaj let nazaj enaka. Tako tudi letošnje ne bo kaj drugačno. Zapazili niti javili niso nobe nega primera, ki bi zahteval obravnavo po disciplinski komisiji. Zato končujemo z željo, da tudi v prihodnje ne bi bilo kakršnih koli vzrokov, ki bi dali disci plinski komisiji povod v postopek obrav navo spornih stvari. Predsednik nadzornega odbora Peter Pipp je s skoraj enakimi besedami kot disciplinska komisija poročal, da so pri pregledu poslovanja, vodenja knjig, član stva, blagajne, našli vse v redu in tekoče vodeno. Občni zbor je opozoril, naj sprej me sklep o povišanju društvene članari ne in to na podlagi 17. člena društvenih pravil. Izvršni odbor je na seji 5. 6. 1985 razpravljal o članarini, ki je bila vse do tega občnega zbora 20 din za leto, in ugo tovil, da je članarina resnično nizka. Za- 332 to predlaga občnemu zboru novo celolet no članarino v višini 100 din. Občni zbor je predlog za novo članari no sprejel s soglasjem vseh prisotnih. Predsednik nadzornega odbora je nato predlagal razrešnico dosedanjemu odbo ru, ki je bila soglasno sprejeta. Volitve. Občni zbor je ločeno glasoval za pred sednika izvršnega odbora društva in za člane tega odbora. Soglasnjo je bil ponov no izvoljen dr. Branko B e r č i č za pred sednika Izvršnega odbora Muzejskega društva Skofja Loka, za člane pa: Janez Erjavec, inž. Pavle Hafner, Lud vik Kaluža, Sveto K o b a 1, dr. Fran ce Leben. (urednik Loških razgledov). Mihael Loboda (blagajnik — računo vodja), Silvo M a r g u č , Andrej Pavlo- v e c (tajnik). France P o d n a r , dr. An ton Polenc, mag. France Stukl. Za ponovno izvolitev se je zahvalil predsed nik dr. Branko Berčič. ki je omenil, da predstavljata naslednji leti še več dela, kajti občni zbor čez dve leti bo ob praz novanju 50-letnice muzejskega društva. POROČILO O DELU LOŠKEGA MUZEJA (poroča ravnatelj Janez Erjavec) V kratkem tekstu ne moremo pregleda ti celotnega dela in opravljene naloge; kajti predvidene akcije in drugi činitelji, ki se jim pri dejavnosti, kot je muzejska, ni moč izogniti, vplivajo na vsebinske spremembe letnih programov. Poročal bom predvsem o izvršenih pomembnej ših nalogah in nakazal problematiko dela. Osnovni pogoji za uspešno delo so: kad ri, prostori in sredstva. Povprečno je bilo zaposlenih v tem obdobju devet delavcev od 11 redno zaposlenih, zaradi daljše od sotnosti delavke zaradi bolniške in zara di kadrovskih sprememb. Glede na siste mizacijo je to le 60 "Ai zasedenost delov nih mest. kar nujno zahteva dopolnitev. Preobremenjenost posameznih delavcev se kaže v kvaliteti dela, še bolj pa da posamezna dela odlagajo. Manjkajoče de lavce za določena dela nadomeščamo z zunanjimi strokovnimi sodelavci (dela re- stavratorja specialista, zgodovinarja, teh nična) in pogodbenim delom za enostav nejša manj zahtevna opravila, kar nam v nekaterih primerih povečuje stroške. Prostorske potrebe rešujemo s postop nimi sanacijami na objektu in obstoječih prostorih, vendar inflacija in nižji zneski od planiranih pogojujejo počasnejše izva janje, kot je planirano. Z adaptacijami v zbirkah in drugih prostorih so se izbolj šali delovni pogoji ter nekoliko povečale razstavne površine. V juniju 1983 smo končali obnovo strehe na vzhodnem trak tu. Načrtovali smo postopno nadaljnjo ob novo strehe še v naslednjih letih, in da podstrešje ustrezno uredimo in opremimo za depoje. Ker pa potrebna sredstva od OKS. KSS in drugih niso bila zagotovlje na, trenutno investicijska dela na graj ski stavbi mirujejo. Istočasno s sanacijo strehe nad zbir kami smo obnovili dotrajano električno napeljavo v razstavnih prostorih (pritlič je in prvo nadstropje), izvršili razna po pravila na zidu in prostore prebelili. Raz stavni prostori so tudi na novo oprem ljeni z novimi svetili in z reflektorji. Ker je bilo obzidje med neurjem po škodovano, smo ga v novembru 1983 po pravili. Uredili smo novi vhod v muzej pod arkadami in sanirali tla v cehovski sobi zaradi dotrajanosti lesenih nosilcev (izdelava betonske plošče). Celotni stro ški vseh investicij na objektu in v prosto rih so znašali v letu 1983 5.055.000 din. Dela smo končali v letu 1984 z ureditvi jo pritličja in montažo opreme. Stroški za navedena dela so bili 1.595.000 din. S po stavitvijo zbirk v pritličju je bil muzej v celoti ponovno odprt za obiskovalce od 2. 7. 1984 dalje. Zaradi gradbenih del je bilo potrebno v prostorih in na hodniku v celoti od straniti razstavljeno gradivo in opremo. Za obnovo so delavci muzeja pripravlja li novo postavitev, obnavljali razstavljeno 333 opremo, popravljali posamezne ekspona te in konservirali muzejsko gradivo. V oktobru 1983 je bila odprta obnovljena zbirka NOB in postavljen etnološki odde lek, dopolnjen s tematskimi zbirkami »stavbarstvo«, »loški kruhek in modeli za kruhek« ter »izdelovanje umetnega cvetja na Loškem«. Zaradi prestavitve vhoda so bile zbirke v pritličju drugače razvrščene in dopolnjene ter deloma spre menjene. Za mlajše obiskovalce je bila ponovno postavljena tudi živalska zbirka na hodniku severnega trakta. Razstavni prostori in eksponati so v nadstropju opremljeni s tiskanim tekstom v celoti, za pritličje pa so napisi v delu. V dve letnem obdobju so bile tako muzejske zbirke v celoti obnovljene. Zato smo ku pili nekaj nove razstavne opreme, pri če mer je treba opozoriti, da so del vitrin, montažo opreme in novo kabino za bla gajno izdelali muzejski delavci sami. Ce lotni stroški obnove s postavitvijo NOB zbirke so znašali 2.172.500 din, kar je znatno manj, kot so bili predvideni stro ški po predračunih. S sanacijami in prerazporeditvami je bilo pridobljeno okoli 50 m2 dodatnih razstavnih površin. Na 1224 m2 razstav nega prostora je zgodovina loškega ozem lja od »gospostva« do povojnega obdobja predstavljena v 28 tematsko zaokroženih zbirkah. Razstavili smo štiri nove posta vitve in večino zbirk dopolnili. Razstav ljeno je 2.131 predmetov, 1.302 fotogra fiji in fotodokumentov ter 73 originalnih dokumentov. Po končani obnovi je bilo od 2. 7. 1984 do 31. 5. 1985 v muzeju 14.639 obiskoval cev (152 organiziranih skupin, za 114 sku pin organizirano vodstvo), kar pomeni po večanje glede na pretekla leta. Številčno povečan obisk organiziranih šolskih sku pin kaže večje zanimanje za muzej. V muzeju smo organizirali strokovno vod stvo, ura zgodovine za posamezne stop nje po programu usmerjenega izobraže vanja in posebna vodenja po naročilu. Pri tej obliki dela pa prihajamo do spo znanja, da močno zaostajamo za časom pri uporabi sodobnejših metod pri poda janju gradiva, saj za te namene ne raz polagamo še z nobenim tehničnim pripo močkom. RTV Ljubljana je dvakrat snemala v muzeju, in sicer v celoti muzej za odda jo »Muzeji in galerije v Sloveniji« (na programu jeseni 1985) in NOB zbirko za oddajo Integrali (predvajana v maju 1985). Nadalje so v muzeju posneli kadre za do kumentarni film o razvoju obrti na Lo škem, ki so ga predvajali na obrtni raz stavi v Škofji Loki. Čeprav so bili zaposleni strokovni de lavci pri obnovi stalnih muzejskih zbirk, so naloge po letnem programu realizi rali. Z izdajo knjige »Rajonizacija občine Skofja Loka« v letu 1984 je bil končan raziskovalni program enote za etnologijo za naročnika FF Ljubljana-oddelek za etnologijo. Tedaj so posneli na video ka sete tudi ljudske običaje in o starejših obrteh na Loškem. Pri založbi »Obzorja« Maribor je izšel vodnik Branka Reispa »Škofjeloški grad«, v tisku pa je še »Škofjeloški muzej«. Pri pripravi obeh del so sodelovali strokovni delavci muze ja. Za potrebe strokovnega vodenja je pripravljen »vodnik po muzejskih zbir kah« v ciklostirani obliki, ki bo name njen kot pripomoček šolskim pedagogom in turističnim delavcem. Z odkupi in darili je pridobljeno 468 predmetov, večje število dokumentov, fo tografij, raznih zapiskov in nekaj likov nih del. S terenskemi akcijami je zbrano večje število dokumentov in podatkov za dopolnitev dokumentacije in registrov. Fond strokovne knjižnice se je povečal za 806 enot. Narodni heroj Maks Krmelj- Matija je muzeju podaril osebno knjiž nico, ki obsega 1582 enot, pretežno sta rejšega knjižnega gradiva in vezanih revij. Na področju galerijske dejavnosti je bi lo organizirano 73 razstav. V galeriji na gradu je bilo 28 razstav in izdano 10 katalogov ob likovnih razstavah. V gale riji in kapeli je bilo 18 raznih priredi tev (koncerti, srečanja, proslave). 334 S terenskim delom, stalnimi oblikami sodelovanja in poznanstvi smo izvedeli, da posamezniki in zbiralci hranijo še mnogo kulturne dediščine. S proučeva njem razvoja obrti smo mnogo gradiva že prevzeli v preteklem letu ali pa se zanj še dogovarjamo. Zaradi omejitve višine sred stev za terensko delo in odkupe akcij ne moremo realizirati, kar je posebno bole če v primerih, ko gre za dragocenejše primerke in zaradi ugodnejše ponudbe zasebnega zbiralca ne moremo predmeta odkupiti. Za naslednje srednjeročno obdobje so vse aktivnosti usmerjene na priprave /.a praznovanje 50-letnice muzeja. Zaveda joč se pomembne obletnice, že danes pripravljamo gradivo za postavitev novih zbirk, programe za obnovo in drugo, s katerim bi v letu 1989 primerno proslavi li jubilej. Potrebne prostore bi zagotovili s preselitvijo galerijske dejavnosti v Kaš- čo in depoje na podstrešje. Načrtovane programe pa bo moč uresničiti, če se bo v naslednjih letih nadaljevala obnova gradu in ureditev prostorov v Kašči. Za postavitev novih zbirk je potrebno sani rati kletne prostore zaradi vlage, urediti podstrešje in sanirati nekatere dele stav be. Zaradi posedanja vogala severnega trakta so nastale večje razpoke na zunanji steni. Manjše poškodbe so nastale tudi v kapeli in še v drugih delih stavbe. Zob časa in delno človek ne prizanašata tudi obzidju in drugim objektom. S srednjeročnimi in letnimi programi si muzej začrtuje svoje delo, vendar je naletel tako kot vsi delavci v kulturi na očitke, da so plani le zbir želja. Zago tavljamo, da plani niso odraz želja, tem več stvarnih potreb in da naloge oprede ljene v letnih programih, tudi moremo opraviti. Ker pa so le te vezane tudi na sredstva in ker za vse akcije ni vedno dovolj denarja, je razumljivo, da tudi vse niso izvršene v določenem planskem ob dobju. Da je to res, dokazujejo rezultati dela v letih 1983 in 1984, ko je muzej za zastavljene naloge razpolagal s primerni mi sredstvi. Delo muzeja pa ni samo strokovno var stvene narave, temveč da sodeluje z zdru ženim delom, društvi in drugimi organi zacijami, nudi strokovno pomoč in orga nizira razstave. Muzej pomeni za širše območje tako varovanje kulturne dedišči ne in kulturni utrip kraja. 335