UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Podiplomski študij Varstvo naravne dediščine Elizabeta HABIČ SISTEM VREDNOTENJA, OHRANJANJA IN VARSTVA IZJEMNIH DREVES V SLOVENIJI Magistrsko delo THE SYSTEM OF EVALUATION, CONSERVATION AND PROTECTION OF EXCEPTIONAL TREES IN SLOVENIA Master of Science Thesis Ljubljana, 2006 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. II Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Magistrsko delo je nastalo na Univerzi v Ljubljani, na Biotehniški fakulteti, v okviru podiplomskega študija Varstvo naravne dediščine. Senat Biotehniške fakultete je za mentorja magistrskega dela imenoval prof. dr. Boštjana Anka. Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: doc. dr. Robert Brus Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Član: prof. dr. Boštjan Anko Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Član: prof. dr. dr. h. c. Nikolaj Torelli Gozdarski inštitut Slovenije Datum zagovora: Magistrsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Vsi podatki, pridobljeni iz drugih virov, so ustrezno citirani. Podpisana se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddala v elektronski obliki, identična tiskani verziji. Elizabeta Habič Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. III Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Md DK GDK 907.12+174:(497.12*05 Postojna)(043.2)=863 KG drevesa/naravna dediščina/naravna vrednota/vrednotenje/kriteriji/Postojna/Slovenija AV HABIČ, Elizabeta, univ. dipl. inž. gozd. SA ANKO , Boštjan (mentor) KZ SI-1000 LJUBLJANA, Jamnikarjeva 101 ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta LI 2006 IN SISTEM VREDNOTENJA, OHRANJANJA IN VARSTVA IZJEMNIH DREVES V SLOVENIJI TD Magistrsko delo OP XI, 194 str., 28 pregl., 41 sl., 4 pril., 146 vir. IJ sl JI sl/en AI Cilj naloge je izdelati sistem vrednotenja izjemnih dreves v Sloveniji, ki bo v največji možni meri uporabljal objektivne kriterije in merila ter pri tem upošteval raznolikost naravnih danosti v Sloveniji, razlike med drevesnimi vrstami, druge posebnosti dreves, okolja in družbenozgodovinskih dejavnikov. Analizirani so bili merski podatki o drevesih, ki so določena za naravne vrednote, kot tudi njihovi opisi glede na kriterije vrednotenja, ki jih določa Zakon o ohranjanju narave. Uporaba kriterijev v dosedanjem vrednotenju je zelo različna. Prostorska analiza je pokazala neenakomerno razporeditev drevesnih naravnih vrednot v Sloveniji. Izvedena je bila anketa med gozdarskimi strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije o izjemnih drevesih in drevesnih naravnih vrednotah v gozdnem prostoru. Predlagan je nov sistem vrednotenja izjemnih dreves s točkovanjem po kriterijih izjemne debeline, višine, habitusa, kompleksne povezanosti, redkosti ter ekosistemskega, pričevalnega in estetskega pomena dreves. Za vsakega izmed kriterijev so izdelana merila vrednotenja. Sistem je preizkušen na primeru evidence izjemnih dreves ZGS OE Postojna. Podani so številni predlogi za bolj objektivno in celovito vrednotenje, ohranjanje ter varovanje izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot v Sloveniji. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. IV Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 KEY WORDS DOCUMENTATION DN Md DC FDC 907.12+174:(497.12*05 Postojna)(043.2)=863 CX trees/natural heritage/natural value/evaluation/criteria/Postojna/Slovenia AU HABIČ, Elizabeta AA ANKO, Boštjan (supervisor) PP SI-1000 LJUBLJANA, Jamnikarjeva 101 PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty PY 2006 TI THE SYSTEM OF EVALUATION, CONSERVATION AND PROTECTION OF EXCEPTIONAL TREES IN SLOVENIA DT Master of Science Thesis NO XI, 194 p., 28 tab., 41 fig., 4 ann., 146 ref. LA sl AL sl/en AB The aim of this written work is to make an evaluation system for exceptional trees in Slovenia, which will use objective criteria and standards as much as possible and take into consideration a great variety of natural phenomena in Slovenia, i.e. differences concerning the tree species, other special characteristics of trees, environment and socio-historical factors. We have analyzed measurements of the trees, which are part of natural heritage and their description following the evaluation criteria stated in the Nature conservation act. The use of these criteria differs widely from one evaluation to another. Space analysis has shown an uneven disposition of the heritage trees in Slovenia. A survey has been carried out among the forest experts from the Slovenia Forest Service about the exceptional trees and heritage trees in Slovenian forests. A new system of evaluation of exceptional trees has been proposed based on the following criteria: exceptional thickness, height, tree form, and complexity of interrelation, rarity, importance of the trees for the ecosystem, their role as witnesses and their aesthetic importance. Each criterion has its own evaluation standards. The system has been tested on exceptional trees registered at the Slovenia Forest Service, the Postojna regional unit. Numerous suggestions are stated in this work for a more objective and holistic approach to evaluation, conservation and protection of the exceptional trees and heritage trees in Slovenia. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. V Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE ................................................................................................................. V KAZALO PREGLEDNIC ..................................................................................................... VIII KAZALO SLIK ........................................................................................................................ IX KAZALO PRILOG .................................................................................................................. XI 1 UVOD ...................................................................................................................................... 1 2 PREGLED OBJAV ................................................................................................................. 4 2.1 Posamezna debela in stara drevesa ter njih seznami ........................................................ 4 2.2 Vrednotenje dreves ......................................................................................................... 11 2.3 Drevesa kot predmet občudovanja v svetu ..................................................................... 15 3 IZHODIŠČA, CILJI IN HIPOTEZE ..................................................................................... 18 4 METODE DELA ................................................................................................................... 20 4.1 ŠTUDIJ LITERATURE IN ZAKONODAJE O IZJEMNIH DREVESIH .................... 20 4.2 UPORABLJENI VIRI PODATKOV ............................................................................. 20 4.2.1 Register drevesnih naravnih vrednot ....................................................................... 20 4.2.2 Evidenca izjemnih dreves ZGS OE Postojna .......................................................... 21 4.3 ANALIZA PODATKOV ............................................................................................... 23 4.3.1 Analiza registra drevesnih naravnih vrednot ........................................................... 23 4.3.2 Primerjalna analiza registra drevesnih naravnih vrednot in evidence o izjemnih drevesih na območju OE Postojna .................................................................................... 23 4.3.3 Oblikovanje sistema vrednotenja izjemnih dreves za določitev naravnih vrednot in analiza uporabe sistema na primeru evidence izjemnih dreves OE Postojna ................... 24 4.3 ANKETNA RAZISKAVA ............................................................................................. 24 4.3.1 Metoda in organizacija anketiranja .......................................................................... 24 4.3.2 Anketni vprašalnik ................................................................................................... 25 4.3.3 Vnos in obdelava podatkov ..................................................................................... 26 5 REZULTATI ......................................................................................................................... 27 5.1 DREVESNE NARAVNE VREDNOTE V VELJAVNI ZAKONODAJI ..................... 27 5.1.1 Naravovarstvena zakonodaja ................................................................................... 27 5.1.2 Gozdarska zakonodaja ............................................................................................. 33 5.2 ANALIZA REGISTRA DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT ................................ 37 5.2.1 Mesto drevesnih naravnih vrednot v celotnem registru naravnih vrednot .............. 37 5.2.2 Drevesne naravne vrednote ..................................................................................... 38 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. VI Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 5.2.2.1 Število dreves v registru naravnih vrednot ....................................................... 38 5.2.2.2 Drevesne vrste .................................................................................................. 39 5.2.2.3 Kriteriji vrednotenja dreves .............................................................................. 47 5.2.2.3.1 Izjemna debelina ........................................................................................ 48 5.2.2.3.2 Izjemna višina ............................................................................................ 73 5.2.2.3.3 Izjemna starost ........................................................................................... 79 5.2.2.3.4 Izjemna oblika ........................................................................................... 81 5.2.2.3.5 Tipičnost .................................................................................................... 82 5.2.2.3.6 Kompleksna povezanost ............................................................................ 82 5.2.2.3.7 Ohranjenost ................................................................................................ 85 5.2.2.3.8 Redkost ...................................................................................................... 86 5.2.2.3.9 Ekosistemska pomembnost ....................................................................... 87 5.2.2.3.10 Znanstveno-raziskovalna pomembnost ................................................... 88 5.2.2.3.11 Pričevalna pomembnost ........................................................................... 88 5.2.2.4 Prostorska razporeditev drevesnih naravnih vrednot v Sloveniji ..................... 89 5.2.2.5 Druge značilnosti drevesnih naravnih vrednot v registru ................................. 92 5.3 PRIMERJAVA REGISTRA DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT TER EVIDENCE IZJEMNIH DREVES ZGS OE POSTOJNA NA POSTOJNSKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČJU ......................................................................................... 94 5.3.1 Število dreves .......................................................................................................... 94 5.3.2 Drevesne vrste ......................................................................................................... 95 5.3.3 Položaj dreves v okolju ........................................................................................... 96 5.3.4 Pomembnejša drevesa v evidenci izjemnih dreves ZGS OE Postojna .................... 97 5.4 PREDLOG KRITERIJEV IN MERIL ZA VREDNOTENJE IZJEMNIH DREVES V POSTOPKU DOLOČANJA DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT .............................. 99 5.4.1 Izjemna debelina drevesa ....................................................................................... 100 5.4.2 Izjemna višina drevesa ........................................................................................... 100 5.4.3 Izjemen habitus drevesa ......................................................................................... 104 5.4.4 Kompleksna povezanost ........................................................................................ 106 5.4.5 Redkost .................................................................................................................. 109 5.4.6 Ekosistemski pomen .............................................................................................. 111 5.4.7 Pričevalni pomen ................................................................................................... 112 5.4.8 Estetski pomen ....................................................................................................... 113 5.4.9 Izračun končne ocene posameznega drevesa ......................................................... 114 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. VII Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 5.4.10 Razvrstitev drevesnih naravnih vrednot na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena ........................................................................................................... 116 5.5 REZULTATI UPORABE NOVEGA SISTEMA VREDNOTENJA IZJEMNIH DREVES NA OBMOČJU ZGS, OE POSTOJNA IN PRIMERJAVA Z DREVESNIMI NARAVNIMI VREDNOTAMI NA ISTEM OBMOČJU ................................................. 118 5.6 REZULTATI ANKETE ZGS ....................................................................................... 120 5.6.1 Osnovni podatki o anketiranih osebah ................................................................... 120 5.6.2 Odnos anketiranih oseb do področja varstva narave ter njihovo poznavanje izjemnih dreves ............................................................................................................... 123 5.6.3 Ohranjanje drevesnih naravnih vrednot in izjemnih dreves .................................. 128 5.6.4 Vloga gozdarjev, naravovarstvenikov in institucij pri skrbi za izjemna drevesa ..133 5.6.5 Drevesne naravne vrednote in širša javnost .......................................................... 135 5.6.6 Pobude in predlogi anketirank in anketirancev ..................................................... 137 6 RAZPRAVA IN SKLEPI .................................................................................................... 139 6.1 VREDNOTENJE IZJEMNIH DREVES ...................................................................... 139 6.1.1 Drevo kot naravna in kulturna dediščina in naravna vrednota .............................. 139 6.1.1.1 Človekov odnos do narave in dreves skozi čas .............................................. 139 6.1.1.2 Drevesa kot naravna dobrina, naravna in kulturna dediščina, naravna vrednota ...................................................................................................................... 142 6.1.1.3 Definicija drevesne naravne vrednote ............................................................ 146 6.1.2 Kriteriji in merila za vrednotenje izjemnih dreves ................................................ 146 6.1.2.1 Izjemna debelina drevesa ................................................................................ 147 6.1.2.2 Izjemna višina drevesa ................................................................................... 149 6.1.2.3 Izjemen habitus ............................................................................................... 152 6.1.2.4 Kompleksna povezanost ................................................................................. 154 6.1.2.5 Redkost ........................................................................................................... 156 6.1.2.6 Ekosistemski pomen ....................................................................................... 157 6.1.2.7 Pričevalni pomen ............................................................................................ 158 6.1.2.8 Estetski pomen ................................................................................................ 160 6.1.2.9 Kriteriji določanja naravnih vrednot po ZON, ki niso primerni za vrednotenje izjemnih dreves ........................................................................................................... 162 6.1.2.9.1 Starost ...................................................................................................... 162 6.1.2.9.2 Ohranjenost .............................................................................................. 163 6.1.2.9.3 Tipičnost .................................................................................................. 164 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. VIII Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 6.1.2.9.4 Znanstveno-raziskovalni pomen .............................................................. 165 6.2 OHRANJANJE IZJEMNIH DREVES IN DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT .166 6.3 VARSTVO DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT ................................................. 169 6.4 SKLEPI ......................................................................................................................... 174 6.5 PREDLOGI .................................................................................................................. 176 7 ZAKLJUČEK ...................................................................................................................... 179 8 POVZETEK ........................................................................................................................ 180 9 SUMMARY ........................................................................................................................ 183 10 VIRI ................................................................................................................................... 186 ZAHVALA ............................................................................................................................. 195 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Primerjava »strokovnih meril«, »lastnosti« in »kriterijev« za vrednotenje izjemnih dreves med tremi veljavnimi pravnimi akti ............................................................... 30 Preglednica 2: Pregled »strokovnih meril vrednotenja« po ZON (ZON-UPB2, 2004: 37. čl.) za posamezne zvrsti naravnih vrednot ...................................................................................... 31 Preglednica 3: Razvrstitev naravnih vrednot po zvrsteh (Dobravc, 2006) ............................... 37 Preglednica 4: Število dreves in deleži v registru drevesnih naravnih vrednot ........................ 38 Preglednica 5: Pregled taksonov v registru drevesnih naravnih vrednot .................................. 39 Preglednica 6: Pregled števila taksonov in števila dreves po skupinah .................................... 42 Preglednica 7: Predlagane mejne vrednosti v razmerju z dejanskimi obsegi drevesnih naravnih vrednot samoniklih vrst iglavcev .............................................................................................. 51 Preglednica 8: Predlagane mejne vrednosti v razmerju z dejanskimi obsegi drevesnih naravnih vrednot samoniklih vrst listavcev ............................................................................................. 58 Preglednica 9: Absolutno najvišja drevesa v registru drevesnih naravnih vrednot .................. 76 Preglednica 10: Največje višine dreves v registru naravnih vrednot in navedbe značilnih največjih višin v literaturi (Brus, 2004) po drevesnih vrstah ................................................... 78 Preglednica 11: Število in deleži drevesnih naravnih vrednot po območnih enotah ZRSVN..90 Preglednica 12: Pregled drevesnih naravnih vrednot po pomenu in po OE ZRSVN ............... 93 Preglednica 13: Pregled izjemnih dreves OE Postojna po drevesnih vrstah in statusu ............ 95 Preglednica 14: Primerjava seznama naravnih vrednot in evidence izjemnih dreves OE Postojna po položaju v okolju .................................................................................................. 96 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. IX Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Preglednica 15: Pregled pomembnejših izjemnih dreves v območju OE Postojna, ki (še) niso opredeljena kot naravne vrednote ............................................................................................. 98 Preglednica 16: Mejne vrednosti obsegov in višin za drevesne naravne vrednote po drevesnih vrstah ...................................................................................................................................... 101 Preglednica 17: Merila in točkovanje kriterija izjemnega habitusa ....................................... 106 Preglednica 18: Merila in točkovanje kriterija kompleksne povezanosti ............................... 108 Preglednica 19: Merila in točkovanje kriterija redkosti ......................................................... 110 Preglednica 20: Merila in točkovanje kriterija ekosistemskega pomena ............................... 112 Preglednica 21: Merila in točkovanje kriterija pričevalnega pomena .................................... 112 Preglednica 22: Merila in točkovanje kriterija estetskega pomena ........................................ 113 Preglednica 23: Razvrstitev izjemnih dreves OE Postojna pri vrednotenju po predlaganem sistemu .................................................................................................................................... 119 Preglednica 24: Število in delež izpolnjenih anketnih vprašalnikov ...................................... 121 Preglednica 25: Pomembnost razlogov za ohranjanje izjemnih dreves ................................. 130 Preglednica 26: Dejavniki ohranjanja izjemnih dreves .......................................................... 131 Preglednica 27: Ocene strinjanja s postavljenimi trditvami ................................................... 134 Preglednica 28: Pregled zavarovanj dreves po časovnih obdobjih v Sloveniji ...................... 171 KAZALO SLIK Slika 1: Število drevesnih naravnih vrednot samoniklih iglavcev ........................................... 43 Slika 2: Število drevesnih naravnih vrednot samoniklih listavcev ........................................... 44 Slika 3: Število drevesnih naravnih vrednot tujerodnih vrst .................................................... 46 Slika 4: Obsegi navadnih jelk v registru naravnih vrednot ...................................................... 52 Slika 5: Obsegi navadnih smrek v registru naravnih vrednot ................................................... 53 Slika 6: Obsegi evropskih macesnov v registru naravnih vrednot ........................................... 54 Slika 7: Obsegi rdečih in črnih borov ter cemprinov v registru naravnih vrednot ................... 55 Slika 8: Obsegi tis v registru naravnih vrednot ........................................................................ 56 Slika 9: Obsegi bukev v registru naravnih vrednot .................................................................. 59 Slika 10: Obsegi samoniklih vrst hrastov v registru naravnih vrednot ..................................... 60 Slika 11: Obsegi pravih kostanjev v registru naravnih vrednot ................................................ 61 Slika 12: Obsegi navadnih belih gabrov v registru naravnih vrednot ...................................... 62 Slika 13: Obsegi gorskih brestov in vezov v registru naravnih vrednot ................................... 63 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. X Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Slika 14: Obsegi orehov v registru naravnih vrednot ............................................................... 64 Slika 15: Obsegi skoršev, jerebik, brekov ter mokovcev v registru naravnih vrednot ............. 65 Slika 16: Obsegi hrušk v registru naravnih vrednot ................................................................. 66 Slika 17: Obsegi javorjev v registru naravnih vrednot ............................................................. 67 Slika 18: Obsegi bodik v registru naravnih vrednot ................................................................. 68 Slika 19: Obsegi vrb v registru naravnih vrednot ..................................................................... 69 Slika 20: Obsegi topolov v registru naravnih vrednot .............................................................. 71 Slika 21: Obsegi lip in lipovcev v registru naravnih vrednot ................................................... 72 Slika 22: Obsegi jesenov v registru naravnih vrednot .............................................................. 73 Slika 23: Porazdelitev drevesnih naravnih vrednot glede na debelino in višino za izbrane drevesne vrste ........................................................................................................................... 75 Slika 24: Prostorska razporeditev drevesnih naravnih vrednot v Sloveniji (Vir: Register naravnih vrednot ZRSVN) ....................................................................................................... 90 Slika 25: Prostorska razporeditev tis, ki so drevesne naravne vrednote v Sloveniji (Vir: Register naravnih vrednot ZRSVN) ......................................................................................... 91 Slika 26: Prostorska razporeditev bodik, ki so drevesne naravne vrednote v Sloveniji (Vir: Register naravnih vrednot ZRSVN) ......................................................................................... 92 Slika 27: Porazdelitev izjemnih dreves na območju OE Postojna po statusu .......................... 94 Slika 28: Izobrazbena struktura anketirank in anketirancev po območnih enotah ZGS ........ 121 Slika 29: Razporeditev anketirank in anketirancev po delovnih mestih ................................ 122 Slika 30: Prikaz deležev anketirank in anketirancev po kategorijah gozdnatosti njihovega območja delovanja .................................................................................................................. 123 Slika 31: Zanimanje anketirank in anketirancev za področje varstva narave in ohranjanja naravne dediščine ................................................................................................................... 124 Slika 32: Prikaz deležev odgovorov o prevladujočem številu drevesnih naravnih vrednot glede na gozdni in negozdni prostor ................................................................................................ 125 Slika 33: Razpoložljivost seznamov o drevesnih naravnih vrednotah ................................... 126 Slika 34: Prisotnost dreves v gozdnem prostoru, ki bi lahko bila naravne vrednote .............. 127 Slika 35: Ocena v zadnjih 10 letih propadlih dreves, ki so bila drevesna dediščina .............. 127 Slika 36: Pregled odgovorov na vprašanje, kaj storiti z umirajočimi in mrtvimi drevesi v gozdnem prostoru ................................................................................................................... 128 Slika 37: Ohranjanje izjemnih dreves, ki jih anketiranci opazijo pri svojem delu ................. 129 Slika 38: Odnos lastnikov do ohranjanja izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot ..... 133 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. XI Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Slika 39: Vloga institucij pri vodenju evidence in ohranjanju izjemnih dreves v gozdnem prostoru ................................................................................................................................... 135 Slika 40: Obiskanost drevesnih naravnih vrednot .................................................................. 136 Slika 41: Vodenje skupin obiskovalcev na oglede izjemnih dreves ....................................... 137 KAZALO PRILOG Priloga A: Anketni vprašalnik: Izjemna drevesa v gozdnem prostoru ter odnos gozdarjev, lastnikov in javnosti do njih Priloga B: Sistem vrednotenja izjemnih dreves: kriteriji, merila in točkovanje Priloga C: Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna Priloga D: Drevesne naravne vrednote in izjemna drevesa na območju OE Postojna Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 1 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 1 UVOD Človek že od nekdaj uporablja drevesa za zadovoljevanje svojih potreb, za preživetje, obenem pa jih občuduje. Drevesa so globoko zakoreninjena v zemljo, s tal se vzpenjajo najvišje in živijo najdlje. Poganska ljudstva, Kelti, stari Grki in mnoge druge kulture so drevesa povezovale z nadnaravnimi silami, božanstvi. Drevesa so tudi danes pomemben in nenadomestljiv naravni vir lesa, plodov in številnih drugih dobrin. Posamezna drevesa, ki po svojih lastnosti izstopajo iz množice podobnih, pa so predmet občudovanja in spoštovanja, simbolizirajo in povezujejo preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo. Tako je na vseh celinah. Mnogi narodi in države, mnoge skupnosti ohranjajo izjemna drevesa v svojem okolju. Na Zemlji je okrog 15.000 vrst lesnatih rastlin (Kotar in Brus, 1999), med katere sodijo tudi vse drevesne vrste. Izredna pestrost vrst, ki uspevajo v najrazličnejših okoljih, je eden glavnih razlogov za to, da ni enotnih kriterijev in meril za izbor izjemnih dreves. Objektivno lahko drevesa primerjamo med seboj samo po merljivih lastnostih, kot so debelina, višina, starost, volumen, ter iščemo absolutne prvake. V mnogih publikacijah, posvečenih »naj« drevesom v svetu ali po posameznih deželah, je izbor dreves večinoma rezultat avtorjevih pogledov. Poseben odnos do posameznih dreves na ozemlju današnje Slovenije sega več kot tisočletje v zgodovino. Še pred Karlom Velikim (8. stol.) naj bi sredi vsake slovenske vasi rasla lipa, pod katero so se vaščani zbirali, opravljali skupno delo, reševali skupne zadeve in se zabavali (Ovsec, 1992). Poseben odnos do vaškega drevesa se je, skupaj z drevesom samim, prenašal iz roda v rod kot dediščina prednikov. Z drevesi so bile povezane tudi druge šege in navade, nekatere so se ohranile še do danes (borovo gostüvanje v Prekmurju, zeleni Jurij v Beli Krajini, postavljanje mlaja ob posebnih praznikih, krašenje novoletnih drevesc …). Zaradi posebnega odnosa posameznikov in skupnosti do posameznih dreves ter s tem pogojenega ohranjanja dreves raste v Sloveniji veliko število dreves, ki so izjemnih dimenzij ali/in izjemna po drugih lastnostih, tako biološko-ekoloških kot po svojem družbenem ali kulturnem pomenu. Ljudstvo je posamezna drevesa začelo varovati in ohranjati mnogo prej, stoletja prej, preden se je z njimi začelo ukvarjati naravovarstvo. Izjemna drevesa so, tedaj kot prirodne znamenitosti, našla svoje mesto tudi v prvih naravovarstvenih prizadevanjih na Slovenskem. Leta 1860 je pozornost naravoslovca Deschmanna pritegnila zelo debela tisa v Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 2 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Stranah pod Nanosom, ki naj bi po legendi štela vsaj 1500 let. Članek o, po njegovem prepričanju najstarejšem drevesu na Kranjskem, je dve leti kasneje objavil v III. zvezku Kranjskega deželno-muzejskega društva (Deschmann, 1862) ter s tem sprožil cel niz strokovnih in poljudnih prispevkov, posvečenih prav tej tisi, ki se bo zagotovo nadaljeval, vsaj dokler bo drevo živo. V stoletnem razvoju slovenskega naravovarstva so bila posamezna drevesa ves čas vključena med prirodne in naravne znamenitosti, naravno dediščino in naravne vrednote. Tudi njihovo število raste, skupaj s spoznanji o njihovem večplastnem pomenu ter izjemnih lastnostih, ki jih izkazujejo. Izjemna drevesa imajo posebno mesto tako v naravovarstvenih kot v gozdarskih krogih. Morda ne gledajo oboji povsem istih dreves, morda ne na povsem enak način. A to je lahko oziroma mora biti dobro, saj lahko drug drugega bogatijo, predvsem pa oboji prispevajo k bogatenju skupne narodove drevesne dediščine. V zadnjem času, zlasti po sprejetju Zakona o ohranjanju narave (v letu 1999) ter Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot (v letu 2002), se v Sloveniji zelo izrazito kaže potreba po oblikovanju čim bolj objektivnega sistema vrednotenja izjemnih dreves, ki bo temeljna podlaga tudi za njihovo ohranjanje in varstvo. Klopčič (2000) poudarja, da je pomen sistema varstva naravnih vrednot v tem, da naj bi jasno odgovoril na vprašanja, kaj je naravna vrednota, zakaj je nekaj naravna vrednota in kako to, kar smo spoznali za vredno, varovati. S tem problemom smo se na primeru drevesnih naravnih vrednot soočili v pričujočem delu. Posebno pozornost smo posvetili izjemnim drevesom, ki rastejo v gozdnem prostoru in so zato morda težje opazna, a se po svojih lastnostih vendarle lahko primerjajo s tistimi v kmetijski krajini in naseljih. Z anketo med terenskimi gozdarkami in gozdarji, ki so v Zavodu za gozdove Slovenije zaposleni na krajevnih enotah, smo ugotovili zelo visoko zavest o pomenu izjemnih dreves ter veliko pripravljenost in željo, da bi se jim lahko še bolj posvečali, jih sistematično evidentirali in spremljali ter tudi z njihovo pomočjo javnosti sporočali o pomenu ohranjanja in varovanja narave. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 3 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Pojem »izjemno drevo« je v tem delu uporabljen kot skupni pojem za vsa drevesa, ki so izjemnih dimenzij, starosti, oblik, zelo redka, imajo velik ekosistemski, pričevalni ali drug pomen, skratka so izjemna v kateri koli svoji lastnosti, ne glede na njihov naravovarstveni status. Naravnih vrednot, ki sodijo v zvrst oblikovane narave, v tem delu ne obravnavamo, čeprav so izjemna drevesa marsikje del njih. Naravne vrednote oblikovane narave zahtevajo namreč povsem svoj pristop in obravnavo, kar se nujno razlikuje od obravnave izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot. Zaradi različnih izrazov in besednih zvez, ki jih uporablja aktualna zakonodaja, smo se odločili, da v predlaganem sistemu vrednotenja izjemnih dreves imenujemo »kriterij« vsako izmed osnovnih lastnosti drevesa, ki jo vrednotimo, »merilo« pa je tista vrednost, merski prag ali pojavnost, po katerem merimo vsakega izmed kriterijev. Tega nismo mogli upoštevati v primerih, ko se sklicujemo ali navajamo besedila pravnih aktov, kajti uporaba in pomen obeh izrazov v njih nista enoznačna. To vodi k pojmovni zmedi, ki jo bo v prihodnje potrebno odpraviti. Predlog sistema vrednotenja izjemnih dreves je, skupaj z vsemi drugimi spoznanji in predlogi v tem delu, podlaga za izboljšanje sodelovanja med naravovarstveno in gozdarsko stroko pri vrednotenju, ohranjanju in varstvu izjemnih dreves v Sloveniji. Prav sodelovanje obeh strok je po našem mnenju ključno za uspešno delo na tem področju, ki smo ga dolžni opraviti zato, ker so izjemna drevesa naravna in kulturna dediščina, ki smo jo podedovali od prednikov in jo moramo, neokrnjeno, posredovati prihodnjim rodovom. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 4 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 2 PREGLED OBJAV 2.1 POSAMEZNA DEBELA IN STARA DREVESA TER NJIH SEZNAMI Ohranjanje izjemnih dreves sega daleč v zgodovino slovenskega naroda in se je začelo mnogo prej, preden je kdorkoli to predpisal s pravnimi akti ali kako drugače spodbujal. Spoštovanje drevesa je nastalo iz notranjih vzgibov posameznikov in skupnosti (kmeta, vaščanov). Občudovanje in spoštovanje ter posledično ohranjanje dreves izhaja iz njihovih lastnosti, predvsem uporabnosti, dimenzij ter sposobnosti preživetja mnogih človekovih generacij. Brez tega danes ne bi mogli govoriti o večstoletnih drevesih, saj pred več stoletji še niso obstajali nikakršni predpisi, ki bi govorili o tem, da je določena drevesa prepovedano posekati. To je že leta 1906 ugotavljal Pavlin, ki pravi, da je: »… na Kranjskem mnogo starih lip in ker ljudstvo z njimi tako ali tako ravna kot z naravnimi spomeniki, so komajda potrebne varstva.« (Pavlin, 1906, cit. po Mayer, 1988). Najstarejše omembe posameznih dreves najdemo v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, izdani leta 1689 (Valvasor, 1984). Pri opisovanju gradov Turjak in Vrhovo se mu je zdelo pomembno omeniti lepi, visoki lipi, ki krasita grajski poslopji ter dajeta senco njunim prebivalcem. Že tedaj, pred dobrimi tristo leti, sta morali biti ti dve drevesi dovolj mogočni, da sta se Valvasorju zdeli vredni omembe. Iz obdobja pred Valvasorjem izhajajo t.i. »turške lipe«, za katere ljudski spomin večinoma trdi, da so jih ljudje sadili v spomin na uspešno obrambo pred Turki (Sattler in Stele, 1973). Najstarejša strokovna literatura, ki opisuje posamezno izjemno drevo v Sloveniji, je Deschmannov zapis o stari tisi v Stranah pod Nanosom iz leta 1862. »Brez pretiravanja« jo je razglasil za najstarejše drevo na Kranjskem. Leta 1860 je avtor sam izmeril obseg drevesa ter na podlagi znanih podatkov iz literature o priraščanju različnih dreves tise njeno starost ocenil na najmanj 985 let (Deschmann, 1862). Schollmayer (1890) se je konec 19. stoletja posvečal tisam na Kranjskem, za katere so že tedaj ugotovili, da so izjemno redke, obenem pa so njihov les visoko cenili. Dve leti kasneje so zato tiso, kot redko drevesno vrsto, zavarovali. Deželna vlada za Kranjsko je leta 1892 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 5 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 uvrstila tiso med predmete, za katere velja tarifa o gozdni odškodnini (Priloga D k 72.-76. čl. državnega gozdnega zakona z dne 3. 12. 1852, državni avstrijski zakon št. 250), (Šivic, 1923; Anko, 2004). Med zaščitene rastline po uredbi deželne vlade za Slovenijo iz leta 1922 pa tisa, nasprotno, ni bila uvrščena, ker »bi se, tvoreča objekt lesne kupčije, ne moglo zabraniti nje ukoriščanja, ne da bi se priznala lastniku lesa odškodnina« (Šivic, 1923: 10). Leta 1897 je v tujini izšla Lowejeva monografija o tisah v Veliki Britaniji in na Irskem (Petkovšek, 1965). Podbojev zapis (1898) zanimivo prikazuje enega izmed razlogov za ohranjanje izbranih dreves, pričevanje drevesa o posebnem dogodku. Ko je leta 1864 avstroogrski cesar Franc Jožef I. med lovom na Javornikih obedoval pod veliko jelko, le-ta »od tistega časa nosi ime 'cesarjeva hoja' in se ne sme posekati«. Leta 1907 se je Putick zopet posvetil stari tisi v Stranah pod Nanosom (Putick, 1907), ki je tudi za Stesko (1915) predstavljala najstarejše drevo na Kranjskem. Heinz (1913) pa je javnosti predstavil prav tako zelo staro, tisočletno tiso v Zagrebu. Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu za Slovenijo je leta 1920 izdal Spomenico in jo predložil pokrajinski vladi za Slovenijo v Ljubljani. V njej poziva vlado k organiziranemu in finančno podprtemu varstvu narave ter k zavarovanju mnogih najvrednejših območij ter posameznih rastlinskih in živalskih vrst. Med drugim so poleg predlaganega zavarovanja nekaterih pragozdov na Kočevskem predlagali tudi nalog, da se pri sekanju gozda ohrani »vsa posebno velika ali čudovito zrasla drevesa, bodisi z okolico vred, bodisi posamezna kot spominska drevesa« (Beuk, 1920). Poudarili so torej predvsem izjemne dimenzije in obliko dreves. V nekaj kasnejših letih je bilo uresničenih le nekaj predlogov, večinoma pa so zahteve Spomenice splahnele zaradi formalnih ovir in pravne praznine v Kraljevini Jugoslaviji (Peterlin, 1995). Leta 1921 je bila sprejeta Uredba deželne vlade za Slovenijo o varstvu redkih ali za Slovenijo tipičnih in za znanstvo pomembnih živali in rastlin in o varstvu špilj (Anko, 1988). Med zavarovanimi rastlinskimi vrstami je edina drevesna vrsta bodika Ilex aquifolium. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 6 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Po Schollmayerju tudi Šivic (1923) skrbno navaja območja rastišč tise v Sloveniji, posebej pa izpostavlja nekaj izjemnih dreves. Kot najvišjo tiso v Sloveniji predstavi 17,7 m visokega tisovca s premerom 80 cm na Zgornji Lipnici pri Radovljici. Tisa v Stranah (orig. Stranjah) pod Nanosom, s premerom debla 1 m in višino 11 m, naj bi bila precej starejša od 500 let. Tisa na Hribu pri Solčavi s premerom debla v prsni višini 80 cm in višino 9 m, pa naj bi bila tudi »stara več kot pol tisočletja«. V naslednjih nekaj desetletjih se zvrsti več prispevkov, ki obravnavajo izjemna drevesa tis: tiso v Stranah pod Nanosom (Abram, 1927; Šivic, 1948) ter tiso v Zagrebu (Vouk, 1932). Kocbek (1930) je s kratkim prispevkom v Planinskem vestniku strokovno in laično javnost ponovno opozoril na zelo staro tiso v Solčavi. Medtem so v Pragi izdali prvi pregled starih dreves na Češkem, Moravskem in v Šleziji (Chadt, 1908, cit. po Petkovšek, 1965), v Sarajevu pa podoben pregled znamenitih dreves (Maly, 1930, cit. po Petkovšek, 1965). Za slovensko ozemlje je bil dokaj pomanjkljiv pregled »prirodnih spomenikov« izdelan še pred koncem druge svetovne vojne (Šivic, 1944). V nekaj letih po sprejetju Zakona o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji (1948) je bilo poleg drugih »prirodnih znamenitosti« z odločbami zavarovanih več dreves: tisa v Solčavi ter tisovec v Stranah (Odločba o zavarovanju tise ..., 1951), kačja smreka v Koševniku (Odločba o zavarovanju kačje smreke ..., 1951), domači kostanji v Hudem (Odločba o zavarovanju devetero ..., 1951), stara eksotična drevesa v Pivoli (Odločba o zavarovanju znamenitih starih ..., 1952). V okviru drevesnega parka Fazanerija je bil zavarovan dob ob Ledavi (Odločba o zavarovanju drevesnega parka ..., 1950). Drevesa so bila zavarovana zaradi različnih razlogov: izredne starosti in redkosti (tisi), botaničnega pomena, redkosti (kačja smreka), orjaških dimenzij, lepote, dendrološkega in raziskovalnega pomena (kostanji, dob). Varstvo zavarovanih dreves je bilo naloženo lastnikom dreves oziroma krajevnim ljudskim odborom. Prvi skromni pregled izjemnih dreves na Slovenskem je leta 1952 objavil Bleiweis (1952), ki je obenem podal tudi nekaj primerjav z drevesnimi orjaki na tujem. Zanimala so ga predvsem izjemno visoka drevesa in njihova lesna masa ter primerjave med njimi na območju Slovenije, Jugoslavije, Evrope ter Amerike. Ugotavlja, da je podatkov o drevesnih orjakih v Sloveniji (in Jugoslaviji) zelo malo in da niso nikjer zbrani in urejeni. Zato gozdne uprave poziva, naj Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 7 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 zberejo podatke o največjih drevesih v gozdovih, le-te pa naj bi uredila in objavila Agronomska in gozdarska fakulteta oziroma Inštitut za gozdarstvo in lesno industrijo. Naslednjo predstavitev Solčavske tise najdemo ponovno v Planinskem vestniku (Piskernik, 1953). Njena starost je bila ocenjena na več kot 500 let, obseg v prsni višini je znašal 240 cm. Obsežnejšo študijo ugotavljanja starosti in priraščanja tise v Stranah pod Nanosom je objavil Hribar (1962), ki je upošteval podatke o meritvah drevesa predhodnih piscev Deschmanna iz leta 1860 in Puticka iz leta 1907. Po sto letih od prve meritve je bilo že mogoče natančneje oceniti debelinski prirastek drevesa in na tej podlagi sklepati o njegovi starosti. Prvotno oceno o tisočletnem drevesu je z ugotovitvijo računskih napak zgodnejših avtorjev znižal na 450 – 500 let. V prvem temeljitem pregledu zaščitenih in zaščite vrednih naravnih objektov v Sloveniji (Piskernik in Peterlin, 1962) posamezna izjemna drevesa niso dobila pomembnejšega mesta. Poleg »že znanih« tis v Stranah in Solčavi ter skupine starih domačih kostanjev v Hudem pri Tržiču avtorja navajata še skupino starih dreves v Grimšicah pri Bledu. Zato pa so bili večje pozornosti deležni gozdni rezervati (4), parkovni gozdi (4) in parki kot botanično-hortikularni spomeniki (26). Med predlogi za zavarovanje najdemo še 5 gozdnih ter 8 pragozdnih rezervatov, 2 parkovna gozda, staro drevje pri Haasberku pri Planini kot hortikularni objekt ter tise v Mostu na Soči kot naravni spomenik. Do tedaj so večjo naravovarstveno pozornost posvečali torej gozdnatim območjem ter parkom v mestih in na njihovem obrobju, v okolici gradov, zdravilišč in drugih objektov, manj pa posameznim drevesom (Skoberne in Peterlin 1988). Večje število posameznih izjemnih dreves še ni bilo prepoznano oziroma evidentirano kot naravovarstvene zaščite vredni ali potrebni pojavi. To potrjuje tudi Šoštaričev zapis (1966) v prvem sistematičnem pregledu starih in znamenitih dreves v Podravju in Pomurju, ko pravi: »Medtem ko so v sosednji Avstriji in nekaterih drugih deželah že zavarovali znamenitosti narave, smo pri nas šele začeli zbirati podatke o znamenitih drevesih.« Šoštaričev seznam (1966, 1967) obsega 312 zapisov, od katerih je 173 zapisov o lipah in lipovcih. Število dreves je večje (okrog 350), saj v posameznih zapisih navaja več dreves. Drevesa so razporejena po drevesnih vrstah, lipe (in lipovci – vrste ni določal natančno) pa dodatno še po občinah. Za večino dreves so podani tudi obseg in/ali premer, višina, ter nekateri drugi podatki (starost, lokacija, lastnik, morebitna poškodovanost Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 8 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 ali katera druga posebnost). Avtor ocenjuje, da je s tem seznamom zajel komaj 60 % vseh omembe vrednih dreves v severovzhodnem delu Slovenije. Kateri kriteriji so bili pri izboru dreves uporabljeni, Šoštarič ne navaja. Dreves niso merili zelo natančno, meritve obsegov so bile izvedene večinoma z raztežajem rok, premeri so bili ocenjeni na pogled. Iz opaznih razlik med drevesnimi vrstami v debelini je mogoče sklepati, da niso imeli splošnega meritvenega praga za debelino, pač pa so upoštevali rastne in razvojne razlike med drevesnimi vrstami. V seznam je zajetih 6 vrst iglavcev in 17 vrst listavcev. Zakon o varstvu narave (1970) je za območje SR Slovenije urejal varstvo narave kot celote. Eden izmed treh namenov varstva narave po tem zakonu je zavarovanje naravnih znamenitosti in redkosti, ki imajo zaradi znanstvene in kulturno-prosvetne vrednosti ali zaradi posebnih lepot in rekreacijskih vrednosti poseben družbeni pomen. Zakon podrobneje ne opredeljuje posameznih tipov naravnih znamenitosti. Varstvo narave in naravnih znamenitosti je zakon na lokalni ravni poveril občinskim upravnim organom, pristojnim za urbanizem, ki so, med drugim, pripravljali tudi predloge za zavarovanje naravnih spomenikov na občinski ravni. Republiški sekretariat za urbanizem pa je skrbel za naravne spomenike, katerih pomen je presegal občinsko raven. Na podlagi tega zakona je bil leta 1976 sprejet Odlok o zavarovanju redkih in ogroženih rastlinskih vrst. Med 28 rastlinskimi vrstami ponovno najdemo tudi dve drevesni vrsti: bodiko Ilex aquifolium L. ter tiso Taxus baccata L. Za drugi del Slovenije, Goriško ter območje Sežane in Ilirske Bistrice, je podoben pregled starih dreves pripravila Golob-Klančič (1973). Znotraj vseh treh območij so drevesa oziroma skupine dreves, kot spomeniki, razvrščena v tri razrede. Prvi razred zajema najvrednejša, najdebelejša in najpomembnejša drevesa. Merila za razvrščanje dreves v razrede niso predstavljena, nasprotno, avtorica ugotavlja, da so težave z razvrščanjem prav zaradi neizdelanih meril. Kljub temu so upoštevali, da v različnih razmerah drevesa dosegajo različne razsežnosti, ki so odvisne tudi od posamezne drevesne vrste. Iz navedenih premerov dreves je mogoče sklepati, da je bila debelina debla za posamezno drevesno vrsto poglavitni kriterij za razvrščanje v razrede. Pomembno je bilo tudi ali drevo raste v skupini z drugimi debelimi drevesi (predvsem ob cerkvah) oziroma predstavlja dominanto v krajini. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 9 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Pri Mohorjevi družbi v Celju je leta 1973 izšla zanimiva knjiga z opisi starih lip v številnih krajih širom po Sloveniji avtorjev Sattlerja in Steleta (1973). Zanimala so ju predvsem drevesa, ki s svojo prisotnostjo pričajo o nekdanjih dogodkih, pripovedujejo o življenju na vasi, o dogajanju pod lipo skozi zgodovino. Način izbire opisanih dreves ni predstavljen, večkrat pa je omenjeno, da so pozornost avtorjev pritegnila pisma domačinov, ljudi, ki so drevo poznali in tudi predlagali, da ga obiščeta in o njem napišeta zgodbo. Leta 1976 je Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo izdal Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Peterlin, 1976) (dalje Inventar 1976), ki predstavlja izbor najpomembnejše izmed vseh evidentiranih objektov dediščine (stanje leta 1975). Vključuje narodnega ter krajinske parke, naravne rezervate, naravne spomenike ter spomenike oblikovane narave. Med 367 opisi območij in naravnih znamenitosti so 303 naravni spomeniki. V to skupino sodijo vsa drevesa, ki so kot dendrološka dediščina zajeta v 46 opisih (15 % od vseh naravnih spomenikov oziroma 12 % od vseh lokalitet v Inventarju 1976). V teh opisih je več kot 66 dreves. Natančnega števila ni mogoče ugotoviti, saj pri dveh opisih število dreves ni navedeno. Skoraj polovica (30) je lip ali lipovcev. Druga drevesa so predstavniki enajstih samoniklih ter dveh tujerodnih drevesnih vrst. Le dvanajst dreves v Inventarju 1976 je zavarovanih, vsa z odločbami iz začetka petdesetih let, ki smo jih že navedli. To pomeni, da v skoraj četrt stoletja dolgem obdobju ni bilo zavarovano nobeno drevo. Zakon o varstvu narave (1970) torej ni pripomogel k učinkovitejšemu (za)varovanju dreves kot drevesne dediščine. Pomemben korak pri ohranjanju drevesne dediščine v Sloveniji je bil storjen na področju gozdarstva, saj je v Uredbi o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (1975), določeno, da se lahko zavarujejo posamezna drevesa ali skupine dreves v gozdu kot naravni spomeniki, in sicer zaradi »značilnih oblik, izredne debeline ali redkosti ali svoje zgodovine ali če imajo poseben kulturni, znanstveni ali vzgojni pomen«. Poleg tega so bila vsa drevesa s premerom nad 120 cm s to uredbo zavarovana kot naravni spomeniki (15. čl.). Uredba torej ni upoštevala razlik med drevesnimi vrstami in je postavila enoten meritveni prag. Po drugi strani smo s to določbo dobili nedvoumno določen kriterij (premer) in merilo (120 cm) za določitev dreves kot naravnih spomenikov (Anko, 2004). V skladu s 37. členom Zakona o gozdovih (1974) so gozdnogospodarski načrti morali vsebovati med drugim tudi pregled Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 10 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 dreves ali skupin drevja, ki so razglašeni za naravne spomenike. Lastnik naravne znamenitosti je bil upravičen do odškodnine zaradi omejitev pri izkoriščanju lastnine (53. čl.) Gozdarska uredba je gozdarje spodbudila k zbiranju podatkov o debelih, starih ali kako drugače posebnih drevesih v Sloveniji (Pariš, 1974; G. Mlinšek, 1979). S posebno akcijo revije Pionir so se zbiranju podatkov o drevesih pridružili tudi slovenski šolarji (Jurhar, 1977a; Sgerm, 1977/78; Jurhar 1978a, 1978b; Longyka 1978; Peterlin, 1978). Zbrane podatke je uredil in analiziral G. Mlinšek (1979) v diplomski nalogi. Obdelal je podatke o 1188 drevesih (85 % listavcev) in jih razvrstil v 37 drevesnih vrst (oziroma rodov ali skupin drevesnih vrst, vključno z nekaj grmovnimi vrstami). Ena tretjina vseh dreves je lip in lipovcev. Največ pozornosti je G. Mlinšek posvetil debelini analiziranih dreves oziroma najdebelejšim drevesom posameznih drevesnih vrst. Kot pomemben dejavnik je bila obravnavana tudi lokacija posameznega drevesa, in sicer v gozdu ali zunaj njega. Višina dreves zaradi prevladujočih grobih ocen oziroma netočnih podatkov ni bila podrobneje obravnavana. Kljub temu pa je analiza pokazala, da najvišja drevesa rastejo v gozdu, najdebelejša pa zunaj njega. G. Mlinšek ugotavlja tudi, da je natančno starost debelih dreves zelo težko ali nemogoče ugotoviti in da so podatki o starosti največkrat posredni ali domnevni. Poleg naštetih osnovnih parametrov o drevesih je nekaj pozornosti posvečene tudi zdravstvenemu stanju dreves, kar je pomembno za njihovo ohranjanje. Debelim in starim, pogosto jih imenuje tudi »orjaška« drevesa, G. Mlinšek pripisuje različne pomene, zlasti zgodovinskega, zemljepisnega, družbenega, psihološkega, kulturnega, rekreacijsko-turističnega, vzgojnega in, ne nazadnje, gospodarskega. Opisi in predstavitve posameznih dreves so v tiskanih medijih dokaj pogoste koncem sedemdesetih in v začetku osemdesetih let (Jurhar, 1977a; 1977b; Penca, 1978; Sgerm, 1978; Sgerm, 1980; Šivic, 1984). Večinoma gre za poljudne prispevke, namenjene obveščanju in osveščanju široke javnosti. Zakon o naravni in kulturni dediščini (1981) je nadomestil Zakon o varstvu narave iz leta 1970. Določa, da so naravna dediščina deli narave, med drugim tudi drevesa, ki imajo za Slovenijo ali njeno ožje območje kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost. Drevesna dediščina sodi v kategorijo naravnih spomenikov. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 11 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Leta 1988 je izšel pregled najpomembnejše naravne dediščine v vzhodnem delu Slovenije (Skoberne in Peterlin, 1988). Za osrednji del Slovenije je bil pregled izdelan tri leta kasneje (Skoberne in Peterlin, 1991). Tretji del, pregled za zahodno Slovenijo, ni bil izdelan. V obeh inventarnih knjigah je skupaj 78 dreves 22 drevesnih vrst. Največ je lip (32), pogostejše so še tise (8) in jelke (5). Obsegi treh dreves, Najevskega lipovca ter Gašperjevega in Zejčarjevega pravega kostanja, presegajo 1000 cm. Po večletnem »premoru« se sredi devetdesetih let v različnih poljudnih in strokovnih medijih zvrsti več prispevkov o izjemnih drevesih (Habič, 1993, 1995; Brus, 1995; Modic, 1995; Budkovič, 1996; Čuk, 1997). Posebna žepna knjižna izdaja vodnika po bohinjskem kotu je bila posvečena drevesnim velikanom v odmaknjenih, težko dostopnih gozdovih v objemu gora (Budkovič in sod., 1996). Nekaj let zatem je na drugem koncu Slovenije, v Posavju, izšla knjiga, ki predstavlja bogato naravno dediščino v gozdovih brežiškega gozdnogospodarskega območja (Bogovič, 1999). Posebno mesto imajo seveda izjemna drevesa, za katera ni nujno, da so najdebelejša, pač pa so v izbor prišla tudi zaradi katere druge posebne lastnosti. Tudi vrsta prispevkov, ki predstavljajo drevesno dediščino v posameznih predelih Slovenije (Budkovič, 1996, 2004; Bogovič, 1999; Vidervol, 1999; Habič, 2004; Jenčič, 2004) ter posamezna izjemna in znamenita drevesa (Brus, 1995; Habič, 1993, 1995, 2002) potrjuje, da je problem nedorečenih kriterijev in meril še vedno prisoten (Anko, 2004; Mastnak, 2004; Ocvirk in sod., 2004) in ga je s sodelovanjem gozdarske, naravovarstvene in še katere stroke potrebno rešiti. 2.2 VREDNOTENJE DREVES Od prvih pobud za (za)varovanje in ohranjanje najvrednejših delov narave na območju Slovenije je bilo strokovno delo usmerjeno predvsem v evidentiranje območij in posameznih objektov ali lokalitet. Ob izdelavi prvega Inventarja najpomembnejše naravne dediščine v Sloveniji (Peterlin, 1976) je celotna evidenca obsegala okrog 1100 območij in objektov. Za izbor najpomembnejših so določili kriterije in merila, pri čemer so upoštevali funkcionalno Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 12 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 vrednost (namen) območij in objektov naravne dediščine in njihov pomen: znanstvena vrednost, izjemnost ali redkost, značilnost (tipičnost), kulturno-vzgojna vrednost, ekološka vrednost, krajinsko-oblikovna vrednost, rekreacijska vrednost ter ogroženost. Pri težko merljivih ali nemerljivih kriterijih je bila upoštevana strokovna presoja sodelujočih strokovnjakov posameznega področja. Za nekatere zelo številne skupine, med njimi so tudi drevesa, so bili pri vrednotenju uporabljeni le tisti kriteriji, ki so za posamezno skupino značilni oziroma razlikovalni glede na sorodne objekte. Drevesni naravni spomeniki so v večini primerov pomembni zaradi dimenzij glede na drevesno vrsto ter kot krajevne znamenitosti. Posamezna drevesa so pomembna tudi zaradi habitusa, starosti, redkosti, njihovega zgodovinskega in krajinskega pomena ter kot sestavni del kulturnega spomenika. Dvanajst let po izidu Inventarja 1976 (Peterlin, 1976) je izšel prvi del novega inventarja, ki je zajel najpomembnejšo naravno dediščino v severovzhodnem delu Slovenije (Skoberne in Peterlin, 1988). V njem je dopolnjen in bolj sistematično urejen sistem vrednotenja vse naravne dediščine. Med osmimi tipi naravne dediščine je tudi gozdna in drevesna naravna dediščina, ki pa je ločena od oblikovane naravne dediščine. Oblikovanih je bilo pet kriterijev (izjemnost, tipičnost, kompleksnost pojavov ter ekološki in kulturni vidik). Podrobnejša izhodišča za vrednotenje drevesne naravne dediščine, ki so bila tedaj v rabi, sta istega leta podala Svetličič in Skoberne (1988), ki sta poudarila specifično problematiko pri obravnavi dreves kot naravne dediščine. Izhodišča za vrednotenje (kriterije) sta razvrstila v štiri kategorije, in sicer: biološka izhodišča (dendrološka, botanična in ekološka), kulturnozgodovinska izhodišča (kulturnozgodovinska funkcija, estetska funkcija ter funkcija v odprti krajini), neposredna uporabnost ter simbolika. To je dotlej najširša paleta kriterijev, njihovo upoštevanje pa je bilo v veliki meri še vedno prepuščeno subjektivnim presojam ocenjevalcev. V tem prispevku najdemo prvo preglednico mejnih debelin za 32 drevesnih vrst oz. rodov, med katerimi so tudi tujerodne in nekatere sadne vrste. Za vsako izmed njih sta avtorja opredelila mejni prsni premer za evidentiranje osebkov ter mejni prsni premer posebne obravnave osebkov. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 13 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Videti je, da se predstavljena sistema nekoliko razlikujeta, kljub temu da sta bila objavljena v istem letu in je eden od avtorjev sodeloval pri obeh prispevkih. Vprašanje, kako zagotoviti čim bolj objektivno vrednotenje naravne dediščine, ostaja odprto. Kriteriji za vrednotenje naravne dediščine se ob izdaji drugega dela Inventarja najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (osrednja Slovenija) (Skoberne in Peterlin, 1991) niso spremenili glede na prvi del Inventarja iz leta 1988. Manjša, a pomembna sprememba je bila narejena le pri opredeljevanju tipov dediščine, kjer so prej skupni tip razdelili na gozdno naravno dediščino in drevesno naravno dediščino. Na podlagi teh kriterijev je bilo v Inventar najpomembnejše naravne dediščine za vzhodno in osrednjo Slovenijo uvrščenih skupaj 78 dreves (Skoberne in Peterlin, 1988, 1991). Pregled za celotno Slovenijo ni popoln, saj tretji del inventarja, za zahodni del, ni bil objavljen. Svetličič in Skoberne (1988) poudarjata potrebo po sodelovanju naravovarstvene in gozdarske stroke pri evidentiranju, vrednotenju in ohranjanju drevesne dediščine, ne le v gozdu, pač pa tudi zunaj gozdnega prostora. Zakon o gozdovih (1993) je razglasil drevesa v gozdu oziroma gozdnem prostoru s premerom nad 120 cm za naravne znamenitosti. To so lahko tudi drevesa z izjemnimi botaničnimi, dendrometričnimi, biotopskimi ali oblikovno estetskimi lastnostmi, ki še ne dosegajo tolikšnega premera. Čeprav tako določenemu merilu za kriterij debeline lahko očitamo, da ne upošteva mnogih vidikov pestrosti in raznolikosti med drevesnimi vrstami, je bila zakonsko določena meja natančna in objektivna. Vendar ta opredelitev ni zdržala dolgo, saj je bila s 177. členom Zakona o ohranjanju narave (1999) preklicana. Odslej v Sloveniji nimamo natančno določenih meril za vrednotenje izjemnih dreves za nobenega izmed kriterijev. Jenčič (1999) se je pri vrednotenju drevesne dediščine posebej posvetil debelini debla kot najbolj očitnemu in najlažje merljivemu parametru, ki je tudi v močni korelaciji z večino ostalih parametrov po Svetličiču in Skobernetu (1988). Poskusil je odgovoriti na vprašanje, kako debela morajo biti drevesa posameznih drevesnih vrst, da jih prepoznamo kot drevesno dediščino že samo zaradi debeline. Ugotavlja, da so lahko zaradi pestrosti in raznolikosti Slovenije tako v naravnem kot v kulturnem pogledu splošna, vseslovenska merila, ki sta jih postavila Svetličič in Skoberne, v posameznih primerih manj uporabna. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 14 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Na območju mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je Jenčič popisal in ovrednotil 1181 dreves, od katerih je malo več kot polovica lip ter polovica t.i. »hišnih dreves«. 87 % evidentiranih dreves raste zunaj gozda. Na podlagi teh podatkov je sestavil preglednico mejnih premerov za 86 taksonov, pri katerih drevo lahko uvrstimo med naravne vrednote zgolj po kriteriju debeline. Najpomembnejši pokazatelj pri tem je bil premer dreves izbranega taksona, pri katerem kulminira število evidentiranih osebkov taksona. To je bilo mogoče upoštevati pri tistih vrstah, kjer je bilo na razpolago dovolj podatkov. Kako je prišel do mejnih vrednosti za tiste vrste, za katere v evidenci ni bilo niti enega predstavnika, ni pojasnjeno, ponuja jih kot izziv. V splošnem je največji mejni premer drevesa, pri katerem osebek postane naravna vrednota, 100 cm. Za večino vrst je mejni premer nižji, najnižji je 15 cm (bršljan in bodika). Jenčič (1999) poudarja, da so predlagane mejne vrednosti uporabne predvsem za obravnavano območje, dodaja pa tudi vrednosti premerov za najpogostejše drevesne vrste, pri katerih osebki sodijo med najdebelejše v Sloveniji (le za 20 taksonov). Zavedajoč se dejstva, da so drevesa živi in minljivi organizmi, Jenčič (1999) poudarja, da je potrebno dovolj skrbi posvečati tudi tanjšim evidentiranim osebkom, da bi imeli drevesne naravne spomenike tudi v prihodnje. Zakon o ohranjanju narave (ZON-USB2, 2004) je prinesel zahtevo po vodenju registra naravnih vrednot ter njihovi razvrstitvi na naravne vrednote državnega oziroma lokalnega pomena. S ciljem opredeliti kriterije in merila za vrednotenje evidentiranih dreves z namenom določiti drevesne naravne vrednote ter opredeliti kriterije za razvrstitev drevesnih naravnih vrednot na drevesne naravne vrednote državnega in lokalnega pomena je bila izdelana posebna projektna naloga (Mastnak, 2003, 2004). Kljub dejstvu, da je Slovenija bogata z drevesnimi naravnimi vrednotami in da so nekatere pomembne celo v svetovnem merilu, avtor ugotavlja, da še nimamo ustrezno izdelanega sistema za njihovo vrednotenje. To ugotavljajo tudi Anko (2004), Habič (2004), Budkovič (2004) ter Ocvirk in sod. (2004). Mastnak je predlagal sistem točkovanja posameznih lastnosti (kriterijev) dreves, s čimer je skušal v največji možni meri zagotoviti objektivnost vrednotenja. Pri tem je upošteval naslednje lastnosti: obseg debla glede na kriterialno vrednost za drevesno vrsto (posebej na ekstremnih rastiščih), habitus, ekosistemsko pomembnost, znanstveno-raziskovalno Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 15 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 pomembnost in pričevalno pomembnost. Vrednotenje dreves po njihovih višinah ni vključeno v sistem točkovanja, pač pa je samostojni kriterij. Mejni vrednosti višine je podal skupaj za jelko, bukev in druge listavce: 42,5 m ter za smreko ali macesen: 50 m. Za potrebe razvrščanja na drevesne naravne vrednote lokalnega in državnega pomena je predlagal kompleksni postopek točkovanja, ki bi upošteval obseg debla, habitus, redkost pojavljanja, tipičnost, kompleksno povezanost, ohranjenost, ekosistemsko pomembnost, znanstveno-raziskovalno pomembnost ter pričevalno pomembnost. Postavil je tudi prag (število točk), pri katerem bi bilo drevo ovrednoteno kot lokalno ali državno pomembna naravna vrednota. Poudarja pa, da konkretni podatki o drevesih še niso bili ovrednoteni po tej metodi, zato bi lahko šele po opravljenem evidentiranju in vrednotenju ustrezno postavili dogovorjena praga za lokalno oziroma državno pomembne naravne vrednote. 2.3 DREVESA KOT PREDMET OBČUDOVANJA V SVETU Bogastvo drevesne dediščine v Sloveniji je veliko in pomembno tudi v svetovnem merilu (Brus, 1995; Mastnak, 2003). Zaradi različnih naravnih danosti na drugih geografskih območjih pa so neposredne primerjave dreves mogoče le na omejenih območjih. Slovenska drevesa lahko primerjamo z istovrstnimi drevesi predvsem v Zahodni in Srednji Evropi, deloma v območju Sredozemlja. Kljub omejenim možnostim primerjav dreves obstaja več knjig, ki prikazujejo največja in najzanimivejša drevesa sveta. Mnogo številčnejša je literatura, ki obravnava drevesa posameznih dežel. Seveda so v različnih deželah posebna in pomembna drevesa različno obravnavana, skladno z različnimi pristopi avtorjev. V Veliki Britaniji, ZDA in Avstraliji so pobudniki in skrbniki drevesne dediščine večinoma nevladne organizacije, za drevesa v urbanih okoljih pa večinoma skrbijo lokalne oziroma mestne oblasti (Mastnak, 2003). Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 16 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Nevladna organizacija American Forests je s popisovanjem največjih dreves v Združenih državah Amerike začela leta 1940. Postopno so vzpostavili nacionalni register velikih dreves, ki ga vse odtlej izpopolnjujejo. Dimenzije dreves so najpomembnejši kriterij za vrednotenje. Pri tem upoštevajo obseg debla, višino drevesa ter premer krošnje ter z dogovorjeno enačbo izračunajo število točk za vsako drevo. Največjemu drevesu vsake vrste pripada naslov nacionalnega prvaka (National Champion). Poleg izjemnih dimenzij, ki jih dosegajo, so ta drevesa simbol vsega, kar drevesa storijo za izboljšanje okolja in življenja (National register of big …, 2005). Mnogo prej, že leta 1917, je organizacija American Forests začela zbirati podatke o zgodovinskih drevesih. Seznam vključuje drevesa, ki so povezana z zgodovinskimi dogodki, pomembnimi osebnostmi, ki so upodobljena z likovnimi ali literarnimi umetniškimi deli, drevesa iz legend in pripovedk in podobno. Upoštevajo tako nacionalno kot regionalno pomembna drevesa. Register danes obsega že več kot 2000 dreves in ga še dopolnjujejo (National register of historic …, 2006). V Avstraliji sta metodologijo vrednotenja dreves izdelala National Trust of Australia (Victoria) in Royal Botanic Gardens Melbourne. Komisija, ki ocenjuje predlagana drevesa, upošteva več kriterijev, in sicer: hortikulturno in genetsko vrednost, krajinski pomen, redkost, starost, dimenzije drevesa, estetsko vrednost, nenavadno rast, zgodovinski pomen, povezanost s prvobitnim ljudstvom (Aborigini) ter izjemen primerek vrste. Drevesa, ki izpolnjujejo kriterije za uvrstitev v register pomembnih dreves, razvrstijo v dve kategoriji: drevesa državnega pomena ter drevesa regionalnega pomena (Protection of significant …, 2005). V nemških in avstrijskih deželah je skrb za izjemna drevesa prepuščena deželnim, okrajnim ali celo lokalnim oblastem. Enotne metodologije za vrednotenje dreves ni. Register drevesne dediščine vzdržujejo posamezni okraji ali dežele, zato neposredna primerjava drevesne dediščine v nemških deželah ni izdelana (Mastnak, 2003). Zbiranje podatkov o najmogočnejših, najlepših, najstarejših drevesih v Nemčiji je večinoma v rokah ljubiteljev in zanesenjakov. Pristopi k »vrednotenju« so zato bolj subjektivni (Deutsches Baumarchiv, 2006). V Veliki Britaniji se z zbiranjem podatkov o izjemnih drevesih ukvarja neprofitna organizacija The Treee Register of British Isles. Pred tem so to delo opravljali v državni Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 17 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 gozdarski službi (Forestry Commission), kjer je bil gonilna sila dendrolog Alan Mitchell (Mastnak, 2003). Izbor najmogočnejših dreves na britanskem otočju je objavljen na spletu (Champion tree database …, 2005), kjer so drevesa predstavljena z drevesno vrsto, obsegom in višino. Posebno pozornost posvečajo tudi zgodovinskim drevesom ter zbiranju in ohranjanju zgodovinskih podatkov o njih. Organizacija English Nature daje velik poudarek skrbi za drevesne veterane (Veteran Trees), pri katerih sta med pomembnejšimi lastnostmi njihova starost ter ekosistemska vloga v izrazito kmetijski krajini (Read, 2000). Zelo stare tise izjemnih dimenzij imajo v Veliki Britaniji posebno mesto. Z njimi se ukvarja organizacija Ancient Yew Group (The Ancient Yew, 2005). Poleg dimenzij je zelo pomembna tudi starost teh dreves. Izdelali so lestvico za oceno starosti tis na podlagi obsega, ob predpostavki, da tise rastejo na prostem (največkrat ob cerkvah) in imajo zato ugodne rastne razmere. V okviru neprofitne organizacije Woodland Trust deluje Ancient Tree Forum, ki spodbuja javnost k sodelovanju pri evidentiranju in skrbi za stara drevesa (Mapping future …, 2006). Z izobraževanjem kmetov o pomenu starih dreves velikih dimenzij v kmetijski krajini si prizadevajo za njihovo ohranjanje in varovanje (Ancient tree guides, 2004). Francoska državna gozdarska služba ima zbrane podatke o izjemnih drevesih v gozdovih. Pri njihovem vrednotenju upoštevajo naslednje kriterije: dimenzije, starost, estetiko (oblika debla, razvejanost krošnje, korenin) ter njihov kulturni pomen (zgodovinski, religiozni, etnografski pomen) (Les arbres …, 2006). Državna organizacija za ohranjanje narave in krajine Republike Češke spremlja in vrednoti spominska drevesa zlasti v odprti krajini. Najpomembnejše lastnosti pri vrednotenju teh dreves so: vzrast, starost, dominantnost v krajini, spominski pomen, estetski pomen, dendrološki pomen, oblika krošnje in habitus, zgodovinski pomen, mejniki … (Reš, 1998). Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 18 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 3 IZHODIŠČA, CILJI IN HIPOTEZE Drevesa živijo dolgo, mnogo dlje kot človek. Življenjsko dobo najdebelejših, najvišjih, najstarejših, najveličastnejših dreves v Sloveniji merimo v stoletjih. To pomeni, da so že mnoge generacije pred nami ta drevesa spoštovale in ohranjale iz lastnih vzgibov in jih k temu ni spodbujala ali prisiljevala nobena zakonodaja. Predpostavljamo torej, da predstavljajo drevesa, zlasti tista izjemnih dimenzij ali kako drugače pomembna, v zavesti ljudi na Slovenskem posebno vrednoto, vredno varovanja in ohranjanja. V preteklosti je bil slovenski človek zaradi načina življenja mnogo bolj povezan z naravo kot danes. Bil je odvisen od njenih darov, tudi dreves, njihovih plodov, lesa in drugih uporabnih delov. Razvoj tehnologije in družbene spremembe so prinesli občutno odtujitev ljudi od narave. To se kaže tudi v manj spoštljivem in mnogo bolj izkoriščevalskem odnosu sodobne družbe do narave in okolja, izraženem skozi številne raznovrstne dejavnosti, posege …, s hudimi posledicami za naravo, vse okolje in seveda tudi za človeka. Da bi trend uničevanja narave in okolja zaustavili ali vsaj upočasnili ter izboljšali kakovost bivanja, je potrebno širšo javnost seznanjati, obveščati, izobraževati in ozaveščati, da je potrebno skrbeti za naravo, jo ohranjati in varovati. Ker je tudi za sodobnega človeka posamezno izjemno drevo zaradi svojih dimenzij, starosti in simbolnega pomena še vedno nekaj občudovanja vrednega, predpostavljamo, da so drevesa kot najstarejši in največji organizmi pomemben segment naravne dediščine in naravne vrednote, ki lahko odločilno pripomorejo k oblikovanju naravovarstvene zavesti v družbi ter k spoštovanju in priznavanju intrinsične vrednosti živih bitij. Cilj naloge je izdelati sistem vrednotenja izjemnih dreves v Sloveniji, ki bo v največji možni meri uporabljal objektivne kriterije in merila ter pri tem upošteval raznolikost naravnih danosti v Sloveniji, razlike med drevesnimi vrstami, druge posebnosti dreves, okolja in družbenozgodovinskih dejavnikov. Ker so drevesa živi organizmi, ki rastejo in umirajo, obenem pa so podvrženi številnim negativnim vplivom okolja, je cilj naloge tudi predlagati način za ohranjanje in varovanje posameznih dreves kot drevesnih naravnih vrednot ter način periodičnega spremljanja evidentiranih dreves ter stalnega dopolnjevanja registra drevesnih naravnih vrednot z Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 19 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 »vraslimi« drevesi. Ta naj bi nadomestila odmrla ali kako drugače izginula drevesa. Z vodenjem evidence »izbrisanih« drevesnih naravnih vrednot bi obogatili naše vedenje o odhajanju drevesnih očakov, predvsem pa o skrajnih dimenzijah ter drugih lastnostih, ki so jih ta drevesa dosegla. Ob izjemno visoki poraslosti Slovenije z gozdovi je mogoče pričakovati, da je v gozdovih veliko število drevesnih naravnih vrednot oziroma dreves, ki po svojih lastnostih sodijo mednje ali so na najboljši poti, da to postanejo. Ob obstoječi organiziranosti javnih gozdarskih in naravovarstvenih služb je nujno, da se bistveno izboljša njuno sodelovanje in da javna gozdarska služba prevzame večji del skrbi za evidentiranje, ohranjanje in varovanje izjemnih dreves v gozdnem prostoru. Tretji cilj naloge je predlagati načine in postopke za učinkovitejšo skrb za izjemna drevesa in še posebej za drevesne naravne vrednote v gozdnem prostoru v okviru delovanja javne gozdarske službe. V okviru naloge smo ob upoštevanju izhodišč in z zadanimi cilji preverjali naslednje hipoteze: • Za vrednotenje drevesne dediščine je mogoče določiti pretežno objektivne kriterije in merila, ki bodo upoštevali fitogeografsko in vrstno pestrost Slovenije ter druge posebnosti dreves. • V registru naravnih vrednot manjka pomembno število dreves, ki tja sodijo. Zelo številna neevidentirana drevesa rastejo v gozdovih oziroma v gozdnem prostoru. Razloga sta prešibko angažiranje gozdarstva pri ohranjanju drevesne naravne dediščine ter nezadostno sodelovanje med gozdarsko in naravovarstveno stroko. • Izjemna drevesa, ki se nahajajo v gozdovih oziroma v gozdnem prostoru, so naravovarstveno enako pomembna kot tista v kmetijski in urbani krajini, čeprav se kriteriji in merila za njihovo vrednotenje lahko razlikujejo. • Evidentirana izjemna drevesa je smiselno vrednotiti na različnih prostorskih ravneh (lokalno, regionalno, nacionalno) in s tem zagotoviti njihovo enakomernejšo razporejenost v prostoru, kontinuirano dopolnjevanje evidence izjemnih dreves in registra drevesnih vrednot, kljub izgubam posameznih osebkov zaradi naravnega odmiranja in drugih vzrokov. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 20 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 4 METODE DELA 4.1 ŠTUDIJ LITERATURE IN ZAKONODAJE O IZJEMNIH DREVESIH 5 preučevanjem literature, ki strokovno ali poljudno obravnava različne vidike izjemnih dreves, drevesne dediščine ali drevesnih naravnih vrednot, smo dobili vpogled v večplasten odnos posameznikov in javnosti do tega dela narave. Pregled prizadevanj strokovnjakov različnih strok pri obravnavi izjemnih dreves v slovenskem prostoru skozi daljše časovno obdobje je pokazal razvoj naravovarstvene stroke na tem področju. Podobno pokaže pregled zakonodaje, ki obravnava evidentiranje, ohranjanje in varstvo dreves kot naravnih spomenikov oziroma drevesne dediščine in drevesnih vrednot. Aktualna zakonodaja na tem področju še ni dovolj izpopolnjena. Mnogi avtorji izražajo potrebo po bolj sistematični, celostni obravnavi izjemnih dreves v Sloveniji ter njihovem učinkovitejšem ohranjanju in varstvu. Objavljena literatura je dragocena osnova za preverjanje delovnih hipotez in oblikovanje predlogov v skladu z zastavljenimi cilji naloge. 4.2 UPORABLJENI VIRI PODATKOV 4.2.1 Register drevesnih naravnih vrednot Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004) v Prilogi 1 vsebuje register naravnih vrednot. Za vsak zapis v registru so navedene naslednje rubrike: identifikacijska številka, ime naravne vrednote, pomen (lokalni ali državni), kratka oznaka naravne vrednote, zvrst oziroma zvrsti naravne vrednote ter y in x koordinati v Gauss-Krügerjevem koordinatnem sistemu. Za računalniško obdelavo oziroma analizo registra drevesnih naravnih vrednot smo pridobili njihov izbor iz celotnega registra naravnih vrednot v digitalni obliki (dalje: register drevesnih naravnih vrednot). V skladu z ZON (ZON-USB2, 2004) vodijo register naravnih vrednot na Zavodu RS za varstvo narave, kjer so pripravili izbor na podlagi zvrsti naravne vrednote. V izbor so bili uvrščeni vsi zapisi, kjer se kot zvrst naravne vrednote pojavlja drevesna naravna vrednota samostojno ali v kombinaciji z drugimi zvrstmi. Tako pripravljeno datoteko v programu MS Excel so nam iz ZRSVN posredovali 2. 8. 2005. Datoteka vsebuje 2617 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 21 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 zapisov. Poleg rubrik, ki so navedene v Pravilniku, vsebuje vsak zapis še naslednje rubrike: sinonimi, tip, krajevna oznaka, občina, OE (ZRSVN, op.p.), koordinate Z od – do, določitev lege, opis, višina (m), obseg (cm), vrsta drevesa, ovrednotenje, obrazložitev vrednotenja, ukrep varstva, stanje, viri-literatura, datum obiska, obiskovalec, avtor podatka, avtor opisa, datum zapisa, opombe. Obravnavana podatkovna baza nam je bila posredovana za namen izdelave tega dela v delovni obliki. Pripravljena je bila na podlagi izvornih podatkovnih baz, ki vsebujejo predhodno zbrane podatke o naravni dediščini. Te baze so v minulih letih in desetletjih zbirali in vzdrževali tedanji regionalni zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine, v skladu z vsakokratno aktualno zakonodajo. Proces poenotenja, posodabljanja in urejanja sodobne podatkovne baze naravnih vrednot na ZRSVN še poteka. 4.2.2 Evidenca izjemnih dreves ZGS OE Postojna Na postojnski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (dalje OE Postojna) je bila na našo pobudo v letu 2003 izvedena naloga z naslovom »Izdelava osebnih izkaznic izjemnih dreves«. V ta namen sta bila izdelana popisna obrazca za posamezno drevo in za skupino dreves, t.i. »osebna izkaznica izjemnega drevesa (skupine)«, skupaj z navodili za izpolnjevanje (Habič, 2004). Povod za oblikovanje omenjene naloge je bila analiza obstoječih podatkov o drevesni dediščini na območju OE Postojna. Območje OE Postojna je razdeljeno na novogoriško in ljubljansko območno enoto Zavoda RS za varstvo narave (pred reorganizacijo enako na regionalna zavoda). Meja med njima poteka po občinskih mejah približno po sredini pogorja Javornikov in Snežnika. Opazili smo, da se število dreves, določenih za naravno dediščino, med obema deloma območja OE Postojna bistveno razlikuje oziroma je število dreves, ki sodijo v drevesno dediščino, bistveno višje na novogoriški strani območja OE Postojna. V tem delu je bistveno večji tudi obseg drevesne dediščine v gozdnem prostoru. To nas je napeljalo na misel, da se morda razlikujejo kriteriji vrednotenja dreves med strokovnjaki iz ljubljanske in novogoriške območne enote ZRSVN ali pa obstaja kakšen drug razlog za očitno neravnotežje znotraj območja OE Postojna (Habič, 2004). Kriteriji in merila za vključitev posameznega drevesa v evidenco izjemnih dreves OE Postojna v okviru omenjene naloge v letu 2003 so bili prilagojeni naravnim rastiščnim in Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 22 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 sestojnim razmeram v območju, z namenom, da bi evidentirali vsa drevesa, ki po svojih lastnostih izstopajo v ožjem ali širšem prostoru (revir, krajevna enota, območna enota ali geografsko zaključeno območje). Upoštevani so bili naslednji kriteriji: debelina (glede na drevesno vrsto), višina, oblika drevesa (pravilne, značilne ali nenavadne oblike krošnje in debla, mutanti, drevesa z zanimivimi izrastki in tvorbami …), redkost drevesne vrste (Rdeči seznam), redkost osebka določene drevesne vrste v revirju ali širšem območju, drevesna razrast grmovne vrste, kulturnozgodovinski pomen drevesa, položaj drevesa v krajini (ob cerkvah in drugih objektih, na lazih, ob poteh, v kmetijski krajini …), v povezavi z njegovo estetsko in ekosistemsko funkcijo ter pripadnost izjemni skupini dreves (Habič, 2004). Podatke o izjemnih drevesih so zbrali revirni gozdarji OE Postojna, vsak v svojem(ih) revirju(ih). Revirni gozdarji najbolje poznajo drevesa, ki so v njihovem delovnem območju izjemna. Zbrani podatki so bili v okviru odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje OE Postojna vneseni v skupno podatkovno bazo - evidenco, izdelano v programu MS Excel, kjer se tudi hranijo. Evidenca izjemnih dreves OE Postojna je bila po letu 2003 še dopolnjena oziroma jo sproti dopolnjujejo. Do vnosa podatkov o na novo odkritih izjemnih drevesih pride najpogosteje ob obnovi gozdnogospodarskih načrtov posameznih gozdnogospodarskih enot, ko je dopolnjeno tudi vrednotenje splošno koristnih funkcij gozdov. Za našo raziskavo je bilo upoštevano stanje v evidenci izjemnih dreves OE Postojna v aprilu 2006. Pridobljene izkušnje pri evidentiranju in analizi podatkov o izjemnih drevesih na območju OE Postojna ter rezultati in iz tega izhajajoča spoznanja so dobra podlaga za obravnavo drevesnih naravnih vrednot tudi na območju celotne Slovenije. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 23 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 4.3 ANALIZA PODATKOV 4.3.1 Analiza registra drevesnih naravnih vrednot Podrobnejši pregled registra drevesnih naravnih vrednot, ki nam je bil posredovan v obliki delovne datoteke, je pokazal nekaj netočnosti oziroma napak, ki smo jih odpravili (npr. podvojeni zapisi, napačna zvrst naravne vrednote). Izločeni so bili tudi zapisi, ki se nanašajo na drevorede in druge oblikovane naravne vrednote, ker jih v okviru tega dela ne obravnavamo. Število zapisov drevesnih naravnih vrednot v delovni podatkovni bazi je bilo tako z 2617 zapisov skrčeno na 2307 zapisov, ki so osnovna podatkovna baza, na kateri temelji v tem delu izvedena analiza registra drevesnih naravnih vrednot. Zaradi drugačne strukture izvornih podatkovnih baz so bili nekateri, za analizo pomembni podatki »skriti« predvsem v rubrikah: kratka oznaka naravne vrednote, opis in stanje. S podatki iz teh rubrik smo izpopolnili rubrike: obseg, višina in vrsta drevesa. V nekaterih zapisih zaradi pomanjkljivih navedb nismo mogli ugotoviti vseh podatkov o drevesih. Posledično smo pri analizi posameznih parametrov uporabljali različen obseg zapisov. Analize numeričnih in atributnih podatkov v podatkovni bazi registra drevesnih naravnih vrednot so bile izvedene s programom MS Excel, prostorske analize pa s programom Map Info na Zavodu za gozdove Slovenije, OE Postojna. 4.3.2 Primerjalna analiza registra drevesnih naravnih vrednot in evidence o izjemnih drevesih na območju OE Postojna Iz registra drevesnih naravnih vrednot smo z uporabo programa Map Info izbrali vsa drevesa, ki rastejo na območju OE Postojna. Izbor smo primerjali z evidenco izjemnih dreves, sestavljeno v OE Postojna. Primerjali smo število dreves in drevesnih vrst v obeh podatkovnih bazah, pri čemer so bile ugotovljene občutne razlike. Glede na to, da sta register drevesnih naravnih vrednot ter evidenca izjemnih dreves OE Postojna nastala po deloma različnih postopkih in v okviru različnih institucij, smo analizirali tudi položaj dreves v prostoru. Drevesa, ki rastejo v naseljih, v bližini cerkva, drevesa v kmetijski krajini, so lažje opazna in bolj na očeh javnosti. Ta drevesa so v večji meri zajeta v registru drevesnih naravnih vrednot. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 24 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Gozdarji, delavci Zavoda za gozdove Slovenije, pa podrobno poznajo gozd in gozdni prostor, s tem pa tudi vsa izjemna drevesa v tem prostoru. Večina razlik med obravnavanima podatkovnima bazama izvira prav iz podrobnega poznavanja različnega prostora. Podatke o dimenzijah in drugih pomembnih lastnostih izjemnih dreves OE Postojna smo primerjali s podatki o drevesnih naravnih vrednotah. Pri tem so bila, poleg drevesnih naravnih vrednot, ki rastejo na območju OE Postojna, upoštevana tudi najbolj izstopajoča drevesa po posamezni lastnosti na območju celotne Slovenije. 4.3.3 Oblikovanje sistema vrednotenja izjemnih dreves za določitev naravnih vrednot in analiza uporabe sistema na primeru evidence izjemnih dreves OE Postojna Predlog sistema vrednotenja izjemnih dreves za določitev naravnih vrednot smo oblikovali na osnovi rezultatov študija literature in predmetne zakonodaje, na osnovi izvedenih analiz registra drevesnih naravnih vrednot ter primerjalnih analiz evidence izjemnih dreves OE Postojna. Za izbrane kriterije smo določili merila vrednotenja ter sistem točkovanja. Predlagani sistem smo preizkusili z vrednotenjem vseh izjemnih dreves, ki rastejo na območju OE Postojna, tako drevesnih naravnih vrednot kot dreves, zabeleženih v evidenci OE Postojna. Lastnosti posameznega drevesa smo vrednotili po kriterijih in izvedli točkovanje glede na dosežena merila za vsak kriterij. Analiza je bila izvedena v programu MS Excel. 4.3 ANKETNA RAZISKAVA 4.3.1 Metoda in organizacija anketiranja Metodo anketiranja smo uporabili za proučitev odnosa gozdarskih strokovnjakov do drevesne dediščine in drugih izjemnih dreves v gozdnem prostoru ter njihovega poznavanja razmer, njihovih pogledov in delovanja v zvezi s tem. Anketno raziskavo smo izvedli na celotni populaciji oseb, ki v okviru Zavoda za gozdove Slovenije delujejo na vseh krajevnih enotah v Sloveniji. To so gozdarski strokovnjaki, ki so zaposleni na delovnih mestih revirni gozdar, Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 25 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 svetovalec za gojenje in načrtovanje ter vodja krajevne enote. Anketa je bila anonimna, anketiranci so anketni vprašalnik izpolnjevali prostovoljno in samostojno. Anketni vprašalnik »Izjemna drevesa v gozdnem prostoru ter odnos gozdarjev, lastnikov in javnosti do njih« (Priloga A) je bil poslan na območne enote Zavoda za gozdove Slovenije skupaj s spremnim dopisom, v katerem sta bila predstavljena vsebina in namen ankete. Podana so bila tudi navodila za nadaljnjo distribucijo anketnih vprašalnikov anketirancem in za vračanje izpolnjenih anketnih vprašalnikov na ustrezni naslov. Anketiranje je bilo izvedeno v okviru Zavoda za gozdove Slovenije, natančneje v okviru oddelka za gozdnogospodarsko načrtovanje. Z območnih enot ZGS so ustrezno število anketnih vprašalnikov razposlali na krajevne enote in s tem anketirancem. Skupaj je bilo razdeljenih 481 anketnih vprašalnikov. Na območnih enotah ZGS so izpolnjene anketne vprašalnike z vseh svojih krajevnih enot tudi zbrali ter jih vrnili naslovniku. 4.3.2 Anketni vprašalnik V uvodu anketnega vprašalnika je bila na kratko predstavljena vsebina ankete in njen namen. Anketni vprašalnik je vseboval 23 vprašanj. Vprašanja so bila večinoma zaprtega tipa, pet vprašanj je bilo odprtega tipa, kjer so anketiranci lahko svoje odgovore samostojno oblikovali. V prvem sklopu vprašanj so bila splošna vprašanja o anketirancu in območju, v katerem deluje. Drugi, osrednji sklop vprašanj je bil namenjen proučitvi odnosa anketiranca do varstva narave, do izjemnih dreves ter drevesnih naravnih vrednotah v gozdnem prostoru na območju njegovega delovanja, proučitvi dostopnosti podatkov o izjemnih drevesih in drevesnih naravnih vrednot, proučitvi mnenja anketiranca o potrebah in možnostih izboljšanja stanja na tem področju. Ta sklop vsebuje tudi vprašanja o odnosu lastnikov gozdov do izjemnih dreves ter drevesnih naravnih vrednot, o sodelovanju s predstavniki Zavoda RS za varstvo narave ter o možnostih komuniciranja s široko javnostjo na podlagi promoviranja izjemnih dreves. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 26 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 V zadnjem sklopu smo spraševali po posameznih izjemnih drevesih, ki so v območju delovanja anketiranca pogosteje deležna pozornosti javnosti. Anketiranke in anketiranci so imeli tudi možnost dodati svoje misli, ideje in predloge v zvezi z obravnavano problematiko. 4.3.3 Vnos in obdelava podatkov Odgovore z izpolnjenih anketnih vprašalnikov smo vnesli v bazo podatkov, ki smo jo oblikovali v programu MS Excel. Po preverjanju vnesenih podatkov ter odpravi napak je bila v istem programu izvedena tudi analiza podatkov iz anketnih vprašalnikov. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 27 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 5 REZULTATI 5.1 DREVESNE NARAVNE VREDNOTE V VELJAVNI ZAKONODAJI 5.1.1 Naravovarstvena zakonodaja Temeljni zakon, ki ureja področje ohranjanja in varovanja narave kot celote ter njenih posebnih delov, je Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2, 2004). Poleg določanja ukrepov ohranjanja biotske raznovrstnosti je temeljna naloga tega zakona tudi določanje sistema varstva naravnih vrednot, z namenom prispevati k ohranjanju narave (1. čl.). V 4. čl. je definirana povezava s predhodno uporabljanimi izrazi, ki jih je na podlagi Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (1974) vpeljal Zakon o naravni in kulturni dediščini (1981). Čeprav o naravni dediščini govori tudi Ustava RS (1991: 73. čl.), uvaja ZON nov pojem – vrednote, in sicer tako, da naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino. Po mnenju nekaterih (Anko, 2004) gre za dokaj nejasno zamenjavo starega izraza z novim, čeprav je prvi mednarodno povsem uveljavljen in uporabljan strokovni izraz. Na drugi strani pogrešamo jasno definicijo pojma vrednote. Iz omenjene zamenjave izrazov lahko izluščimo vsaj to, da je (mora biti) naravna dediščina vrednota, in to v materialnem in duhovnem pomenu besede. Ni pa jasno, kaj so sedaj tisti deli narave, ki so bili po prejšnjih zakonih dediščina, po sedanjem pa niso naravne vrednote. Med množico naravnih vrednot, naštetih v 3. odstavku 4. člena ZON (ZON-USB2, 2004), drevesa eksplicitno niso navedena. Najdemo jih med »rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori … krajina in oblikovana narava«. Sistem varstva naravnih vrednot, vsebovan v tem zakonu, naj bi zagotavljal pogoje za ohranitev lastnosti naravnih vrednot oziroma naravnih procesov, ki te lastnosti vzpostavljajo oziroma ohranjajo, ter pogoje za ponovno vzpostavitev naravnih vrednot (ZON-UPB2, 2004: 4. čl.). III. poglavje ZON podrobneje ureja varstvo naravnih vrednot. Opredeljuje dve kategoriji naravnih vrednot, in sicer vrednote lokalnega pomena ter vrednote državnega pomena. Slednje morajo imeti mednarodni ali velik narodni pomen. Razvrščanje naj bi potekalo na Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 28 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 podlagi »strokovnih meril vrednotenja«, natančneje kriterijev in meril, primerjalno za vso državo (ZON-UPB2, 2004: 37. čl.). »Strokovna merila vrednotenja«, v tem delu uporabljamo izraz »kriteriji«, so po ZON naslednji (ZON-USB, 2004: 37. čl., 5. odstavek): izjemnost, tipičnost, kompleksna povezanost, ohranjenost, redkost ter ekosistemska, znanstveno-raziskovalna ali pričevalna pomembnost. Vrste oziroma zvrsti naravnih vrednot ter način določitve naravnih vrednot in njihova razvrstitev so določeni v podzakonskih aktih (vlade, ministra). Uporaba pojmov je v ZON neenotna. Po 37. členu (3) naj bi vlada določila vrste naravnih vrednot, po 38. členu (tč. 4.) pa naj bi bila za vsako naravno vrednoto določena zvrst. Slednji pojem je uporabljen v Uredbi o zvrsteh naravnih vrednot (2002). Naloga vodenja registra naravnih vrednot je zaupana pristojnemu ministrstvu (ZON-UPB2, 2004: 39. čl.). Naravne vrednote si je mogoče ogledovati in jih obiskovati (41. čl.), urediti za ogledovanje in obiskovanje (42. čl.) ter jih rabiti v okviru koncesij (43. čl.), vse pod določenimi pogoji, tako da se ne ogrozi obstoj naravnih vrednot ali ovira njihovo varstvo. Varstvo naravnih vrednot in ohranitev naravnih procesov je mogoče z uporabo ukrepov varstva, ki jih izvajajo država in lokalne skupnosti (45. čl.). To so: pogodbeno varstvo, zavarovanje, začasno zavarovanje ter obnovitev. 49. člen ZON določa, da se z aktom o zavarovanju naravne vrednote zavarujejo naravne vrednote (1), z aktom o zavarovanju po tem členu se lahko ustanovi tudi zavarovano območje ene ali več naravnih vrednot (4). Vsebina akta o zavarovanju naravne vrednote in vsebina akta o ustanovitvi zavarovanega območja nista identični (49. in 53. čl.). Glede na pomen naravne vrednote lahko to storita država ali lokalna skupnost. ZON določa več vrst zavarovanih območij, ki jih uvršča v dve skupini: ožja ali širša zavarovana območja (53. čl.). Naravni spomenik sodi med ožja zavarovana območja. To je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote (64. čl.). Naravni spomenik je najprimernejša vrsta zavarovanega območja za varstvo drevesnih naravnih vrednot – če se le-te ne nahajajo v Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 29 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 območjih, ki jih lahko zajamemo z drugimi vrstami zavarovanih območij, ali njihovega varstva ne urejamo pogodbeno. ZON (ZON-UPB2, 2004) predpisuje še druge ukrepe varstva naravnih vrednot (84. do 93. čl.): zakonito predkupno pravico, omejitve v pravnem prometu ter razlastitev in omejitev lastninske pravice skupaj s predvideno odškodnino. Zakonita predkupna pravica je zagotovljena le za zavarovana območja, ne pa tudi za zavarovane (po 49. členu ZON) in nezavarovane naravne vrednote – in takih je večina. To pomeni, da si država ni pridržala predkupne pravice za zemljišča, kjer so naravne vrednote, niti če so le-te državnega pomena. Glede na običajno dokaj dolg postopek zavarovanja ni mogoče pričakovati, da bi država naravno vrednoto, ki jo lastnik prodaja, najprej zavarovala zgolj zato, da bi lahko potem uveljavljala predkupno pravico. Nepremičnine na zavarovanih območjih in zemljišča, na katerih so naravne vrednote, ki so v državni lasti, načeloma niso v pravnem prometu, razen pod posebnimi pogoji (85. do 87. čl.). Uresničevanje lastninske pravice na naravnih vrednotah in na zavarovanih območjih se lahko v javnem interesu omeji ali odvzame, da bi tako zagotovili varstvo naravnih vrednot oziroma dosegli namen ustanovitve zavarovanih območij. V zameno zaradi odvzema ali omejitve lastninske pravice lastniku pripada odškodnina, lahko pa zahteva, da država oziroma lokalna skupnost odkupi nepremičnino z omejeno lastninsko pravico (88. do 90. čl.). V Uredbi o zvrsteh naravnih vrednot (2002) so podrobneje opredeljene zvrsti naravnih vrednot, med katerimi so tudi drevesne naravne vrednote. Izjemna drevesa sodijo v to zvrst, pojavljajo pa se lahko tudi v sklopu naravnih vrednot drugih zvrsti, npr. kot del botanične, ekosistemske, krajinske ali oblikovane naravne vrednote (2. čl.). Drevesna naravna vrednota je drevo ali skupina dreves, ki so izjemnih dimenzij, habitusa, starosti ali ekosistemsko, znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomembna ter vključuje tudi rastišče takšnih dreves. Drevesne naravne vrednote vključujejo tudi rastišče takšnih dreves in se v naravi pojavljajo kot posamezno drevo zunaj gozdnega prostora ali kot skupina dreves ali posamezno drevo v gozdu ki zaradi izjemnih lastnosti odstopajo od dreves v okolici (Uredba o zvrsteh …, 2002: 3. čl., (8)). Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 30 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Primerjava splošnih strokovnih meril za naravne vrednote po Zakonu o ohranjanju narave (ZON-UPB2, 2004: 37. čl. (5)) ter lastnosti, ki opredeljujejo drevesne naravne vrednote po Uredbi o zvrsteh … (2002), pokaže nerazumljivo neskladje tako v vsebinskem kot v pojmovnem pogledu (preglednica 1). Preglednica 1: Primerjava »strokovnih meril«, »lastnosti« in »kriterijev« za vrednotenje izjemnih dreves med tremi veljavnimi pravnimi akti Uredba o spremembi uredbe o zvrsteh naravnih vrednot, 2003: 3.a člen ZON-UPB2, 2004: 37. člen Uredba o zvrsteh naravnih vrednot, 2002: 3. člen (8) »Strokovna merila« »Lastnosti« »Kriteriji za razmejitev naravnih vrednot po pomenu« Izjemnost Izjemnost dimenzij habitusa starosti Izjemnost Tipičnost - Tipičnost Kompleksna povezanost - Kompleksna povezanost Ohranjenost - Ohranjenost Redkost - Redkost Ekosistemska pomembnost Ekosistemska pomembnost Ekosistemska pomembnost Znanstveno-raziskovalna pom. Znanstveno-raziskovalna pom. Znanstveno-raziskovalna pom. Pričevalna pomembnost Pričevalna pomembnost Pričevalna pomembnost Če je eden izmed namenov Uredbe o spremembi uredbe o zvrsteh … (2003) določiti načine opredeljevanja naravnih vrednot na podlagi njihovih »lastnosti«, potem bi upravičeno pričakovali, da so »strokovna merila vrednotenja« (kriteriji) oblikovana na osnovi istih lastnosti – in obratno. V bistvu to namreč nista dva postopka, pač pa eden. Vsako izjemno drevo, ki bi lahko bilo uvrščeno med naravne vrednote, mora biti ovrednoteno, torej morajo biti njegove lastnosti ocenjene po vnaprej dogovorjenih strokovnih kriterijih in merilih. Če objekt vrednotenja doseže določen prag (izpolnjuje merilo), je uvrščen med naravne vrednote lokalnega pomena, lahko pa tudi med naravne vrednote državnega pomena. Zakaj so pri drevesnih naravnih vrednotah v Uredbi o spremembi uredbe o zvrsteh … (2003) upoštevane le štiri »lastnosti« oziroma »merila za vrednotenje« izmed osmih, navedenih v ZON, ni jasno. Dejstvo je, da to znižuje ustreznost uredbe. Vendar je zakon višji pravni akt, zato se razume, da je potrebno upoštevati zakonsko določena »strokovna merila«, natančneje kriterije, če so ustrezni za vrednotenje izjemnih dreves. Podoben problem se pojavlja tudi pri drugih zvrsteh naravnih vrednot (preglednica 2). Zaradi velikih razlik v značajih med zvrstmi naravnih vrednot je razumljivo, da se razlikujejo tudi Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 31 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 »strokovna merila« za določanje in vrednotenje posamezne zvrsti. Ocenjujemo, da obstoječe pravno opredeljene rešitve niso zadovoljive in jih bo potrebno dopolniti oziroma uskladiti. Preglednica 2: Pregled »strokovnih meril vrednotenja« po ZON (ZON-UPB2, 2004: 37. čl.) za posamezne zvrsti naravnih vrednot Zvrsti naravnih vrednot »Strokovna merila« po ZON (2004: 37. čl.) Podrobnejša razčlemba meril v Uredbi o zvrsteh… 2002: 3. čl.) … krajinskih elementov površ.geomorfološka 1 1 1 1 1 1 1 podzemeljska geom. 1 1 1 1 1 1 1 geološka 1 1 1 1 1 1 1 hidrološka 1 1 1 1 1 1 1 botanična 1 1 1 zoološka 1 1 1 ekosistemska 1 1 1 1 1 1 drevesna R 1 1 1 R1 R1 R1 oblikovana 1 1 1 1 krajinska R R R R1 R1 R1 R1 R1 R1 R1 R1 R1 mineral 1 1 1 1 1 1 fosil 1 1 1 1 1 1 Legenda: 1: »merilo« je uporabljeno za posamezno zvrst; R: »merilo« je dodatno razčlenjeno v Uredbi o zvrsteh … (2002); R1: razčlenitev »merila« Drevesna naravna vrednota, skladno s 3. čl. Uredbe o spremembi uredbe o zvrsteh … (2003) obsega drevo (ali skupino dreves) ter njegovo (njihovo) rastišče. Natančneje ni določeno, do kod sega rastišče drevesne naravne vrednote in kakšen je status drugih dreves, ki rastejo na takem rastišču (Anko, 2004). Mesto pojavljanja drevesnih naravnih vrednot je v Uredbi o spremembi uredbe o zvrsteh … (2003) opredeljeno zelo ohlapno in neustrezno. V 8. točki 3. člena je navedeno, da se drevesne naravne vrednote pojavljajo kot posamezno drevo zunaj gozdnega prostora ali kot skupina dreves ali posamezno drevo v gozdu. Ker je v isti točki navedeno, da je drevesna naravna vrednota lahko posamezno drevo ali skupina dreves, ni razumljivo, zakaj se drevesne naravne vrednote kot skupina dreves lahko pojavljajo samo v gozdu, v tistem delu gozdnega prostora, ki ni gozd, ter zunaj gozdnega prostora pa ne. Sedanja določba dopušča zunaj Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 32 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 gozdnega prostora samo posamezna drevesa, kljub temu, da je v registru naravnih vrednot cela množica skupin dreves, ki rastejo zunaj gozdnega prostora. Drugo vprašanje pa je, zakaj je enkrat uporabljen pojem gozd, drugič pa gozdni prostor. Razlika med gozdom in gozdnim prostorom je opredeljena v 2. in 3. čl. Zakona o gozdovih (1993), kjer je določeno, da gozdni prostor poleg gozda obsega tudi negozdno zemljišče, ki je ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom in skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda. Opredelitev gozdnega prostora natančneje določa Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (1998) in se razlikuje glede na tip krajine. Gozdni prostor je v Sloveniji določen v gozdnogospodarskih načrtih na kartah, ki prikazujejo funkcije gozdov. Drevesne naravne vrednote se po Uredbi o zvrsteh … (2002) lahko pojavljajo le zunaj gozdnega prostora ali v gozdu. Za tista drevesa ali skupine dreves, ki rastejo znotraj gozdnega prostora, ne pa tudi v gozdu, potemtakem velja, da ne morejo biti ovrednotena kot drevesne naravne vrednote, kar je gotovo nesmiselno (Anko, 2004). Učinkovitost ohranjanja in varstva naravnih vrednot je med drugim odvisna tudi od tega, kako dobro (pravno ustrezno) je določeno območje izvajanja ukrepov oziroma neizvajanja določenih dejavnosti ali posegov, ki bi lahko ogrozili naravno vrednoto. Pri omejevanju posegov in dejavnosti na drevesnih naravnih vrednotah smo že v težavah, saj, kot smo že ugotovili, rastišče drevesa ali skupine dreves, ki je sestavni del drevesne naravne vrednote, prostorsko ni določeno. Kako lahko torej ugotovimo, ali se bo neki poseg ali dejavnost dogajala na drevesni naravni vrednoti v primerih, ko se ne bo dogajala na samem drevesu, pač pa, na primer, pod njegovo krošnjo ali v njegovi neposredni bližini? Posegi in dejavnosti na drevesni naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, naj bi se izvajali tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje dreves oziroma ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču. Tu pogrešamo jasno določbo, da drevesne naravne vrednote ni dovoljeno uničiti (Anko, 2004). Ali naj morebitni posek drevesa razumemo kot zmanjšanje njegove vitalnosti ali poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja? Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 33 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Varstvene usmeritve za varstvo naravne vrednote je potrebno opredeliti tudi na območju vpliva na naravno vrednoto, to pa je območje, ki je z naravno vrednoto vidno ali funkcionalno povezano (Uredba o zvrsteh …, 2002: 4. čl.). Za potrebe priprave prostorskih aktov je območje vpliva na naravno vrednoto podrobneje opredeljeno. Za drevesne naravne vrednote se za območje vpliva – glede na nameravani poseg ali dejavnosti – šteje območje, v katerem vplivi posegov in dejavnosti človeka lahko ogrozijo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto, to pa je pri drevesih zlasti kakovost njihovih habitatov (Uredba o spremembi uredbe o zvrsteh …, 2003: 5. čl.). Velikost območja vpliva na posamezno drevo ali skupino dreves je po tem sodeč odvisna od nameravanega posega ali dejavnosti. Vprašanje je le, ali je potrebno prej določiti vplivno območje posega oziroma dejavnosti ali za neki poseg oziroma dejavnost ugotoviti, kakšen bo vpliv na drevo. Podrobnejše varstvene usmeritve ter postopek izdaje naravovarstvenih soglasij za posege v naravo opredeljuje Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004). Podrobnejše varstvene usmeritve so podane za vsako zvrst naravnih vrednot posebej (priloga 4 Pravilnika o določitvi …, 2004). 5.1.2 Gozdarska zakonodaja Eno izmed temeljnih načel gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji je načelo mnogonamenskosti. Njegovo izvrševanje zagotavlja sistem ovrednotenja celotnega gozdnega prostora v pogledu poudarjenosti ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozdov. Po Zakonu o gozdovih (ZG, 1993) med socialne funkcije spada tudi funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja. Po spremembi naravovarstvene zakonodaje je bila ta funkcija v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih (ZG-A, 2002) razdeljena na dve funkciji: funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter funkcijo varovanja kulturne dediščine. Strokovna podlaga za vrednotenje funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov so naravovarstvene smernice, ki jih za območje oz. enoto, za katero se izdeluje gozdnogospodarski načrt, izdela Zavod RS za Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 34 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 varstvo narave. V naravovarstvenih smernicah so navedena vsa naravovarstveno pomembna območja v gozdnem prostoru. Posamezna izjemna drevesa ali njih skupine najdemo med naravnimi vrednotami oziroma med naravnimi spomeniki. Nova razdelitev funkcij gozdov, ki je posledica sprememb naravovarstvene zakonodaje, je v način vrednotenja funkcij vnesla nekaj nedoslednosti. Ohranjanje biotske pestrosti ekosistemov v gozdnem prostoru bi po svoji vsebini bolj kot med socialne funkcije sodilo v skupino ekoloških funkcij, natančneje, v biotopsko funkcijo. Le-to opravljajo zlasti gozdovi, ki v krajini zagotavljajo pestrost življenja oziroma so pomembni kot življenjski prostor redkih ali ogroženih prosto rastočih rastlin oziroma redkih, ogroženih ali ekosistemsko pomembnih vrst prosto živečih živali (Pravilnik o gozdnogospodarskih …, 1998: 9. čl.). Drugi del funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, torej varstvo naravnih vrednot (varstvo naravne dediščine), vsebinsko sodi v prejšnjo funkcijo varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja. Po 9. čl. Pravilnika o gozdnogospodarskih ... (1998) jo opravljajo gozdni rezervati ter gozdovi, drevesa in redki ekosistemi v gozdnem prostoru, ki so zaradi izjemnih naravnih vrednot določeni kot naravna dediščina. Ovrednotenje te funkcije mora biti opravljeno v skladu z določili za vrednotenje funkcije varovanja naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja, navedenimi v prilogi 1 Pravilnika o gozdnogospodarskih … (1998): 1. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi na območjih in v okolici objektov naravne dediščine in drugih vrednot okolja, kjer se ne smejo izkoriščati naravne dobrine, ali gozdovi, ki so upravljani izključno za varstveni namen; 2. stopnjo poudarjenosti imajo gozdovi v narodnih, regijskih in krajinskih parkih, ki niso uvrščeni v območja s 1. stopnjo poudarjenosti, ter gozdovi na območjih in v okolici drugih objektov naravne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja, za katere je določen blažji varstveni režim, ki dopušča izkoriščanje gozdnih dobrin; 3. stopnje poudarjenosti ne določamo, ker drugi gozdovi te funkcije nimajo. V primeru, ko je naravna dediščina/vrednota posamezno drevo v gozdu ali gozdnem prostoru, ima 1. stopnjo poudarjenosti »gozd na območju« tega drevesa oziroma, kadar gre za točkovne Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 35 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 objekte, »gozd v okolici objekta naravne dediščine«. Kaj pa drevo samo, ki je »objekt naravne dediščine«? Merilo za ovrednotenje funkcije v tem primeru ni dovolj jasno. Predpostavljajmo, da ima kljub temu posamezno drevo (ali skupina dreves) v gozdnem prostoru, ki je naravna vrednota (objekt naravne dediščine), poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. Manj jasno pa je, ali je ta funkcija poudarjena tudi v njegovi neposredni okolici, torej »v okolici objekta naravne dediščine«. Če je odgovor pozitiven, se postavlja vprašanje, do kod sega ta »okolica« drevesa. Odgovora nam ne dajejo niti podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za drevesne naravne vrednote (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, 2004: Priloga 4). Namesto izraza »okolica« je tu uporabljena besedna zveza »rastišče drevesne naravne vrednote«, katerega velikost ali razsežnost prav tako ni definirana. Vendar je po besedah »… rastišča oziroma površine nad koreninami …« mogoče razumeti, da je kot rastišče mišljena površina nad koreninami. Težava je le, da so korenine dreves v tleh in zato niso vidne. Poleg tega imajo različne drevesne vrste različne oblike koreninskih sistemov in je po tem sodeč območje rastišča odvisno od drevesne vrste. Na razvoj koreninskega sistema drevesa vplivajo tudi drugi dejavniki, kar še dodatno otežuje možnost pravilnega določanja površine nad koreninami posameznega drevesa. »Okolica« drevesne naravne vrednote ostaja torej nedefinirana. Določiti je potrebno še stopnjo poudarjenosti funkcije. Ker v skladu z varstvenimi usmeritvami ni dovoljeno lomiti, sekati, obsekavati ali poškodovati vej, listov, debel, drevesne skorje in korenin drevesa, to pomeni, da se naravne dobrine »ne sme izkoriščati«. Drevesnim naravnim vrednotam v gozdnem prostoru bi tako morali določiti prvo stopnjo poudarjenosti funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot. Kaj pa v primeru, ko bi v funkcijsko enoto vendarle vključili tudi okolico drevesne vrednote? Kako v tem primeru določiti stopnjo poudarjenosti? O tem, da drevesa samega kot naravne dobrine ni dovoljeno izkoriščati, ni dvoma. Tu mora biti prva stopnja poudarjenosti funkcije v skladu s Pravilnikom o gozdnogospodarskih … (1998). Če bi isto veljalo tudi za okolico drevesne naravne vrednote, pa bi izvajanje gozdnogospodarskih ukrepov moralo biti skladno z varstvenimi in razvojnimi usmeritvami za drevesno naravno vrednoto. V okolici drevesa naj bi se naravne dobrine izkoriščale torej izključno za varstveni namen. To pomeni, da naj bi z Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 36 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 ustreznimi ukrepi v »okolici« drevesne naravne vrednote zagotavljali ugodne razmere za rast in razvoj drevesa ali skupine dreves, ki je naravna vrednota. Zakon o gozdovih (1993) je poleg upoštevanja naravnih vrednot v smislu mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi v 44. členu določal, da so naravne znamenitosti oziroma redkosti v gozdu oziroma v gozdnem prostoru gozdna drevesa s premerom v prsni višini nad 120 cm in gozdna drevesa z izjemnimi botaničnimi, dendrometričnimi, biotopskimi ali oblikovno estetskimi lastnostmi … ter ostali pomembni objekti naravne dediščine in se zavarujejo po predpisih, ki urejajo varstvo naravne dediščine. Zelo jasno postavljena meja sto dvajsetih centimetrov premera za drevesa, ki s to debelino postanejo naravne znamenitosti in jih je potrebno zavarovati, je pripomogla k lažjemu evidentiranju in ohranjanju takih dreves. Žal ni obstala dolgo. Zakon o ohranjanju narave (1999: 177. čl.) je četrti odstavek 4. člena ZG preklical in s tem odstranil edini primer zavarovanja dreves z jasno postavljenim kriterijem in merilom (Anko, 2004). Kljub preklicu pa je drevesni premer 120 cm v gozdarstvu ostal nenapisano merilo, ki vzbuja določeno spoštovanje in se mu odkazilno kladivo in motorna žaga, če je le mogoče, izogneta. Da pa naša najdebelejša in občudovanja vredna drevesa v gozdovih vendarle ne bi bila prepuščena zgolj osebnemu občutku njegovega lastnika ali gozdarja, je potrebno postaviti ustrezen sistem vrednotenja, ki bo upošteval tudi razlike med drevesnimi vrstami. Drevesa so živi organizmi, ki se rojevajo, rastejo in umirajo v živih ekosistemih. S časom se spreminjajo zaradi naravnih procesov in človekovih vplivov. Tako je tudi z drevesnimi naravnimi vrednotami v gozdnem prostoru. Da bi jih čim bolj uspešno ohranjali in varovali, jih je najprej potrebno poznati. Ocenjujemo, da dosedanji način prikazovanja drevesnih naravnih vrednot kot funkcijskih enot na ustrezni karti in v preglednici funkcijskih enot v gozdnogospodarskih načrtih ni dovolj. Informacija o izjemnih drevesih, ki so vendarle za gozdarja in gozdarstvo temeljna vrednota, poleg ekosistemskih naravnih vrednot, kamor uvrščamo dele gozdov, je »skrita« v množici najraznovrstnejših funkcijskih enot. In četudi je iz predstavitve funkcijske enote mogoče razbrati, da gre za drevesno naravno vrednoto, so druge informacije prejkone zelo skope. Morda je zapisano še. za katero drevesno vrsto gre, medtem ko največkrat ni podatkov o dimenzijah, zdravstvenem stanju, morebitnih posebnostih, lastniku, še manj o razvoju drevesa. Izjemnim drevesom bi morali gozdarji organizirano in sistemsko posvečati posebno pozornost. Periodična izdelava Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 37 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 gozdnogospodarskih načrtov enot daje zelo dobre možnosti za vodenje evidence in periodično spremljanje stanja drevesnih naravnih vrednot in drugih izjemnih dreves, ki so predlagana za določitev za naravne vrednote. 5.2 ANALIZA REGISTRA DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT 5.2.1 Mesto drevesnih naravnih vrednot v celotnem registru naravnih vrednot Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (2004) navaja skupaj 8.096 naravnih vrednot. Ista naravna vrednota lahko sodi v eno ali več zvrsti. Pregled razvrstitve naravnih vrednot po zvrsteh pokaže, da je 69 % naravnih vrednot uvrščenih le v eno izmed zvrsti, 31 % pa v dve ali več (največ 6) zvrsti. Relativno največji delež zavzemajo drevesne naravne vrednote (preglednica 3). Preglednica 3: Razvrstitev naravnih vrednot po zvrsteh (Dobravc, 2006) Zvrst naravne vrednote Število naravnih vrednot Delež (%) Geomorfološka površ. nar. vrednota Geomorfološka podzem. nar. vrednota Geološka naravna vrednota Hidrološka naravna vrednote Botanična naravna vrednota Zoološka naravna vrednota Ekosistemska naravna vrednota Drevesna naravna vrednota Oblikovana naravna vrednota Krajinska vrednota Skupaj naravne vrednote – ena zvrst Dve ali več zvrsti naravnih vrednot SKUPAJ vse naravne vrednote 483 6,0 1261 15,6 329 4,1 272 3,4 163 2,0 33 0,4 363 4,5 2597 32,1 80 1,0 0 0,0 5581 68,9 2515 31,1 8096 100,0 Med naravnimi vrednotami, ki so uvrščene v dve ali več zvrsti, je 51 drevesnih naravnih vrednot. Le-te se največkrat pojavijo v kombinaciji z oblikovano naravno vrednoto. Kombinirane so tudi z ekosistemsko, botanično, zoološko, hidrološko ter površinsko geomorfološko naravno vrednoto. Kot je predstavljeno v poglavju 4.3.1, smo ob natančnejšem pregledu drevesnih naravnih vrednot nekatere izločili zaradi različnih razlogov, zlasti zato, da bi z analizo drevesnih naravnih vrednot dobili jasnejšo sliko o tej zvrsti naravnih vrednot. Število drevesnih naravnih vrednot, upoštevanih v tem delu, je zato manjše (poglavje 5.2.2.1). Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 38 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Krajinske naravne vrednote v Sloveniji še niso določene. V Pravilniku o določitvi … (2004) so fosili in minerali, kot naravne vrednote, predstavljeni z vrsto in opisom, ne pa tudi z lokacijo. 5.2.2 Drevesne naravne vrednote 5.2.2.1 Število dreves v registru naravnih vrednot Število zapisov o drevesnih naravnih vrednotah v registru je 2307. V tem številu niso upoštevane tiste naravne vrednote, ki sodijo v zvrst oblikovane narave, v ekosistemsko ali druge zvrsti naravnih vrednot, ker v njihovem sklopu niso izpostavljena posamezna drevesa. Ugotovimo lahko, da je med naravnimi vrednotami torej najmanj 2307 dreves, ki sodijo v zvrst drevesnih naravnih vrednot. Vendar je njihovo število v resnici mnogo višje. Skladno z Uredbo o zvrsteh … (2002) med drevesne naravne vrednote sodijo posamezna drevesa kot tudi skupine dreves. V mnogih zapisih v registru lahko preberemo, da se zapis nanaša na skupino dreves. Le-ta so lahko iste drevesne vrste ali različnih drevesnih vrst. Podrobneje je število dreves v registru drevesnih naravnih vrednot razčlenjeno v preglednici 4. Preglednica 4: Število dreves in deleži v registru drevesnih naravnih vrednot Drevesne naravne vrednote Število Delež (%) Zapisi drevesnih naravnih vrednot 2307 100,0 Zapisi z enim drevesom 1807 78,4 Zapisi z več kot enim drevesom 500 21,6 Zapisi z neznanim številom dreves 40 1,7 Zapisi z znanim številom dreves 460 19,9 Najmanjše število dreves v skupini 2 - Največje število dreves v skupini 11 - Povprečno število dreves v skupinah 2,9 - Drevesa v skupinah z znanim številom dreves 1337 - Znana drevesa – skupaj 3184 138,0 Skupno število dreves, ki so evidentirana posamično ali v skupinah z znanim številom, je 3184. To število smo upoštevali pri vseh nadaljnjih analizah. Skupine z neznanim številom dreves so v tej vsoti upoštevane s po enim drevesom za vsako skupino. Skupno število dreves kar za 38 % presega število zapisov v registru. Točnega števila dreves, ki so določena kot drevesne naravne vrednote, iz dostopnih podatkov nismo mogli ugotoviti. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 39 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 5.2.2.2 Drevesne vrste Za kakršno koli strokovno obravnavo izjemnih dreves ali drevesnih naravnih vrednot je ena temeljnih lastnosti, ki jo moramo poznati, drevesna vrsta. Vrste dreves se med seboj bistveno razlikujejo po mnogih lastnostih, seveda tudi po tistih, po katerih vrednotimo izjemna drevesa ter jim določamo status naravnih vrednot. Pregled nabora drevesnih vrst, ki se pojavljajo v registru drevesnih naravnih vrednot, je zanimiv. Po eni strani kaže na veliko pestrost vrst, hkrati pa lahko ugotovimo, da pri vrednotenju izjemnih dreves popisovalci pogosto niso posvečali dovolj pozornosti določitvi vrste obravnavanega drevesa, temveč je bil zabeležen le rod. V preglednici 5 so prikazane drevesne vrste, rodovi in sorte dreves, določenih kot naravne vrednote v Sloveniji. Razvrstitev na samonikle, tujerodne ter grmovne vrste kot tudi poimenovanje vrst smo izvedli na podlagi razvrstitev in poimenovanj v knjigi Drevesne vrste na Slovenskem (Brus, 2004). Preglednica 5: Pregled taksonov v registru drevesnih naravnih vrednot Samonikle drevesne vrste Slovensko ime Znanstveno ime Število dreves Navadna jelka Abies alba Mill. 36 Navadna smreka Picea abies (L.) Karst. 81 Kačja smreka Picea abies f. virgata (Jacques) Rehd. 6 Evropski macesen Larix decidua Mill. 13 Bor Pinus sp. 3 Rdeči bor Pinus sylvestris L. 12 Črni bor Pinus nigra Arnold 11 Cemprin Pinus cembra L. 17 Navadni brin Juniperus communis L. 2 Tisa Taxus baccata L. 187 Bukev Fagus sylvatica L. 169 Rdeča bukev Fagus sylvatica L. f. atropurpurea 6 Hrast Quercus sp. 76 Dob Quercus robur L. 142 Graden Quercus petraea (Mattuschka) Liebl. 19 Puhasti hrast Quercus pubescens Willd. 3 Cer Quercus cerris L. 12 Črničevje Quercus ilex L. 1 Oplutnik Quercus crenata Lam. 1 Zimzeleni hrast ? 4 Kostanj ? 5 Pravi kostanj Castanea sativa Mill. 90 Črna jelša Alnus glutinosa (L.) Gaertn. 1 Navadni beli gaber Carpinus betulus L. 16 Črni gaber Ostrya carpinifolia Scop. 1 se nadaljuje Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 40 nadaljevanje Samonikle drevesne vrste Slovensko ime Znanstveno ime Število dreves Gorski brest Ulmus glabra Huds. 22 Vez Ulmus laevis Pallas 2 Navadni koprivovec Celtis australis L. 2 Oreh Juglans sp. 13 Češnja Prunus avium L. 5 Divja češnja Prunus avium L. 1 Jerebika Sorbus aucuparia L. 3 Mokovec Sorbus aria (L.) Crantz 4 Brek Sorbus torminalis (L.) Crantz 6 Skorš Sorbus domestica L. 15 Jablana Malus sp. 1 Hruška Pyrus sp. 25 Tepka Pyrus communis L. 25 Drobnica Pyrus pyraster (L.) Burgsd. 6 Glog Crataegus sp. 1 Nagnoj Laburnum sp. 1 Javor Acer sp. 13 Gorski javor Acer pseudoplatanus L. 10 Ostrolistni javor Acer platanoides L. 1 Maklen Acer campestre L. 5 Bodika Ilex aquifolium L. 104 Vrba Salix sp. 12 Bela vrba Salix alba L. 12 Topol Populus sp. 10 Beli topol Populus alba L. 7 Črni topol Populus nigra L. 9 Lipa in lipovec Tilia sp. 1484 Lipa Tilia platyphyllos Scop. 53 Lipovec Tilia cordata Mill. 35 Jesen Fraxinus sp. 15 Povešavi jesen ? 1 Veliki jesen Fraxinus excelsior L. 29 Samonikle drevesne vrste – skupaj 2841 Samonikle grmovne vrste in vzpenjavka Slovensko ime Znanstveno ime Število dreves Črni bezeg Sambucus nigra L. 5 Rdeči dren Cornus sanguinea L. 1 Rumeni dren Cornus mas L. 6 Pušpan Smxms sempervirens L. 2 Leska Corylus sp. 1 Vinska trta Vitis vinifera L. 6 Samonikle grmovne vrste in vzpenjavka - skupaj 21 Tujerodne drevesne vrste Slovensko ime Znanstveno ime Število dreves Ginko Ginkgo biloba L. 6 Kavkaška jelka Abies nordmanniana (Steven) Spach. 1 Duglazija Pseudotsuga sp. 29 Kanadska čuga 7swga canadensis (L.) Carr. 1 Himalajska cedra Cedrus deodara (D. Don) G. Don 4 Zeleni bor P/'wms strobus L. 3 Rumeni bor Pinus ponderosa Dougl. ex P. et C. Laws. 1 se nadaljuje Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 41 nadaljevanje Tujerodne drevesne vrste Slovensko ime Znanstveno ime Število dreves Pinija Pinus pinea L. 1 Mamutovec Sequoiadendron giganteum (Lindl.) Buchholz 2 Sekvoja Sequoia sempervirens (D. Don) Endl. 5 Metasekvoja Metasequoia glyptostroboides Hu et Cheng 1 Močvirski taksodij Taxodium distichum (L.) L. C. Rich. 8 Vednozelena cipresa Cupressus sempervirens L. 10 Lawsonova pacipresa Chamaecyparis lawsoniana (A. Murr.) Parl. 8 Klek Thuja sp. 16 Tulipovec Liriodendron tulipifera L. 3 Platana Platanus sp. 43 Vrbovolistni hrast Quercus phellos L. 2 Murva Morus sp. 4 Kavkaški krilati oreškar Pterocarya fraxinifolia (Lam.) Spach. 4 Trnata gledičevka Gleditsia triacantos L. 2 Japonska sofora Sophora japonica L. 1 Robinija Robinia pseudoacacia L. 8 Visoki pajesen Ailanthus altissima (Mill.) Swingle 1 Navadni divji kostanj Aesculus hippocastanum L. 125 Srebrni javor Acer saccharinum L. 2 Jagned Populus nigra L. 'Italica' 2 Pavlonija Paulownia tomentosa (Thunb.) Steud. 1 Ameriški cigarar Catalpa bignonioides Walt. 1 Vrba žalujka Salix babylonica L. 15 Turška leska Corylus colurna L. 1 Črni oreh Juglans nigra L. 1 Tujerodne drevesne vrste – skupaj 316 Vse vrste - skupaj 3179* * Razliko med skupnim številom dreves v registru, 3184, in številom 3179, predstavlja pet skupin dreves (upoštevano po eno drevo), za katere je navedeno, da vsebujejo drevesa različnih vrst. Vse drevesne vrste oziroma taksone, ki so navedeni v registru drevesnih naravnih vrednot, smo razdelili v tri skupine, in sicer na samonikle drevesne vrste v Sloveniji, tujerodne drevesne vrste ter grmovne vrste, med katerimi je tudi ena vrsta vzpenjavk, in sicer vinska trta. Težje je ugotoviti število vrst, ki se pojavljajo v registru. Pri določanju dreves in grmov kot naravnih vrednot so bile uporabljene vsaj tri različne ravni taksonov. Nekatera drevesa so določena le z rodom, večina jih je določena na ravni vrste, nekatera pa celo na nižjih ravneh, najsi bodo to podvrste, sorte ali mutanti. Za eno vrsto – uporabljeno je slovensko ime zimzeleni hrast – ni mogoče natančno ugotoviti, katera vrsta hrasta je mišljena. Lahko bi sicer sklepali, da gre za črničevje Quercus ilex L., a je to isto slovensko ime, zimzeleni hrast, v registru uporabljeno tudi za vrsto Quercus cerris Ambrosiana (navedba v registru naravnih vrednot) oziroma Quercus crenata Lam., oplutnik. Drevesa (4), ki so opisana kot zimzeleni hrasti in nimajo drugih navedb, smo zato uvrstili v neznano vrsto (preglednici 5 in 6). Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 42 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Število rodov in število dreves na ravni rodov v preglednici 6 se nanašata le na tista drevesa, ki so predstavljena le z rodom in jih ne moremo razvrstiti po drevesnih vrstah. Preglednica 6: Pregled števila taksonov in števila dreves po skupinah Podvrsta/ Skupaj Rod Vrsta sorta/ mutant Neznano Skupaj delež (%) Št. taksonov 13 38 5 1 57 61,29 Samonikle vrste Št. dreves 1667 1136 40 4 2847 89,56 Delež dreves (%) 52,44 35,73 1,26 0,13 89,56 - Št. taksonov 4 26 1 0 31 32,98 Tujerodne vrste Št. dreves 91 219 1 0 311 9,78 Delež dreves (%) 2,86 6,89 0,03 0 9,78 - Št. taksonov 1 5 0 0 6 6,38 Grmovne vrste Št. osebkov 1 20 0 0 21 0,66 Delež dreves (%) 0,03 0,63 0 0 0,66 - Št. taksonov 18 68 6 1 93 100 Skupaj Št. dreves 1760 1374 41 4 3179 100 Delež dreves (%) 55,36 43,22 1,29 0,13 100,00 - Število dreves, ki jih obravnavamo pri pregledu drevesnih vrst oziroma taksonov, je 3179. Skoraj 90 % dreves sodi med samonikle taksone (preglednica 6). Večina izmed njih, kar 1667 ali 52,44 % dreves je določenih le na ravni roda. K temu največ pripomorejo lipe in lipovci. V rod lip Tilia sp. sodi skupaj kar 1573 dreves. Pri veliki večini, 1484 drevesih, vrsta ni natančno določena. Vsa ta drevesa so opisana kot lipe, ni pa navedeno, ali gre za velikolistne lipe ali za lipovce. Prav tako niso navedena znanstvena imena vrst. Natančneje je to določeno pri 88 drevesih rodu lip. 53 izmed njih je opisanih kot velikolistne lipe Tilia platyphyllos Scop., 35 pa kot lipovci Tilia cordata Mill. Poleg rodu lip Tilia sp. je med samoniklimi taksoni še 12 takih rodov, kjer vsem osebkom niso določene vrste. Ti rodovi so: bor Pinus sp., hrast Quercus sp., kostanj, oreh Juglans sp., jablana Malus sp., hruška Pyrus sp., glog Crataegus sp., nagnoj Laburnum sp., javor Acer sp., vrba Salix sp., topol Populus sp. in jesen Fraxinus sp. Predpostavljali smo, da so drevesa, ki so določena le na ravni roda, v resnici ena izmed samoniklih drevesnih vrst. Izjemo predstavlja kostanj, saj se to slovensko ime v pogovorni obliki uporablja tako za pravi kostanj Castanea sativa Mill. kot za navadni divji kostanj Aesculus hippocastanum L., ki pa ne sodita v isti rod. Poleg tega je pravi kostanj samonikla vrsta, medtem ko je divji kostanj tujerodna vrsta. Pri navedbi taksona kostanj (5 osebkov) torej ne moremo natančno vedeti niti, kateri rod je mišljen. Kljub temu smo ga uvrstili med samonikle taksone (preglednica 5). Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 43 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 V registru drevesnih naravnih vrednot so drevesa 38 samoniklih drevesnih vrst. To je dobra polovica od 71 drevesnih vrst v Sloveniji, ki sta jih kot samonikle opredelila Kotar in Brus (1999). Pri petih vrstah so določeni še nižji taksoni: kačasta smreka, rdeča bukev, tepka, jagned in povešavi jesen. Med tujerodnimi taksoni so 4 rodovi brez določitve osebkov na ravni vrste. To so duglazija Pseudotsuga sp., klek Thuja sp., platana Platanus sp. ter murva Morus sp. Poleg njih je še 26 drevesnih vrst ter ena vzgojena sorta. Tretjo skupino predstavljajo grmovne vrste, med katerimi je tudi vinska trta Vitis vinifera L., ki je vzpenjavka. Enemu osebku iz rodu leska Corylus sp. vrsta ni določena. Kljub temu z veliko verjetnostjo lahko predpostavljamo, da je opisani osebek navadna leska Corylus avelana L. Skupno število osebkov v tej skupini je 21 ali 0,66 % vseh drevesnih naravnih vrednot. Število 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 187 87 36 13 17 12 11 n n tisa navadna navadna macesen cemprin rdeči bor črni bor smreka jelka Slika 1: Število drevesnih naravnih vrednot samoniklih iglavcev bor navadni brin Izmed desetih samoniklih drevesnih vrst iglavcev (Kotar in Brus, 1999) jih je v registru drevesnih naravnih vrednot kar osem. Manjkata le rušje Pinus mugo Turra in rdečeplodni brin Juniperus oxycedrus L. Najštevilčnejše so tise. Tej drevesni vrsti so zaradi redkosti že od nekdaj posvečali veliko pozornosti, saj so prva zavarovana drevesa na Slovenskem prav tise (Šivic, 1923). Med iglavci zavzemajo tise 50 % delež dreves, določenih kot naravne vrednote. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 44 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Slaba četrtina je smrek (23 %), iz rodu borov je 12 % dreves, desetina je jelk (slika 1). Izmed 87 dreves navadne smreke Picea abies (L.) Karsten je 6 dreves opisanih kot kačasta smreka Picea abies f. virgata (Jacques) Rehd. Samoniklih drevesnih vrst borov je skupaj 43 osebkov (preglednica 5). Pri treh osebkih vrsta ni določena. Izmed ostalih je presenetljivo največ cemprinov Pinus cembra L. (17). Presenetljivo zato, ker gre za redko vrsto v Sloveniji, z zelo omejenim območjem pojavljanja (Brus, 2004). Morda je prav zaradi redkosti pritegnil več pozornosti pri določanju drevesnih naravnih vrednot. Med samoniklimi vrstami borov sta še rdeči bor Pinus sylvestris L. (12) in črni bor Pinus nigra Arnold (11). Med tujerodnimi vrstami (preglednica 5) najdemo še tri vrste borov, in sicer tri osebke zelenega bora Pinus strobus L. ter po eno pinijo Pinus pinea L. in en rumeni bor Pinus ponderosa Dougl. ex P. et C. Laws. Število 1500 1450 1400 200 150 100 50 175 142 76 53 35 19 104 190 12 3 1 2525 2922 16nn 161513 1312121097 ;nll.n.2.nnnn^.vnn.n.nn.n 3 2 111111 lpl§lfll iii|>il4|'t>iiii' iiiia^ft min i s s a S umi ti Slika 2: Število drevesnih naravnih vrednot samoniklih listavcev Kar 64 % izmed vseh osebkov samoniklih drevesnih vrst pripada rodu lip Tilia sp. Rod hrastov Quercus sp. je drugi najbolje zastopani rod v registru drevesnih naravnih vrednot. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 45 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Dreves hrastov, ki jih uvrščamo med samonikle vrste, je skupaj 257. Od tega 76 osebkom ni določena vrsta. Med preostalimi izrazito prevladujejo dobi Quercus robur L. (142). Bistveno manj je gradnov Quercus petraea (Mattuschka) Liebl. (19) in cerov Quercus cerris L. (12). Le z nekaj osebki nastopa puhasti hrast Quercus pubescens Willd. (3). Črničevje Quercus ilex L. se pojavi le enkrat, prav tako oplutnik Quercus crenata Lam. Kot že rečeno, so štirje osebki opisani kot zimzeleni hrast, a jim brez dodatnih informacij ni mogoče določiti vrste. Med tujerodnimi vrstami najdemo dva vrbovolistna hrasta Quercus phellos L. Iz rodu hrastov Quercus sp. je v registru drevesnih naravnih vrednot vseh šest samoniklih vrst ter ena tujerodna vrsta (preglednica 5). Število osebkov iste drevesne vrste listavcev je najvišje pri bukvi Fagus sylvatica L. (175), med njimi je 6 osebkov rdečih bukev Fagus sylvatica f. atropurpurea. Sledijo bodike Ilex aquifolium L. ter pravi kostanji Castanea sativa Mill. z okrog sto osebki. Drevesnih naravnih vrednot iz rodu hrušk Pyrus sp. je kar 56. Približno polovica izmed njih je tepk, drobnic Pyrus pyraster (L.) Burgds. je le 6. Sorta 25 dreves hrušk ni poznana. Iz rodu jesenov Fraxinus sp. drevesna vrsta ni določena pri tretjini osebkov. Velikih jesenov Fraxinus excelsior L. je 30. V rod jesenov sodi tudi en osebek povešavega jesena. Znanstveno ime v opisu te drevesne naravne vrednote ni navedeno. Med bresti Ulmus sp. prevladujejo gorski bresti Ulmus glabra Huds. (22), le dva sta veza ali dolgopecljata bresta Ulmus laevis Pallas. Več kot dvajset je še javorjev Acer sp. Skoraj pri polovici osebkov tega rodu drevesna vrsta ni navedena. V registru so javorji treh vrst, in sicer gorski javor Acer pseudoplatanus L. (10), maklen ali poljski javor Acer campestre L. (5) ter en osebek ostrolistnega javorja Acer platanoides L. Več kot dvajset drevesnih naravnih vrednot je iz rodu vrb Salix sp. Pri polovici izmed njih drevesna vrsta ni navedena, druga polovica vrb je belih vrb Salix alba L. (12). Podobno je pri topolih Populus sp. Črnih topolov Populus nigra L. je nekoliko več kot belih, za tretjino dreves tega rodu vrsta ni navedena. Več kot deset osebkov posamezne drevesne vrste v registru drevesnih naravnih vrednot je navadnih belih gabrov Carpinus betulus L. in skoršev Sorbus domestica L. Za orehe je poznan le rod, vrste niso navedene. Med češnjami je le za eno drevesno naravno vrednoto Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 46 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 navedeno, da je divja češnja Prunus avium L., za preostalih 5 dreves ni navedeno, ali gre za domače ali divje češnje. Pri drevesnih naravnih vrednotah iz rodu Sorbus sp. so vrste korektno navedene. Skorši po številu izstopajo, osebkov ostalih vrst tega rodu je le nekaj. Med drevesne naravne vrednote sta uvrščena dva koprivovca Celtis australis L. ter po eno drevo črne jelše Alnus glutinosa (L.) Gaertn., črnega gabra Ostrya carpinifolia Scop., ena jablana Malus sp., glog Crataegus sp. in nagnoj Laburnum sp. Za skupini grmovnih ter tujerodnih drevesnih naravnih vrednot je značilno, da je število taksonov dokaj visoko, število osebkov znotraj posameznega taksona pa je večinoma majhno. Največje število osebkov posamezne grmovne vrste je šest: rumeni dren Cornus mas L. ter vinska trta Vitis vinifera L. V registru je še pet osebkov črnega bezga Sambucus nigra L. ter le po eden ali dva osebka leske Corylus sp., rdečega drena Cornus sanguinea L. in pušpana Buxus sempervirens L. (preglednica 5). V registru drevesnih naravnih vrednot je 312 ali skoraj 10 % dreves tujerodnih drevesnih vrst. 140 120 100 80 60 40 20 43 29 16 15 "888 -ir-1,L14443322222l 11 111 11 11 Mill l,n,n,n,n,n, n n prjiiiîifljiiiliiflliMiîitti • ' J1 Ji -*}-|t!" II--"! Slika 3: Število drevesnih naravnih vrednot tujerodnih vrst Skupno število taksonov je 31, kar je v primerjavi s samoniklimi vrstami razmeroma veliko. Za večino tujerodnih vrst je značilno, da so uporabljane pretežno v okrasne namene in se Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 47 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 večinoma pojavljajo v naseljih, na zelenicah, vrtovih. Izjema je nekaj vrst, ki so jih v preteklosti sadili v gozdove. To so duglazije Pseudotsuga sp., zeleni bor Pinus strobus L. ter robinija Robinia pseudoacacia L. Največ dreves, 125, je vrste navadni divji kostanj Aesculus hippocastanum L. Sledijo platane Platanus sp. (43), duglazije Pseudotsuga sp. (29) ter kleki Thuja sp. (16), ki so določeni le na ravni roda. Precej je vrb žalujk Salix babylonica L. (15) ter vednozelenih cipres Cupressus sempervirens L. (10). Močvirski taksodij Taxodium distichum (L.) L. C. Rich., Lawsonova pacipresa Chamaecyparis lawsoniana (A. Murr.) Parl. ter robinija Robinia pseudoacacia L. so po številu izenačene (8), le malo manjše je število sekvoj Sequoia sempervirens D. Don) Endl. ter ginkov Ginkgo biloba L. Sledi še 20 tujerodnih drevesnih vrst s štirimi ali manj osebki v registru drevesnih naravnih vrednot (slika 3). 5.2.2.3 Kriteriji vrednotenja dreves Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2, 2004) v 37. členu navaja »strokovna merila« za določanje naravnih vrednot. Kot smo predstavili uvodoma, v tem delu uporabljamo izraz »kriteriji«. To so: izjemnost, tipičnost, kompleksna povezanost, ohranjenost, redkost ter ekosistemska, znanstveno-raziskovalna in pričevalna pomembnost. Kot je navedeno v Uredbi o zvrsteh naravnih vrednot (2002), se izjemnost drevesnih naravnih vrednot odraža kot izjemnost dimenzij, habitusa ter starosti. V nadaljevanju bomo analizirali razpoložljive podatke iz registra drevesnih naravnih vrednot po posameznih kriterijih. Ob tem je potrebno upoštevati, da je bila velika večina podatkov o drevesnih naravnih vrednotah zbrana pred izidom ZON oziroma Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot. Podatki so bili večinoma zbrani v okviru nekdanjih regionalnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki so delovali samostojno, med njimi pa ni bilo izrazite koordinacije. Zato je razumljivo, da zbrani podatki ne morejo v celoti ustrezati strokovnim merilom, ki so bila z ZON postavljena kasneje. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 48 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Ugotoviti želimo, ali je vsak izmed kriterijev za vrednotenje dreves v postopku določitve naravnih vrednot ustrezen in smiseln glede na specifične značilnosti dreves kot naravnih vrednot. 5.2.2.3.1 Izjemna debelina Debelino drevesa najpogosteje ugotavljamo na dva načina: z merjenjem premera debla ali z merjenjem obsega debla. V Sloveniji velja, da se debelino debla drevesa meri na t.i. prsni višini, kar pomeni 1,3 m nad tlemi. Če debeline drevesa zaradi kakršnega koli razloga ni mogoče izmeriti na tej višini, merimo višje ali nižje – kjer je smiselno (manjša debelina) oziroma mogoče, pri tem pa je nujno potrebno navesti, na kateri višini je bilo drevo izmerjeno. V registru drevesnih naravnih vrednot so za večino dreves navedeni obsegi debel. Prav tako za večino dreves ni navedena višina merjenja debeline. Kot rečeno, v takih primerih velja predpostavka, da je bilo deblo izmerjeno na višini 1,3 m nad tlemi. V opisih manjšega števila dreves, opredeljenih kot naravne vrednote, je navedeno, da drevo ni bilo izmerjeno na tej višini, kljub temu pa višina merjenja debeline drevesa ni navedena. Primeri: »obseg merjen na višini zraščanja …«, »drevo je razvejano na višini 1 m …«. Tak podatek o debelini je pomanjkljiv oziroma nezanesljiv. Debelina dreves je ena izmed ključnih lastnosti dreves pri njihovem vrednotenju, saj je najlažje merljiv in objektiven podatek (Svetličič in Skoberne, 1988; Jenčič, 1999). Poleg tega je mogoče s periodičnimi meritvami posameznega drevesa spremljati njegovo rast, pa tudi ugotoviti morebitne napake predhodnih meritev. Zato bi moralo veljati, da je podatek o debelini drevesa obvezno navesti pri opisu posameznega drevesa, ki ga vrednotimo. Zaradi rasti dreves se njihova debelina stalno spreminja. S periodičnim merjenjem debeline dreves je mogoče ugotoviti njihov prirastek. Kadar pa debelino dreves obravnavamo kot samostojen podatek, ki ga primerjamo z ostalimi drevesi iste drevesne vrste, je prav zaradi spremenljivosti tega podatka potrebno navesti tudi čas njegove pridobitve (merjenja). V zapisih o drevesih v registru drevesnih naravnih vrednot je zapisan »datum obiska«, kar pomeni datum merjenja (Dobravc, 2006). Najstarejši datum sega v leto 1979, najpozneje pa Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 49 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 so bila drevesa merjena v letu 2005. Podatki o drevesih, ki so opredeljena kot naravne vrednote, so torej pridobljeni v časovnem razponu 26 let, kar je zelo veliko. V registru drevesnih naravnih vrednot je podatek o debelini drevesa naveden za 2312 drevesnih naravnih vrednot ali za 72,6 % vseh dreves v registru. Upoštevan je razširjen seznam s skupno 3184 drevesi. V nadaljnji analizi podatkov o debelini drevesnih naravnih vrednot so upoštevani le tisti zapisi, kjer podatek o debelini obstaja. Izpuščenih je torej 872 dreves. Za veliko večino dreves je naveden izmerjeni obseg debla. V posameznih primerih so navedene ocene. Primeri: »… obseg je skoraj 300 cm«; »… z obsegom nekaj nad 700 cm«; »premer okrog 100 cm«. Za 36 dreves je naveden premer. Podatek o obsegu smo zaradi možnosti primerjav z ostalimi drevesi izračunali po znani formuli za izračun obsega kroga. V teh primerih gre prav tako za ocene obsega dreves, saj je znano, da je prerez debla na mestu meritve le približek kroga. Sestavni del vrednotenja dreves, z namenom določitve drevesnih naravnih vrednot, je medsebojna primerjava dreves. S primerjavo med seboj primerljivih lastnosti naravnih vrednot razvrstimo le-te na naravne vrednote državnega pomena oziroma na naravne vrednote lokalnega pomena (Uredba o spremembi uredbe o zvrsteh …, 2003). Medsebojna primerjava pa mora biti smiselna in korektna. Če želimo primerjati drevesa po debelini, je nujno upoštevati vsaj drevesno vrsto. V velikih težavah smo, če želimo po debelini primerjati večdebelna drevesa. Če je drevo razvejeno pri tleh oziroma v območju koreničnika, obsega enotnega dela debla večinoma ne moremo izmeriti. V registru drevesnih naravnih vrednot je 59 večdebelnih dreves. Zanje so navedeni podatki o obsegih (ali premerih) posameznih debel istega drevesa. V nekaj primerih je izmerjeno le eno – najdebelejše deblo ali več debelejših debel, medtem ko tanjša debla večdebelnega drevesa niso izmerjena. Večdebelna drevesa so lahko zaradi debeline, še posebej pa zaradi habitusa zelo zanimiva in vredna vključitve med drevesne naravne vrednote, seveda pa morajo biti ustrezno ovrednotena. Pri obravnavanju izjemne debeline dreves se lahko posvetimo več vidikom. V absolutnem smislu nas zanimajo absolutno najdebelejša drevesa v Sloveniji. Drevesne vrste se med seboj Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 50 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 tako zelo razlikujejo v pogledu rasti, priraščanja v debelino, doseganja izjemnih dimenzij in ne nazadnje tudi v življenjski dobi, da ne bi bilo korektno obravnavati vseh skupaj. Zato je potrebno pri vrednotenju debeline dreves obravnavati vsako drevesno vrsto posebej. Le v nekaterih redkih primerih lahko tudi rod. V večini primerov je debelina izjemnega drevesa ključna lastnost, po kateri drevo vrednotimo (Jenčič, 1999). Potreben je dogovor o mejni vrednosti debeline drevesa določene drevesne vrste za njegovo uvrstitev med naravne vrednote zgolj na podlagi debeline ter o višji mejni vrednosti, ki določa izjemno debelino za posamezne drevesne vrste, pri katerih drevesna naravna vrednota postane državnega pomena. V slovenski strokovni literaturi sta objavljena dva pregleda, ki za izbrane drevesne vrste navajata mejne debeline (Svetličič in Skoberne, 1988; Jenčič, 1999). Oba predloga sta bila obravnavana in povzeta tudi v kasnejših študijah (Mastnak, 2003; Ocvirk in sod., 2004). Svetličič in Skoberne (1988) izhajata iz podatkov o drevesih, ki so bili zbrani v sklopu mladinske raziskovalne akcije v letih 1976, 1977. Mejne vrednosti premerov so navedene za eno grmovno vrsto, za 13 samoniklih drevesnih vrst ter 11 rodov (bor, brest, hrast, javor, jesen, lipa, oreh, hruška, jablana, topol in vrba) in za 4 tujerodne drevesne vrste ter 3 tujerodne rodove. Jenčič (1999) je mejne debeline (premere) postavil na podlagi podatkov o popisanih drevesih na območju mariborskega Zavoda za varstvo narave (1181 dreves). Nabor taksonov je mnogo širši: 43 samoniklih drevesnih vrst in en rod (glog), 18 tujerodnih drevesnih vrst, 4 tujerodni rodovi in 7 grmovnih vrst. Premer, pri katerem drevo postane dendrološka naravna dediščina brez upoštevanja drugih meril, je naveden za vse taksone. Premer, ki osebek uvršča med najdebelejše v Sloveniji, pa le za najpogosteje zastopane taksone. Z vidika vrednotenja izjemnih dreves zaradi določitve drevesnih naravnih vrednot je postavitev mejnih vrednosti v pogledu posameznega merila smiselna, če je dogovorjena mejna vrednost postavljena tako, da je zagotovljena enaka obravnava posameznih vrst in posameznih osebkov. To po eni strani pomeni, da je potrebno upoštevati vsako vrsto (izjemoma rod) posebej, po drugi strani pa je potrebno upoštevati tudi naravne danosti za posamezne vrste. Pri analizi podatkov o debelini dreves, določenih za naravne vrednote, smo za orientacijo uporabili Jenčičev predlog mejnih vrednosti (1999). Ta podaja mejne vrednosti Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 51 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 za bistveno večje število taksonov, je sodobnejši ter oblikovan na podlagi analize številnih podatkov o debelini evidentiranih dreves. Žal je Jenčič uporabil podatke le iz manjšega dela Slovenije. V preglednici 7 so prikazane predlagane mejne vrednosti obsegov za samonikle vrste listavcev (Jenčič, 1999) ter obsegi dreves, določenih za naravne vrednote, v razmerju do predlaganih mejnih vrednosti. Število znanih podatkov o debelini dreves v registru naravnih vrednot je za posamezno vrsto ali rod zelo različno. Dejstvo, da so bili podatki o debelini dreves, določenih za naravne vrednote, zbrani v več let trajajočem obdobju in zato nekateri niso več aktualni, smo pri nadaljnjih analizah zanemarili. Preglednica 7: Predlagane mejne vrednosti v razmerju z dejanskimi obsegi drevesnih naravnih vrednot samoniklih vrst iglavcev Jenčič (1999) Drevesne naravne vrednote Drevesna Obseg A Obseg B Min obseg Max obseg Skupaj* Manjše od A Enako A do B Enako ali večje od B vrsta cm cm cm cm število število % število % število % N. jelka 314 440 197 605 29 9 31 15 52 5 17 N. smreka 314 408 270 451 63 23 35 36 55 6 9 E. macesen 283 377 138 464 13 9 69 1 8 3 23 Rdeči bor 283 314 240 353 12 8 67 2 17 2 17 Črni bor 250 315 180 275 3 2 67 1 33 0 0 Cemprin 125 250 135 222 11 0 0 11 100 0 0 Tisa 125 283 50 455 173 26 15 110 64 37 21 N. brin 80 125 118 194 2 0 0 1 50 1 50 * Št. dreves v registru se nanaša na število dreves z znanimi obsegi. Legenda: Jenčič (1999): A = obseg, pri katerem drevo uvrstimo med dendrološko dediščino brez upoštevanja ostalih funkcij (kriterijev); B = obseg, pri katerem sodijo primerki med najdebelejše v Sloveniji (Op.: v literaturi so navedeni premeri – preračunano v obsege). Podčrtane številke – naš predlog. Navadna jelka (Abies alba Mill.) V registru drevesnih naravnih vrednot je 29 jelk z znanimi obsegi, ki se nahajajo v razponu med 179 cm in 605 cm. Največje število dreves (17) ima obsege med 300 in 350 cm. Za drevesa manjših debelin bi pričakovali, da so bila določena kot drevesne naravne vrednote na podlagi drugih meril, ne le debeline. Pri jelkah to ni pravilo. Le za najtanjšo, stebrasto jelko na Rakitni, je navedeno, da je mutant, kar je glavni razlog njene uvrstitve med naravne Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 52 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 vrednote. Vse ostale jelke so uvrščene med drevesne naravne vrednote, ker po debelini izstopajo v širši ali ožji okolici. 600 500 + 440 / •g- 400 o, O) CD CO 314 —^_^-a * + »¦¦¦ ¦^~^^— o 300 200 r*~* 100 ¦ NV državnega pomena ¦ NV lokalnega pomena — Mejni vrednosti obsegov po Jenčiču, 1999 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 zaporedna številka drevesa Slika 4: Obsegi navadnih jelk v registru naravnih vrednot Pregled jelk, katerim je pripisan državni pomen, ne kaže jasnih kriterijev. Dve izmed petih jelk, ki po obsegu presegajo mejno vrednost najdebelejših dreves po Jenčiču (1999), sta naravni vrednoti lokalnega pomena. Tri jelke, z obsegi pod predlagano mejno vrednostjo za najdebelejše jelke v Sloveniji, so državnega pomena. Od tega je ena blizu mejne vrednosti, dve pa sta precej tanjši. Da gre za najvišje ovrednoteno drevo, je razumljivo le pri že omenjeni stebrasti jelki na Rakitni, pri kateri debelina ni bistvenega pomena zaradi njene izjemne genetske zasnove. Najdebelejša jelka v Sloveniji je Maroltova jelka na Pohorju z obsegom 605 cm, ne dosti tanjši pa sta tudi Črmošnjiška jelka na Kočevskem Rogu (580 cm obsega) in jelka v Riharski dragi pri Podvolovljeku (obseg 575 cm). Slednja je bila ob terenskem ogledu leta 1989 že precej v slabem stanju (votla, poškodba od strele), zato bi bilo potrebno preveriti njeno sedanje stanje. Za Črmošnjiško jelko Vidervol (1999) navaja obseg 600 cm. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 53 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Navadna smreka (Picea abies (L.) Karst. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 65 Zaporedna številka drevesa Slika 5: Obsegi navadnih smrek v registru naravnih vrednot Obsegi smrek, ki so določene za naravne vrednote, so v primerjavi z jelkami znatno manjši. Podatek je zabeležen pri 63 smrekah. Najtanjša smreka ima le 70 cm obsega. Svoje mesto med naravnimi vrednotami so tanjše smreke, takih je 11, dobile zaradi tega, ker so mutanti ali zaradi drugih razlogov (lokacija, del vetrnega pasu …) in ne zaradi debeline. Debelina smreke je kot ključna lastnost navedena od obsega 282 cm dalje. Po Jenčiču je mejni obseg smreke za evidentiranje 314 cm. V registru je skupaj 23 tanjših smrek (35 %). Največje število smrek je, kot pri jelkah, debeline med 300 in 350 cm (28). Mejna vrednost za najdebelejše smreke je postavljena na 408 cm. Debelejših dreves je šest (9 %), vendar nobeno izmed njih ni ovrednoteno kot drevesna naravna vrednota državnega pomena. Budkovič (Budkovič in sod., 1996) navaja doslej najdebelejšo smreko v Sloveniji na Storeč ravni v bohinjskem kotu, kraljica bohinjskih smrek ima obseg 500 cm, v višino pa meri 42,5 m. Najdebelejša smreka v registru naravnih vrednot je Cebejeva smreka na Smolniku pri Rušah z obsegom 451 cm in kar 58 m višine. Med smrekami je le eno drevo uvrščeno med naravne vrednote državnega pomena, razlog ni naveden. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 54 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Evropski macesen (Larix decidua Mill.) 500 450 400 350 300 8' 250 .a O 200 150 100 50 ¦ NV lokalnega pomena — Mejni vrednosti obsegov po Jenčiču, 1999 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Zaporedna številka drevesa Slika 6: Obsegi evropskih macesnov v registru naravnih vrednot V registru drevesnih naravnih vrednot je 13 macesnov, obsegi so poznani za vsa drevesa. Najtanjše drevo ima le 138 cm obsega. Najdebelejša macesna v Sloveniji rasteta na Klemenči jami nad Logarsko dolino in merita 464 cm in 436 cm. Morebiti je eden izmed razlogov za dokaj majhno število macesnov v registru precej visoko postavljena meja evidentiranja, saj je pod spodnjo mejo (po Jenčiču, 283 cm) devet dreves, nad njo pa le štiri. Svetličič in Skoberne (1988) sta mejo evidentiranja za macesne postavila na 250 cm, a tudi v tem primeru je nad njo le šest dreves. Zanimivo je, da je med obema predlaganima mejnima vrednostma obsegov le eno drevo, čeprav je razlika med njima 94 cm (30 cm v premeru). Vsi macesni v registru so naravne vrednote lokalnega pomena. Bori (Pinus sp.) Obsegi večine samoniklih borov v registru drevesnih naravnih vrednot so znani, razen za črne bore, kjer so na razpolago le trije podatki. Iz slike 7 je razvidno, da so med vrstami borov znatne razlike. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 55 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 400 100 50 ^ Rdeči bor ¦ Črni bor • Cemprin — Mejni vrednosti obsegov - rdeči bor po Jenčiču, 1999 — Mejni vrednosti obsegov - črni bor naš predlog — Mejni vrednosti obsegov - cemprin naš predlog 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Zaporedna številka drevesa Slika 7: Obsegi rdečih in črnih borov ter cemprinov v registru naravnih vrednot Najdebelejši so rdeči bori, obseg najdebelejšega, Dravčbaherjevega bora v Šentjanžu nad Dravčami, je 353 cm. Mejne vrednosti so za rdeči bor postavljene zelo visoko. Po Jenčiču bi med naravno dediščino sodili le štirje rdeči bori (debelejši od 283 cm), od tega bi bili državnega pomena trije (nad 314 cm). Razlika med spodnjo in zgornjo mejno vrednostjo obsegov za rdeči bor je zelo majhna, le 31 cm (10 cm v premeru). V registru drevesnih naravnih vrednot nobenemu boru ni pripisan državni pomen. Izmed treh črnih borov z znanimi obsegi je le eden debelejši od 250 cm, kar je po Jenčiču mejni obseg za evidentiranje. Meri 275 cm in raste v bližini Negove pri Gornji Radgoni. Druga dva sta občutno tanjša. Naš predlog za mejno vrednost obsega črnih borov je 200 cm. Za razliko od rdečih in črnih borov je mejna vrednost pri cemprinih postavljena relativno nizko (126 cm obsega). Vsi cemprini z znanimi obsegi v registru naravnih vrednot so debelejši. Mejne vrednosti za cemprine državnega pomena Jenčič ne navaja. Novi predlog mejne vrednosti za cemprin je 150 cm obsega. Najdebelejši cemprin (222 cm) raste v skupini sedmih istovrstnih dreves pri spomeniku na Klopnem vrhu v bližini Lovrenca na Pohorju. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 56 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Drevesa so posajena. Najdebelejši v gozdu rastoči cemprin meri v obsegu okrog 150 cm in prav tako uspeva na Pohorju. Tisa (Taxus baccata L.) 500 ¦ NV državnega pomena ¦ NV lokalnega pomena — Mejni vrednosti obsegov po Jenčiču, 1999 100 50 0 1 8 15 22 29 36 43 50 57 64 71 78 85 92 99 106 113 120 127 134 141 148 155 162 169 Zaporedna številka drevesa Slika 8: Obsegi tis v registru naravnih vrednot Tisa je najbolj množično zastopan iglavec v registru drevesnih naravnih vrednot. Obsegi so znani kar za 173 osebkov. Zaradi redkosti in ogroženosti je bila tisa prva zavarovana drevesna vrsta na Slovenskem in je že od druge polovice 19. stoletja dalje uživala veliko naravovarstvene pozornosti. Meja evidentiranja tis je bila prav zaradi njihove ogroženosti postavljena zelo nizko – posamično rastoče tise naj bi evidentirali že od 10 cm premera naprej (Svetličič in Skoberne, 1988). Jenčič (1999) je mejo evidentiranja tis postavil na 126 cm obsega, pri tem pa opozoril, da so lahko zaradi nekaterih posebnosti razlike v obravnavi iste drevesne vrste precej velike. V okolici Ruš so tise kot hišna drevesa zelo pogoste, zato je Jenčič mejo evidentiranja dvignil na 30 cm premera (95 dreves), za vpis v dediščino pa so predlagali le tise, debelejše od 50 cm premera (66 dreves) (ibid.). Na tem območju je kar 10 tis debelejših od 100 cm v premeru, kar je polovica vseh tako debelih tis v Sloveniji. Največje število tis, 43 osebkov, ima obseg med 150 in 200 cm, 35 osebkov ima obseg med 200 in 250 cm. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 57 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Razporeditev tis glede na mejne vrednosti, kot jih predlaga Jenčič, je dokaj ustrezna. Tanjših je 15 % dreves (preglednica 7), med naravne vrednote lokalnega pomena bi sodilo 110 tis ali 64 %, državnega pomena pa bi bilo 37 tis, kar predstavlja petino dreves v registru naravnih vrednot. V resnici so med vrednote državnega pomena uvrščene le tri tise: Solčavska, Stranska in Vranjekova tisa. Za četrto, tiso, ki raste ob debeli tisi v Stranah, pomen ni jasen. Kako so razporejene glede na debelino, je razvidno iz slike 8. Najdebelejše tise v Sloveniji so, poleg že omenjene tise v Stranah pri Postojni (obseg 410 cm), še Grobelnikova (425 cm), Fikejeva (445 cm) in Jurševa tisa (455 cm). Vse tri rastejo na mariborskem območju. Navadni brin (Juniperus communis L.) Med naravne vrednote sta uvrščena dva navadna brina z obsegoma 118 in 194 cm. Rasteta v Križeči vasi vzhodno od Poljčan, na mariborskem območju. Mejnih vrednosti za evidentiranje brinov v Sloveniji ne poznamo. Brus (2004) navaja še dva izjemna brina, v Logarski dolini (višina 14 m) ter pod Borštom ob Dragonji. Slednji ima obseg 66 cm in višino 12 m. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 58 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Listavci Preglednica 8: Predlagane mejne vrednosti v razmerju z dejanskimi obsegi drevesnih naravnih vrednot samoniklih vrst listavcev Jenčič (1999) Drevesne naravne vrednote Obseg A Obseg B Min obseg Max obseg Skupaj* Manjše od A Enako A do B Enako ali večje od B Drevesna vrsta cm cm cm cm število število % število % število % Bukev 250 440 215 608 115 1 1 107 93 7 6 Hrasti - - 188 605 145 Dob 314 471 220 760 120 23 19 76 63 22 18 Graden 314 440 188 540 16 4 25 9 56 3 19 Puhasti hrast - - 320 410 2 Cer 314 408 280 510 6 1 17 1 17 4 67 Črničevje - - - 375 1 Pravi kostanj 314 565 277 1057 73 3 4 43 59 27 37 Nav. beli gaber 283 314 157 470 8 5 50 0 0 4 50 Črni gaber 188 250 - 315 1 0 0 0 0 1 100 Gorski brest 283 314 220 425 17 2 12 5 29 10 59 Vez 283 350 390 393 2 0 0 0 0 2 100 Navadni oreh 283 410 300 434 9 1 10 7 78 2 22 Češnja 250 283 216 330 5 2 40 1 20 2 40 Divja češnja 188 250 - 216 1 0 0 1 100 0 0 Jerebika 126 155 140 155 3 0 0 2 67 1 33 Mokovec - - 125 204 3 1 33 0 0 2 67 Brek 157 220 63 277 4 3 75 0 0 1 25 Skorš 157 250 205 338 8 0 0 4 50 4 50 Hruška 283 346 178 538 17 7 25 10 36 11 39 Tepka 283 346 224 380 5 2 40 2 40 1 20 Drobnica 283 346 230 410 6 1 17 1 17 4 67 Glog 94 125 - 115 1 0 0 1 100 0 0 Nagnoj - - - 150 1 Javor 314 377 80 425 23 10 43 8 35 5 22 Gorski javor 314 377 295 425 9 2 22 2 22 5 56 Ostrolist. javor 283 350 - 320 1 0 0 1 100 0 0 Maklen 220 220 226 240 2 2 100 Bodika 47 125 28 170 87 10 11 72 83 5 6 Vrba 314 600 350 785 28 6 21 19 68 3 11 Bela vrba 314 600 240 700 10 3 30 6 60 1 10 Topol 314 440 310 600 19 3 16 11 58 5 26 Beli topol 314 440 318 628 7 0 0 3 43 4 57 Črni topol 314 450 310 464 9 2 22 5 56 2 22 Lipa in lipovec 314 503 102 1080 1105 389 35 599 54 116 10 Jesen 314 377 243 520 34 11 32 11 32 12 35 Veliki jesen 314 377 190 515 24 7 29 7 29 10 42 * Št. dreves v registru se nanaša na število dreves z znanimi obsegi. Legenda: Jenčič (1999): A = obseg, pri katerem drevo uvrstimo med dendrološko dediščino brez upoštevanja ostalih funkcij (kriterijev); B = obseg, pri katerem sodijo primerki med najdebelejše v Sloveniji (Op.: v literaturi so navedeni premeri – preračunano v obsege). Podčrtane številke – naš predlog. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 59 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Bukev (Fagus sylvatica L.) 700 ¦ NV državnega pomena ¦ NV lokalnega pomena — Mejni vrednosti obsegov po Jenčiču, 1999 1 6 11 16 21 26 31 36 41 46 51 56 61 66 71 76 81 86 91 96 101 106 111 Zaporedna številka drevesa Slika 9: Obsegi bukev v registru naravnih vrednot Število bukev z znanimi obsegi je 115. Najtanjša bukev meri 215 cm in skupaj s še eno, nekoliko debelejšo bukvijo raste v Ljubljani. Najdebelejša je Gregornova bukev v Hudem kotu na Pohorju s 608 cm obsega, naslednji dve najdebelejši bukvi merita kar cel meter manj. Pri Vikrčah pod Šmarno goro raste bukev z izjemno razrastjo in obsegom 510 cm, na Vrheh nad Zagorjem ob Savi pa ob cerkvi raste bukev s 500 cm obsega. Največje število dreves, 67, je v razponu med 300 in 400 cm obsega. Med bukvami so tri drevesne vrednote državnega pomena. Njihov položaj, glede na debelino drugih bukev, je razviden s slike 9. Sedem najdebelejših bukev, ki presegajo zgornjo mejno vrednost po Jenčiču (1999), je ovrednotenih kot naravne vrednote lokalnega pomena. Hrasti (Quereus sp.) V registru drevesnih naravnih vrednot je vseh šest vrst samoniklih hrastov, vendar je število dreves posamezne vrste zelo različno. Podatki o obsegih so znani za skupno 145 osebkov. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 60 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Največ, 120, je dobov. Za 44 hrastov vrsta ni navedena, zato jih v sliki 10 prikazujemo ločeno, kot hraste. 800 cu (O O 700 600 500 400 300 200 100 -¦—Cer, zg. mejna vrednost, Jenčič 1999 -¦—Dob, zg. mejna vrednosta, Jenčič, 1999 i Graden, zg. mejna vrednost, Jenčič, 1999 -A— Puhasti hrast -¦— Hrasti ¦ NV državnega pomena ------Sp. mejna vrednost: dob, graden, cer 1 6 11 16 21 26 31 36 41 46 51 56 61 66 71 76 81 86 91 96 101 106 111 116 121 Zaporedna številka drevesa Slika 10: Obsegi samoniklih vrst hrastov v registru naravnih vrednot Absolutno najdebelejši hrast v Sloveniji, določen za naravno vrednoto, je dob z imenom Nujčev hrast v Gregovcih na Bizeljskem. Njegov obseg znaša po podatkih v registru 760 cm. Brus (2004) navaja, da obseg tega drevesa znaša 778 cm, po čemer sklepamo, da je v registru starejši podatek (datum obiska oziroma izmere v registru ni naveden). Še trije dobi merijo v obsegu 700 cm in več: Kasteličev hrast v Cundrovcu pri Brežicah (735 cm), Niderlov hrast pri Sp. Ščavnici v Pomurju (707 cm) ter Cvelbarjev hrast v Malencah pri Kostanjevici na Krki (699 cm). Kot drevesne narave vrednote državnega pomena je določenih 6 dobov. Nujčev, Kasteličev ter Cvelbarjev hrast, še dva občutno tanjša doba, obseg šestega pa ni znan. Med drevesi državnega pomena sta tudi po en cer in en puhasti hrast ter še dva hrasta, katerih vrsta ni poznana (slika 10). Mejne vrednosti za umeščanje hrastov med naravne vrednote ter za njihovo ovrednotenje kot drevesa državnega pomena navaja Jenčič za tri vrste: dob, graden in cer. Spodnja meja je pri Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 61 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 vseh treh vrstah 100 cm premera, torej obseg 314 cm. Zgornja meja je najvišje postavljena pri dobu, 471 cm, pri gradnu znaša 440 cm ter pri ceru 408 cm. Pri dobih je nad zgornjo mejo še 22 dreves (18 %), pri gradnih 3 (19 %), pri ceru 4 (67 %). Pri dobih je največje število dreves z obsegom med 300 in 400 cm (61), pri gradnih pa med 350 in 400 cm (6) Enako je tudi pri hrastih, katerih vrsta ni poznana, 11 dreves. Pravi kostanj (Castanea sativa Mill.) 1200 1000 800 e" en 600 O 400 200 0 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 34 37 40 43 46 49 52 55 58 61 64 67 70 73 Zaporedna številka drevesa Slika 11: Obsegi pravih kostanjev v registru naravnih vrednot Za prave kostanje je znanih 73 obsegov dreves iz registra naravnih vrednot. Najmanjši obseg znaša 277 cm. Najdebelejši pravi kostanj je Gašperjev kostanj v Močilnem in po podatkih iz registra meri 1057 cm v obsegu. To je drugo najdebelejše drevo v Sloveniji, prekaša ga le Najevnikov lipovec s 1080 cm obsega. V splošnem se pravi kostanji po debelini lahko merijo z lipami in lipovci. Med trideset najdebelejšimi drevesi je devet pravih kostanjev in 19 lip ali lipovcev. Šele na 28. mestu je vrba, na 30. mestu pa platana. NV lokalnega pomena Mejni vrednosti obsegov po Jenčiču, 1999 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 62 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Gašperjev pravi kostanj je drevesna naravna vrednota državnega pomena. Ta pomen ima tudi Kočetov pravi kostanj pri Matkah na celjskem območju, z obsegom 593 cm (slika 11). Mejni vrednosti sta pri pravih kostanjih postavljeni dokaj nizko. Za vpis v evidenco zadošča 314 cm obsega. Tanjši so le trije kostanji (4 %). Zgornja meja za najdebelejše prave kostanje znaša 565 cm. Med tema mejnima vrednostma je 43 dreves (59 %). Nad zgornjo mejo je kar 27 pravih kostanjev, kar pomeni 37 % vseh pravih kostanjev v registru drevesnih naravnih vrednot. Največje število pravih kostanjev, skupaj 23, ima obseg med 400 in 500 cm. Navadni beli gaber (Carpinus betulus L.) 500 ¦ NV državnega pomena ¦ NV lokalnega pomena Mejni vrednosti obsegov po Jenčiču, 1999 0+ 1 Zaporedna številka drevesa Slika 12: Obsegi navadnih belih gabrov v registru naravnih vrednot Navadni beli gabri so v registru drevesnih naravnih vrednot zastopani z 8 osebki z znanimi obsegi. Najdebelejši, Kuharjev beli gaber, meri 470 cm v obsegu in raste v Zaborštu pri Krškem. Drugi najdebelejši je beli gaber v parku pri graščini Šenek, ki je zaradi velike krošnje, skrivenčenih vej in žlebatega debla tudi po habitusu nekaj posebnega. Oba sta ovrednotena kot naravni vrednoti državnega pomena. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 63 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Mejni vrednosti (Jenčiču, 1999) za evidentiranje in za najdebelejša drevesa sta nominalno blizu skupaj, tako da se med njima ne znajde prav nobeno drevo. Polovica (4) jih je pod spodnjo mejo evidentiranja, polovica pa nad njo. Gorski brest (Ulmus glabra Huds.) in vez (Ulmus laevis Pallas) 450 400 350 300 E 250 o 150 100 50 Gorski brest Vez NV državnega pomena 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Zaporedna številka drevesa Slika 13: Obsegi gorskih brestov in vezov v registru naravnih vrednot Iz rodu brestov sta v registru drevesnih naravnih vrednot dve vrsti, gorski brest in vez ali dolgopecljati brest. Za gorske breste je znanih 17 podatkov o obsegih. Najdebelejši raste v Dragi na Kočevskem in v obsegu meri 425 cm. To je edini brest, ki je ovrednoten kot naravna vrednota državnega pomena. Jenčič (1999) navaja mejni vrednosti za gorske breste enako kot za bele gabre. Pri 283 cm je meja evidentiranja tudi za vez. Iz slike 13 je razvidno, da sta mejni vrednosti blizu skupaj in da je zgornja meja za najdebelejše gorske breste postavljena dokaj nizko. Debelejših je več kot polovica vseh osebkov (10 osebkov, 59 %), ki so določeni za naravne vrednote. Obsega obeh vezov ali dolgopecljatih brestov sta, v primerjavi z gorskimi bresti, dokaj velika, 390 cm in 393 cm (slika 13). Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 64 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Oreh (Juglans sp.) V registru drevesnih naravnih vrednot so znani podatki o obsegih za 9 orehov, katerih vrsta ni poznana, ter za en črni oreh. Jenčič (1999) navaja za orehe samo spodnjo mejno vrednost za evidentiranje, in sicer 283 cm obsega (slika 14). 500 450 400 350 300 e" o « 25° 0) m O 200 150 100 50 283 ¦ NV državnega pomena ¦ NV lokalnega pomena — Mejna vrednost obsega po Jenčiču, 1999 123456789 Zaporedna številka drevesa Slika 14: Obsegi orehov v registru naravnih vrednot Dva oreha sta ovrednotena kot naravni vrednoti državnega pomena, in sicer v Dobcu pri Bezuljaku (obseg 320 cm) ter najdebelejši znani oreh v Sloveniji. Ta raste v Kočevski Reki ter v obsegu meri 434 cm (slika 14). Prek 400 cm v obsegu meri tudi Šlausov oreh na Kumnu blizu Lovrenca na Pohorju (413 cm). Češnja (Prunus avium L.) Število dreves češnje v registru naravnih vrednot je skopo, 6. Za eno drevo obseg ni naveden. Izmed vseh češenj je le za en osebek navedeno, da gre za divjo češnjo. Najdebelejša češnja raste v Tolminskih Ravnah, ima 330 cm obsega in je naravna vrednota državnega pomena. Brus (2004) navaja še debelejšo češnjo s kar 440 cm obsega, ki raste v Novakih nad Cerknim. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 65 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Med mejnima vrednostma 250 in 283 cm (Jenčič, 1999) je le en osebek, prav tako le en osebek je nad zgornjo mejno vrednostjo. Za divje češnje je mejna vrednost obsega za evidentiranje 188 cm. Edina evidentirana divja češnja ima premer 216 cm. Jerebike (Sorbus sp.) 400 350 300 250 E _u_ ai a> ta n O 200 150 100 50 126 ¦Skorš, mejni obseg, Jenčič, 1999 ¦ Jerebika, mejni obseg, Jenčič 1999 Brek, mejni obseg, Jenčič, 1999 Mokovec 0 1 2 3 4 5 6 Zaporedna številka drevesa Slika 15: Obsegi skoršev, jerebik, brekov ter mokovcev v registru naravnih vrednot Iz rodu jerebik poznamo v registru drevesnih naravnih vrednot 8 skoršev, 4 breke ter po tri jerebike in mokovce (slika 15). Vsi skorši in vse tri jerebike so nad predlagano mejo evidentiranja, ki je pri skorših 157 cm obsega, pri jerebikah pa 126 cm. 157 cm je predlagana meja evidentiranja tudi pri brekih. Le en brek je debelejši, raste v Kobilju, njegov obseg pa je 277 cm. Ta brek zelo močno presega obseg drugega najdebelejšega breka, kar za 177 cm. Za mokovce v literaturi ne najdemo mejnih vrednosti. Debeline mokovcev v registru naravnih vrednot so precej podobne jerebikam. Obsegi skoršev so v splošnem občutno večji od obsegov dreves ostalih treh vrst iz tega rodu. Najdebelejše drevo iz tega rodu je Plavecov skorš (338 cm) na Murskem vrhu pri Radencih. Drevesnih naravnih vrednot državnega pomena v tem rodu ni. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 66 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Hruške (Pyrus sp.) Drevesne naravne vrednote so lahko drevesa, ki rastejo v naseljih, v kmetijski krajini ali v gozdovih. Tako tudi hruške. Vsaj dve vrsti hrušk najdemo v registru naravnih vrednot, divjo hruško ali drobnico ter domačo hruško, ki pa je lahko različnih sort. Pri nekaterih osebkih je navedena sorta tepka. Skupaj je za hruške poznanih 28 obsegov, od tega 6 drobnic in 5 tepk, ostala drevesa so opisana samo kot hruške. 600 500 400 E ra 300 CD tli n O 200 100 Hruške-skupaj NV državnega pomena Mejni vrednosti obsegov po Jenčiču, 1999 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Zaporedna številka drevesa Slika 16: Obsegi hrušk v registru naravnih vrednot 19 21 23 25 27 Mejni vrednosti, kot ju predlaga Jenčič (1999), sta 283 cm obsega za evidentiranje ter 346 cm za najdebelejše hruške. Nad to mejo je skupno 11 osebkov (39 %). Približno enako število, 10 dreves, ima obseg med obema mejama, ostala drevesa so tanjša. Za tri najdebelejše hruške v Sloveniji vrsta ni navedena, zato ni znano, ali gre za divje ali za domače hruške. To so Frtnatova hruška (538 cm), Skerbinjekova hruška (506 cm) ter hruška na Urhu (480 cm). Edina hruška, ki je naravna vrednota državnega pomena, je Romihova divja hruška s 400 cm obsega. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 67 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Javorji (Acer sp.) Med drevesnimi naravnimi vrednotami z znanimi obsegi je devet gorskih javorjev, en ostrolistni javor ter dva maklena. Pri 11 javorjih drevesna vrsta ni navedena. Mejne vrednosti za evidentiranje javorjev so podane za vse tri vrste (Jenčič, 1999). Največji obseg, 314 cm, je mejna vrednost evidentiranja gorskih javorjev. Zgornja mejna vrednost za najdebelejše osebke je pri tej vrsti 377 cm, pri drugih dveh vrstah pa ni navedena. Debelejših je skupaj 5 dreves ali 20 %, pri tem so upoštevani gorski javorji in javorji, katerih vrsta ni navedena, a lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo, da tudi ti osebki večinoma sodijo med gorske javorje. 700 600 500 ¦p- 400 ü 200 100 0 4 Ostrolistni javor, mejni obseg, Jenčič 1999 Maklen, mejni obseg, Jenčič 1999 ¦ Javor in gor. javor, mejna obs., Jenčič 1999 NV državnega pomena 1 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Zaporedna številka drevesa Slika 17: Obsegi javorjev v registru naravnih vrednot Najdebelejši gorski javor v registru naravnih vrednot raste v Teru pri Ljubnem, njegov obseg naj bi znašal 595 cm. Tudi drugi najdebelejši gorski javor (560 cm) raste v Teru. Najverjetneje gre za isto drevo, kljub temu najdemo v registru dva ločena zapisa. Zanimivo je, da gre v enem zapisu za drevesno naravno vrednoto državnega pomena, v drugem pa za naravno vrednoto lokalnega pomena. Brus (2004), za primerjavo, navaja gorski javor pod Malo Ponco pri mejnem prehodu Rateče (na italijanski stani) s 640 cm obsega na višini 0,5 m nad tlemi, preden se razveji v dve debli. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 68 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Bodika (Ilex aquifolium L.) V registru drevesnih naravnih vrednot je znanih 87 podatkov o obsegih bodik. Razpon med najmanjšim in največjim obsegom je velik, 142 cm. Poglavitni razlog za to je dejstvo, da je bodika zavarovana drevesna vrsta, ki se v naravi pojavlja dokaj redko. Mejna vrednost evidentiranja bodik, ki sta jo predlagala Svetličič in Skoberne (1988), je že premer 5 cm, pri obsegu 31 cm (premer 10 cm) pa naj bi bila drevesca bodike že med debelejšimi. Jenčič (1999) je, na podlagi razpoložljivih podatkov o drevesih z mariborskega območja ZRSVN mejo evidentiranja drevesne dediščine za bodike pomaknil na 47 cm obsega. Meje, od katere dalje naj bi bodike sodile med najdebelejše osebke, Jenčič ne navaja. V sliki 18 so označene bodike, ki so drevesna dediščina državnega pomena. 180 160 140 120 E 100 ?i a in 80 60 40 20 ¦ NV državnega pomena ¦ NV lokalnega pomena — Mejna vrednost obsega po Jenčiču, 1999 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 34 37 40 43 46 49 52 55 58 61 64 67 70 73 76 79 82 85 Zaporedna številka drevesa Slika 18: Obsegi bodik v registru naravnih vrednot Najtanjša bodika v registru drevesnih naravnih vrednot ima obseg 28 cm, najdebelejša meri 170 cm v obsegu. Raste v Šentjanžu nad Štorami. Druga najdebelejša bodika, Kozinčeva bodika v Dorepolju, je dvodebelna. Naveden je skupni obseg obeh debel, 146 cm. Ta navedba obsega ni povsem ustrezna, saj ni jasno, ali je obseg izmerjen pod mestom razsohosti ali je izmerjen obseg vsakega debla posebej in je navedena njuna vsota. Ta podatek moramo torej Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 69 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 obravnavati z zadržkom. Naslednja najdebelejša bodika je Lešnikova bodika na Golavabuki pri Slovenj Gradcu z obsegom 138 cm. Vsa tri omenjena drevesa so ženskega spola. Izmed 87 bodik je le ena, ki raste v naravi, vse druge bodike rastejo v naseljih oziroma ob domačijah ali v njihovi bližini, kar nas navaja na misel, da so bile posajene. To po svoje vzbuja skrb, saj bi imele bodike večjih dimenzij, ki uspevajo v naravi, mnogo večjo naravovarstveno vrednost v primerjavi z »vrtnimi« drevesi, ki so posebej vzgajana. Vrbe (Salix sp.) 900 800 700 600 c 500 S 400 n O 300 200 100 Vrba, NV držav, pomena Bela vrba Vrba žalujka, NV držav, pomena • Mejna vrednost obsega, Jenčič 1999 1 8 10 11 12 13 Zaporedna številka drevesa Slika 19: Obsegi vrb v registru naravnih vrednot Znanih podatkov o obsegih vrb v seznamih naravnih vrednot je skupaj 28, od tega je 10 belih vrb, 13 vrb žalujk, za 5 vrb pa vrsta ni navedena. Zaradi primerjave obravnavamo vrbe žalujke na tem mestu, čeprav ne sodijo med samonikle vrste. Najtanjša vrba (bela) v registru ima obseg 240 cm. Jenčič (1999) za mejno vrednost evidentiranja drevesne dediščine za bele vrbe predlaga 314 cm obsega ali 1 m premera (slika 19). Nad to mejo je sedem od desetih belih vrb v registru. Mejne vrednosti za najdebelejše osebke ne navaja. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 70 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Najdebelejša med vrbami je z obsegom 785 cm ena izmed rezanih vrb neznane vrste, ki rastejo ob Trsteniku v Krakovskem gozdu. Njihovo število v registru naravnih vrednot ni navedeno, prav tako niso znane dimenzije drugih osebkov na tem območju. Vrba z največjim obsegom je drevesna vrednota državnega pomena. Najdebelejša bela vrba je Senekovičeva vrba, ki ima »obseg nad 7 m« in raste v Zamarkovi v Slovenskih Goricah. Najdebelejša vrba žalujka raste v Ljubljani pri veterinarski kliniki. Ker je dvodebelna, je njen obseg izmerjen pri tleh (ni znano, na kateri višini), znaša pa 510 cm. V Preboldu raste vrba žalujka z obsegom 418 cm in je drevesna vrednota državnega pomena. Ta status imata skupaj le dve drevesi iz tega rodu (slika 19). Topoli (Populus sp.) Skupno število dreves iz rodu topolov z znanimi obsegi v registru naravnih vrednot je 26, od tega je 9 črnih topolov, med njimi dva jagneda, 7 belih topolov, za 10 osebkov pa vrsta ni navedena. Najmanjši obseg, 267 cm, ima eden izmed črnih topolov. Najdebelejši je beli topol v Trgovišču pri Ormožu s 628 cm obsega. »Skoraj 2 m premera« ima beli topol na otoku pri Veliki Nedelji, a natančen obseg v registru naravnih vrednot ni naveden. Med črnimi topoli je najdebelejše drevo topol v Grižah s 464 cm obsega, le dva centimetra manj meri obseg črnega topola v Zaklu pri Šmatevžu. Najdebelejši jagned z obsegom 136 cm raste v Javorju pri cerkvi. Jenčič (1999) za beli topol predlaga mejo evidentiranja 314 cm obsega, enako za črni topol. Mejo najdebelejših dreves navaja le za bele topole, in sicer 440 cm obsega (slika 20). Izmed sedmih belih topolov v registru kar štirje (57 %) presegajo to mejo. Obseg 440 cm presegata tudi 2 črna topola (22 %) ter 3 topoli neznane vrste (30 %), skupaj 9 topolov. Nobeno drevo iz rodu topol ni določeno kot drevesna vrednota državnega pomena. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 71 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 700 600 500 _ 400 E ut D2, zato upoštevamo vrednost D1 = 100 točk Kriterij 2: - Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 115 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Kriterij 3: - Skupaj: 100 točk – drevo predlagamo za naravno vrednoto Primer 2 (št. 167 v prilogi C): Id. št.: - Ime: Schollmayerjeva lipa na Mašunu Drevesna vrsta: lipa Obseg / Višina: 265 cm / 23 m Mejni vrednosti za jelke: Ok = 500 cm / Vk = 35 m (preglednica 16) Kriterij 1: izjemna dimenzija: Vrednost D1 = 265/500*100 = 53 točk Vrednost D2 = 23/35*100 = 64 točk D2 > D1, zato upoštevamo vrednost D2 = 64 točk Kriterij 2: kompleksna povezanost: drevo ob graščini: K7 = 20 točk Kriterij 3: pričevalni pomen: drevo je leta 1888 posadil H. L. Schollmayer, upravitelj posestva Snežnik in najpomembnejši tvorec uvedbe načrtnega gospodarjenja s snežniškimi gozdovi (Schollmayer, 1998): P2 = 20 točk Skupaj: D2+K7+P2 = 104 točke – drevo predlagamo za naravno vrednoto Dodaten argument: če drevo dobi točke samo po kriterijih izjemne debeline in višine, po drugih kriterijih pa ne, ga predlagamo za naravne vrednote, če je število točk pri enem ali drugem kriteriju 95 ali več (D1 ? 95 ali D2 ? 95) oziroma če je število točk pri vsakem od obeh kriterijev hkrati 90 ali več (D1 ? 90 in hkrati D2 ? 90). Primer 3: (št. 160 v prilogi C): Id. št.: - Ime: Smreka na Kujaviču Drevesna vrsta: navadna smreka Obseg / Višina: 345 cm / 43 m Mejni vrednosti za navadne smreke: Ok = 350 cm / Vk = 45 m (preglednica 16) Kriterij 1: izjemna dimenzija: Vrednost D1 = 345/350*100 = 99 točk Vrednost D2 = 43/45*100 = 96 točk D1 > D2, zato upoštevamo vrednost D1 = 99 točk Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 116 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Kriterij 2: - Kriterij 3: - Skupaj: 99 točk Skupna vrednost točk je manjša od 100. Upoštevamo, da je vsaka od vrednosti D1 in D2 večja od 90 (D1 ? 90 in hkrati D2 ? 90) – drevo predlagamo za naravno vrednoto. Celotni pregled sistema vrednotenja izjemnih dreves je prikazan v prilogi B. 5.4.10 Razvrstitev drevesnih naravnih vrednot na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena Po 3.a členu Uredbe o spremembi uredbe o zvrsteh … (2003) so naravne vrednote državnega pomena tiste, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen. Naravne vrednote državnega pomena so tudi tiste, ki se nahajajo na zavarovanem območju, ki ga je ustanovila država. V Sloveniji je skupaj 82 zavarovanih območij, ki jih je ustanovila država, prej republika: en narodni park, dva regijska in osem krajinskih parkov, sedem naravnih rezervatov, 40 naravnih spomenikov, 23 spomenikov oblikovane narave in eno vplivno območje regijskega parka. Teoretično bi bilo mogoče za vsako drevo, ki je določeno za naravno vrednoto, ugotoviti, ali raste v enem izmed naštetih zavarovanih območij, v praksi pa naletimo na težave, saj za nekatera zavarovana območja meje niso natančno določene. V literaturi so za nekatere drevesne vrste navedeni mejni obsegi (preglednica 16), pri katerih naj bi imela drevesa mednarodni ali velik narodni pomen (Mastnak, 2003; Ocvirk in sod., 2004). Drevesa, katerih obseg doseže predlagano mejno vrednost, naj bi bila naravne vrednote državnega pomena. V to skupino naj bi sodili tudi iglavci z višino vsaj 55 m ter listavci z višino vsaj 45 m ter vsa najmanj 300 let stara drevesa. Koliko dreves, ki so določena za naravne vrednote, ustreza navedenim kriterijem, ni znano (Ocvirk in sod., 2004). Podobno, kot za določitev drevesnih naravnih vrednot, naj bi za določitev njihovega državnega pomena obravnavali tudi druge kriterije (Ocvirk in sod., 2004), vendar podrobnejših meril avtorji niso predlagali. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 117 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Uredba o spremembi uredbe o zvrsteh … (2003) navaja še druge kriterije in merila za določitev drevesnih naravnih vrednot državnega pomena. Po kriterijih izjemnosti, tipičnosti, kompleksne povezanosti, ohranjenosti ali ekosistemske, znanstveno-raziskovalne ali pričevalne pomembnosti v to skupino sodi tretjina naravnih vrednot z najbolj izraženimi lastnostmi. Dopustna odstopanja so največ do dvajsetine vseh naravnih vrednot. Po kriteriju redkosti med naravne vrednote državnega pomena sodi desetina naravnih vrednot. Število izjemnih dreves, ki so določena za naravne vrednote, se relativno hitro spreminja – v primerjavi z naravnimi vrednotami drugih zvrsti. Drevesa so živi organizmi, ki rastejo in odmirajo, kar je pomemben razlog dinamičnosti registra drevesnih naravnih vrednot. Zaradi relativno hitrega spreminjanja števila evidentiranih izjemnih dreves, ki lahko postanejo naravne vrednote ali jih je potrebno izbrisati iz seznama, ker so odmrla, je kriterij za določitev naravnih vrednot nesmiselno postaviti z relativnim deležem. Iskati je potrebno druge načine za določitev dreves, ki so določena za naravne vrednote in jim pripisujemo državni pomen. Kot naravne vrednote državnega pomena ovrednotimo vsa drevesa, ki ustrezajo kriterijem za naravne vrednote ter rastejo v zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država. Kot naravne vrednote državnega pomena ovrednotimo nadalje vsa drevesa, katerih obseg dosega kriterialni obseg za naravne vrednote državnega pomena – za ustrezno drevesno vrsto (preglednica 16). Kot naravne vrednote državnega pomena ovrednotimo tudi vsa drevesa, ki so v sistemu vrednotenja dosegla 160 točk ali več. To mejno vrednost predlagamo empirično, na podlagi rezultatov vrednotenja izjemnih dreves na območju OE Postojna. Šele ovrednotenje vseh izjemnih dreves v Sloveniji po predlaganem sistemu bi pomenilo pravo podlago za določitev realne mejne vrednosti točk, ki bi pomenila prag za drevesne vrednote državnega pomena. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 118 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 5.5 REZULTATI UPORABE NOVEGA SISTEMA VREDNOTENJA IZJEMNIH DREVES NA OBMOČJU ZGS, OE POSTOJNA IN PRIMERJAVA Z DREVESNIMI NARAVNIMI VREDNOTAMI NA ISTEM OBMOČJU V evidenci izjemnih dreves na območju OE Postojna je skupaj 372 dreves. Za 79 izmed teh dreves (21 %) imamo na razpolago premalo podatkov, da bi jih lahko vrednotili. V preizkusu sistema vrednotenja izjemnih dreves smo obravnavali skupaj 293 dreves. Ta drevesa smo razdelili v štiri skupine: • Drevesa, ki so določena kot naravne vrednote (oznaka NV) – njihovo število je enako številu zapisov v registru naravnih vrednot. • Drevesa v razširjenem registru naravnih vrednot (oznaka NVR) – ta drevesa v registru naravnih vrednot nimajo svojih identifikacijskih številk (zapisov), temveč se v zapisih pojavljajo kot drugo, tretje … drevo v skupini. • Drevesa, ki so zabeležena kot naravna dediščina v občinskih inventarjih (oznaka DE), v registru naravnih vrednot pa jih ni. • Izjemna drevesa, ki so jih evidentirali delavci ZGS OE Postojna (oznaka PO). Za pregled rezultatov vrednotenja po novem sistemu smo oblikovali štiri skupine : • Drevesa, ki so po novem sistemu vrednotenja uvrščena med naravne vrednote, ker so dosegla 100 ali več točk ali so uvrščena zaradi dodatnih sistemskih argumentov (oznaka NV-SISTEM). • Drevesa, ki dosegajo manj kot sto točk in jih uvrščamo v evidenco izjemnih dreves – kandidatov za naravne vrednote (oznaka KANDIDATI). • Mrtva ali posekana drevesa, uvrščamo jih v evidenco izbrisanih izjemnih dreves (oznaka IZBRIS). • Drevesa, ki ne dosegajo meril za naravne vrednote, a jih predlagamo za kulturno dediščino (oznaka Predlog za KD). Izjemna drevesa v evidenci OE Postojna smo ovrednotili v skladu s predlaganim sistemom vrednotenja. Sto ali več točk je v seštevku dobilo 167 izjemnih dreves. Nadaljnjih 31 izjemnih dreves smo v skupino »NV-SISTEM« uvrstili na podlagi dodatnih argumentov, ki so prav tako del sistema vrednotenja (drevesa pripadajo skupini; dimenzije dreves so blizu mejnim Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 119 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 vrednostim). Rezultat vrednotenja izjemnih dreves v evidenci OE Postojna je prikazan v prilogi C, povzetek rezultatov pa v preglednici 23. Preglednica 23: Razvrstitev izjemnih dreves OE Postojna pri vrednotenju po predlaganem sistemu NV-SISTEM KANDIDATI IZBRIS Predlog za KD Skupaj NV 45 29 1 2 77 NVR 26 4 0 0 30 DE 12 6 1 0 19 PO 115 52 0 0 167 Skupaj 198 91 2 2 293 Legenda: NV=drevesa, ki so določena kot naravne vrednote; NVR= drevesa v razširjenem registru naravnih vrednot; DE=drevesa, ki so zabeležena kot naravna dediščina v občinskih inventarjih; PO= izjemna drevesa v evidenci OE Postojna; NV-SISTEM= drevesa, ki so po novem sistemu vrednotenja uvrščena med naravne vrednote; KANDIDATI=drevesa, ki so uvrščena med kandidate za naravne vrednote; IZBRIS=drevesa, izbrisana iz registra naravnih vrednot; Predlog za KD=predlog za vpis v kulturno dediščino. Izmed dreves, ki so določena kot naravne vrednote, skupaj z drevesi v razširjenem registru naravnih vrednot (107 dreves) jih je status naravne vrednote, po novem sistemu vrednotenja, dobilo 71 ali 66 %. 33 drevesnih naravnih vrednot v OE Postojna je uvrščenih v skupino kandidatov, katerih vsota točk je manj kot sto, torej še ne dosegajo mejnega praga za naravne vrednote po novem sistemu. Status naravne vrednote po novem sistemu vrednotenja je dobilo še 12 dreves, ki so v občinskih inventarjih zabeležena kot naravna dediščina, vendar jih ni v registru naravnih vrednot. Izmed 167 dreves, ki so bila kot izjemna drevesa evidentirana v OE Postojna, jih je po novem sistemu vrednotenja status naravne vrednote dobilo 115 ali 69 %. Za izbris iz evidence izjemnih dreves sta predlagani dve drevesi: bukev v udornici pod Babo (odmrlo in razpadlo drevo) ter smreka ob poti v Predjamski grad (posušeno in posekano drevo). Drevesi uvrstimo v seznam »izbrisanih izjemnih dreves« in s tem ohranjamo vedenje in podatke o njih ter spomin nanje, kot tudi razlog za njun izbris. Skupno število dreves s statusom naravnih vrednot po novem sistemu vrednotenja, 198, je pričakovano večje od števila dreves, ki so določena kot naravne vrednote (107), vendar je istih le 71 ali 36 % dreves. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 120 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 198 izjemnih dreves s statusom naravne vrednote, po novem sistemu vrednotenja, pripada 27 samoniklim drevesnim vrstam, eni tujerodni drevesni vrsti (navadni divji kostanj) ter eni grmovni vrsti (črni bezeg). Največ je lip in lipovcev (69; 35 %). Sledijo bukve (29; 15 %), med njimi je en osebek rdečelistne sorte, navadne jelke (25; 14 %), navadne smreke (25; 13 %) in tise (10; 5 %). Med smrekami sta dva osebka mutanta, in sicer ena kačja smreka ter ena stebrasta smreka. Število osebkov vsake izmed preostalih 21 drevesnih vrst ni večje od štiri. 121 ali 61 % dreves s statusom naravne vrednote po predlaganem sistemu vrednotenja raste v gozdnem prostoru. V gozdu raste 109 (55 %) dreves, preostala pa na gozdnem robu, na lazih ali na zaplatah kmetijskih zemljišč v neposredni bližini gozda. Le 14 (13 %) izmed teh, v gozdnem prostoru rastočih dreves, je v registru drevesnih naravnih vrednot. Izmed 198 dreves, ki so po novem sistemu vrednotenja uvrščena med naravne vrednote, jih je 27 (13,6 %) dobilo status naravne vrednote državnega pomena. Razlogi so trije: položaj drevesa znotraj zavarovanega območja, ki ga je razglasila država (KP Rakov Škocjan); obseg drevesa presega mejno vrednost za drevesne vrednote državnega pomena (Ok-drž.); vsota točk po novem sistemu vrednotenja je 160 ali več. 5.6 REZULTATI ANKETE ZGS 5.6.1 Osnovni podatki o anketiranih osebah Razdeljenih je bilo 481 vprašalnikov, izpolnjenih je bilo 469 vprašalnikov. Ker so bili štirje vprašalniki nekorektno izpolnjeni, smo jih izločili iz podatkovne baze. Analiziranih je bilo 465 vprašalnikov. Velika večina anketirancev (442 oseb ali 96 %) je moškega spola, 19 oseb ali 4 % je žensk. Štirje anketiranci(ke) niso odgovorili(e) na to vprašanje. Največji delež, po 12 % anketirank, je na ljubljanski (6 oseb) in na slovenjegraški (4 osebe) območni enoti ZGS. Na petih območnih enotah ZGS so vsi anketiranci moški: OE Postojna, OE Novo mesto, OE Brežice, OE Celje in OE Nazarje. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 121 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Preglednica 24: Število in delež izpolnjenih anketnih vprašalnikov Št. Območna enota ZGS Izpolnjeni vprašalniki Število Delež % 1 Tolmin 42 100 2 Bled 27 100 3 Kranj 35 100 4 Ljubljana 50 91 5 Postojna 30 88 6 Kočevje 43 100 7 Novo mesto 41 98 8 Brežice 27 93 9 Celje 32 100 10 Nazarje 22 96 11 Slovenj Gradec 34 92 12 Maribor 46 100 13 Murska Sobota 16 100 14 Sežana 20 100 Skupaj ZGS 465 97 Na vprašanje o stopnji izobrazbe je odgovorilo 460 oseb. Izobrazbena struktura anketirank in anketirancev je prikazana na sliki 28. 55 - univerz. in več vis. strok. 50 - višja — srednja 40 35 30 25 p^ — i—i = .__. 20 15 10 5 0 — TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Slika 28: Izobrazbena struktura anketirank in anketirancev po območnih enotah ZGS Anketiranke imajo v povprečju višjo stopnjo izobrazbe, 79 % jih ima univerzitetno izobrazbo, 21 % pa visoko strokovno izobrazbo. Delež univerzitetno izobraženih moških je 24 %, 5 % jih ima visoko strokovno izobrazbo. Več kot polovica (52 %) anketirancev ima višjo izobrazbo, preostalih 19 % pa srednjo izobrazbo. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 122 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 V anketo so bili vključeni delavci ZGS, zaposleni na delovnih mestih revirni gozdar in vodja krajevne enote, tretjo skupino pa sestavljajo delavci, katerih delovna mesta se formalno sicer nekoliko razlikujejo, vendar jih s skupnim imenom poimenujemo »gojitelj/načrtovalec«. V nekaterih območnih enotah ZGS so gojitelji/načrtovalci razporejeni na sedežih območnih enot (OE Postojna, OE Brežice, OE Celje, OE Nazarje, OE Murska Sobota in OE Sežana), ne pa na. krajevnih enotah. Razporeditev anketirank in anketirancev po delovnih mestih je prikazana na sliki 29. vodja KE gojitelj/načrtovalec — - 0 TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Slika 29: Razporeditev anketirank in anketirancev po delovnih mestih Podatki o delovni dobi kažejo, da si je populacija anketirank in anketirancev nabrala že kar občutne delovne izkušnje. Največ, 38 % oseb, ima za seboj že 21 do 30 let delovne dobe, še nadaljnjih 13 % pa več kot 30 let. Slednjih je največ v skupini s srednjo stopnjo izobrazbe. Deset let ali manj ima 17 % anketirank in anketirancev, 32 % ima za seboj od 11 do 20 let delovne dobe. Na vprašanje o strukturi lastništva je odgovorilo 461 oseb. 11 % jih deluje v gozdovih, kjer izrazito prevladujejo državni gozdovi (več kot 90 % državnih gozdov). V gozdovih z mešano lastniško strukturo deluje velika večina, 89 % anketirank in anketirancev. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 123 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 32% ___________,__________13% 55% D manj kot 50 % gozdnatost D 50 - 75 % gozdnatost D nad 75 % gozdnatost Slika 30: Prikaz deležev anketirank in anketirancev po kategorijah gozdnatosti njihovega območja delovanja 5.6.2 Odnos anketiranih oseb do področja varstva narave ter njihovo poznavanje izjemnih dreves Odgovori na vprašanje »Ali vas področje varstva narave in ohranjanja naravne dediščine zanima?« se med območnimi enotami ZGS precej razlikujejo (slika 31). Najnižji delež oseb, ki jih to področje zelo zanima, je v OE Postojna (17 %) ter v OE Kranj in Novo mesto (po 25 %). V OE Postojna je obenem tudi največ oseb, ki jih to področje bolj malo zanima (3 anketiranci ali 10 %), podobno je v OE Bled (3 anketiranci ali 11 %). V celotni populaciji anketirank in anketirancev je 41 % oseb, ki jih področje varstva narave in ohranjanja naravne dediščine zelo zanima, 55 % oseb to področje še kar zanima, le za 3 % anketirank in anketirancev je to področje bolj malo zanimivo, en odstotek oseb pa se glede zanimanja ni opredelilo (odgovor »ne vem«). Na vprašanje ni odgovorila ena oseba. Kar 97,4 % vseh anketirank in anketirancev meni, da so debela, visoka, posebej oblikovana ali kako drugače izjemna drevesa vrednota, ki jo je potrebno ohranjati. 1,5 % oseb meni nasprotno, 1,1 % anketirank in anketirancev se do tega vprašanja ni opredelilo (odgovor »ne vem«). Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 124 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 100% 90% 80% 70% 60% 50% -40% 30% -20% 10% 0% TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Slika 31: Zanimanje anketirank in anketirancev za področje varstva narave in ohranjanja naravne dediščine Naslednja vprašanja so se nanašala na izjemna drevesa in drevesno dediščino ter drevesne naravne vrednote v revirju oziroma na območju krajevne enote, ki je delovno okolje vsakega anketiranca in anketiranke. 18 oseb ali 4 % meni, da na območju njihovega delovanja (revirja) ne raste nobeno izjemno drevo, ki je naravna vrednota. Tako so odgovorili anketiranci v območnih enotah Tolmin, Kranj, Ljubljana, Postojna, Novo mesto (6 oseb) ter Sežana (slika 32) Da so drevesne naravne vrednote pogostejše zunaj gozdnega prostora, meni večina anketirank in anketirancev, skupaj 52 %. Da je več drevesnih naravnih vrednot v gozdnem prostoru, je prepričanih 31 % vseh anketirank in anketirancev. Med območnimi enotami izstopa Nazarje, kjer kar 82 % anketirancev meni, da je večina drevesnih naravnih vrednot zunaj gozdnega prostora. Enakega mnenja je 78 % anketirank in anketirancev v OE Bled. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 125 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Slika 32: Prikaz deležev odgovorov o prevladujočem številu drevesnih naravnih vrednot glede na gozdni in negozdni prostor Sodeč po odgovorih na vprašanje o razpolaganju s podatki o drevesnih naravnih vrednotah, so ti podatki dokaj težko dostopni. Popolne sezname ima na voljo le petina anketirank in anketirancev, medtem ko so nepopolni seznami na voljo 47 % osebam. Na nekaterih območnih enotah so seznami o drevesnih naravnih vrednotah zbrani na sedežih območnih enot, niso pa zadovoljivo posredovani na krajevne enote. Tako meni 35 % oseb v OE Postojna in OE Novo mesto ter okrog 30 % oseb v OE Sežana in OE Tolmin. To morda kaže na nezadosten pretok informacij s sedeža območnih enot na krajevne enote. Območni enoti Tolmin in Novo mesto imata največji delež negativnih odgovorov o razpoložljivosti podatkov o drevesnih naravnih vrednotah. Prek 20 % negativnih odgovorov je tudi v OE Celje (slika 33). Po zelo dobri opremljenosti s podatki o drevesnih naravnih vrednotah izstopa območna enota Bled. Največ, kar polovica anketirank in anketirancev iz OE Bled, ima popolne sezname, polovica pa jih meni, da so njihovi seznami drevesnih naravnih vrednot na krajevnih enotah pomanjkljivi. 1 : — ¦ ¦ l ] II ~ D ne vem ¦ ne D da, ne vem kje več 1 D da, izven g. prost. D da, v g. prost. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 126 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Slika 33: Razpoložljivost seznamov o drevesnih naravnih vrednotah V slovenskih gozdovih in gozdnem prostoru raste še precejšnje število dreves, ki bi morda lahko bila že sedaj ovrednotena kot drevesne naravne vrednote. Za več kot pet takih dreves vé petina anketirank in anketirancev, za vsaj eno (do pet) pa kar 65 % oseb. 11 % oseb ne pozna nobenega izjemnega drevesa, ki bi lahko bilo naravna vrednota. Največ, skoraj polovica negativnih odgovorov, je bilo obkroženih v OE Postojna. Groba ocena, ki sledi iz teh odgovorov, je, da je v gozdovih Slovenije približno 1000 dreves, za katera gozdarji menijo, da bi lahko bila drevesne naravne vrednote. Pri tem smo upoštevali samo odgovore revirnih gozdarjev, da bi se izognili podvajanju ozemlja in s tem podvajanju dreves. Drevesa so živi organizmi, ki prej ali slej zaradi različnih razlogov umrejo. To potrjujejo odgovori anketirancev in anketirank o izginulih drevesnih vrednotah v zadnjih 10 letih. Večina oseb, 57 %, sicer ne pozna nobenega drevesa, ki je opredeljeno kot naravna vrednota in je v zadnjih 10 letih bilo posekano, je odmrlo ali izginilo zaradi kakšnega drugega razloga. 40 % anketirank in anketirancev vé za eno do pet izginulih dreves, 2 % pa celo za več kot pet dreves. J L = __ — D ne vem — ¦ ne ~ ¦ da, nepopoln ¦ da, popoln Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 127 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 55 50 45 40 - 35 30 25 - 20 15 10 5 0 ne vem ne da, 1 do 5 da, več kot 5 TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Slika 34: Prisotnost dreves v gozdnem prostoru, ki bi lahko bila naravne vrednote Z upoštevanjem odgovorov samo revirnih gozdarjev lahko ocenimo, da je v zadnjih 10 letih tako ali drugače propadlo približno 400 dreves, ki so bila ovrednotena kot naravne vrednote oziroma naravna dediščina. 55 i 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 ne vem za nobenega da, 1 do 5 da, več kot 5 TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Slika 35: Ocena v zadnjih 10 letih propadlih dreves, ki so bila drevesna dediščina Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 128 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Izjemna drevesa in drevesne naravne vrednote imajo v gozdnem prostoru različne funkcije. Za razliko od tovrstnih dreves v naseljih, ob zgradbah, ob poteh večinoma ne pomenijo neposredne grožnje za ljudi ali lastnino, razen če tudi v gozdu ne rastejo ob cestah, poteh, stavbah. Počasno propadanje dreves, ki so večinoma nadpovprečnih dimenzij, je pomembno za gozdni ekosistem, poleg tega so ta drevesa, čeprav propadajo, še vedno vsega spoštovanja vredna. S to mislijo se strinja kar 77 % anketirank in anketirancev, relativno največ na območnih enotah Tolmin, Bled, Postojna, Kočevje in Celje – pod pogojem, da propadajoča drevesa niso neposredna nevarnost za ljudi ali lastnino (slika 36). Da bi morali drevesne naravne vrednote tudi v gozdovih negovati in tako upočasniti njihovo propadanje, meni 17 % oseb. Izkoristek lesa, dokler je to še mogoče, se zdi pomembnejši 4 % anketirank in anketirancev. Z velikim deležem (26 %) pri tem odgovoru izstopa OE Kranj. 55 -50 45 ne vem zdraviti les iz kor is titi nič 40 35 30 25 20 -15 -10 5 0 r — n TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Slika 36: Pregled odgovorov na vprašanje, kaj storiti z umirajočimi in mrtvimi drevesi v gozdnem prostoru 5.6.3 Ohranjanje drevesnih naravnih vrednot in izjemnih dreves Revirni gozdarji imajo, zlasti pri označevanju dreves za posek, najbolj neposreden pregled nad posameznimi drevesi in lahko opazijo, da je neko drevo po svojih lastnostih izjemno. Da izjemna drevesa v gozdnem prostoru opazi, je odgovorila velika večina anketirank in Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 129 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 anketirancev, vsi, razen dveh oseb (OE Tolmin, OE Postojna). Anketirancev, ki drevesa sicer opazijo, a jih ne poskušajo ohranjati, razen če niso že zavarovana, je 3 %. 88 % anketirank in anketirancev poskuša izjemna drevesa ohranjati, in o tem prepričati tudi njihove lastnike, ne glede na lokacijo oziroma dostopnost teh dreves za javnost. 8% oseb pa daje večji poudarek dostopnosti opaženih izjemnih dreves za javnost in s soglasjem lastnikov poskuša ohranjati zlasti dostopnejša drevesa. Razlogov za ohranjanje izjemnih dreves je veliko, največkrat so odvisni od osebnega pogleda posameznika na izjemna drevesa. Zanimalo nas je, kateri izmed njih so za anketiranke in anketirance najpomembnejši. Ponujenih 10 možnih odgovorov je bilo potrebno rangirati, torej jim pripisati mesto ali rang, pri čemer je rang 1 pripadel najpomembnejšemu razlogu. Enega izmed razlogov so lahko navedli anketiranci sami pod »drugo«. 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Slika 37: Ohranjanje izjemnih dreves, ki jih anketiranci opazijo pri svojem delu Ob pregledu izpolnjenih vprašalnikov se je pokazalo, da dokaj veliko število anketirank in anketirancev ni vpisovalo rangov, pač pa so ponujenim odgovorom pripisali ocene (od 1 do 10), pri čemer je anketiranec katero izmed ocen najpogosteje pripisal več možnim odgovorom. D ne opaz m ¦ da, a jih odkažem ¦ da, če so dostopna jav D da, ohranjam nosti 1 II II II 1 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 130 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Za analizo rezultatov smo upoštevali samo pravilno izpolnjene vprašalnike, torej tiste, pri katerih so bili vpisani rangi. Takih vprašalnikov je bilo pri tem vprašanju 283. Rezultati so prikazani v preglednici 25. Preglednica 25: Pomembnost razlogov za ohranjanje izjemnih dreves Povprečni Standardni Izjemna drevesa moramo ohranjati … rang odklon … ker so naša skupna dediščina … da jih bodo lahko občudovali tudi prihodnji rodovi … ker so spomin na pretekle dogodke in pomembne osebnosti … ker so vredna občudovanja … ker so pomembna za ozaveščanje javnosti o gozdovih, naravi … ker so simbol naših krajev … zaradi njih samih, našega spoštovanja do njih … ker so zavarovana … da se lahko z njimi ponašamo in jih pokažemo javnosti … drugo (skupaj 19 odgovorov) Op.: najpomembnejši razlog – rang 1; najmanj pomemben razlog Anketiranke in anketiranci so kot najpomembnejša razloga največkrat navedli, da moramo izjemna drevesa ohranjati zaradi tega, ker so naša skupna dediščina, in zato, da jih bodo lahko občudovali tudi prihodnji rodovi. Dejstvo, da so drevesa zavarovana, se zdi najmanj pomemben razlog za njihovo ohranjanje. To je razumljivo, saj je zavarovanje dreves v bistvu samo eden izmed možnih ukrepov za ohranjanje dreves, razlogi pa so drugi. Mnenja anketirank in anketirancev se najbolj razlikujejo glede ponašanja z izjemnimi drevesi pred javnostjo, najmanj pa o pomenu izjemnih dreves za prihodnje rodove (največji in najmanjši standardni odklon, preglednica 25). Med drugimi razlogi, ki so jih anketiranke in anketiranci sami navedli (skupaj 19 odgovorov), je najpogostejši doprinos izjemnih dreves k biotski pestrosti gozdov oziroma krajine ter njihov pomen za živali, še posebej ptice. Izjemnost dreves samih, naj bo zaradi njihovih dimenzij ali drugih lastnosti, je prav tako lahko eden izmed razlogov za njihovo ohranjanje, saj je »izjemnost vedno zanimiva«. 2,6 2,39 3,1 2,19 5,7 2,45 4,3 2,38 4,1 2,31 5,6 2,31 4,6 2,65 7,7 2,62 7,4 2,78 7,8 2,21 – rang 10. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 131 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Po mnenju anketirank in anketirancev moramo izjemna drevesa ohranjati tudi, ker pomenijo prestiž, ponos lastnika in zaradi njegove osebne navezanosti na izjemno drevo. Spoštovati moramo tudi dejstvo, da so ta drevesa ohranjali (in ohranili) že rodovi (gozdarjev) pred nami. Obenem so ta drevesa pokazatelj nekdanjega življenja in gospodarjenja v preteklosti. Z ohranjanjem izjemnih dreves gojimo pozitiven odnos do gozda in vseh njegovih dobrin in funkcij. V odprti krajini so izjemna drevesa pomembna popestritev, hkrati pa so pomembna tudi za sam videz, estetiko krajine. Eden izmed razlogov za njihovo ohranjanje je lahko tudi dejstvo, da jih je vedno manj, ne nazadnje pa so lahko pomembna za znanost, na primer za izvedbo dendroloških raziskav. Anketiranke in anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanje, kaj bi najbolj pripomoglo k uspešnejšemu ohranjanju izjemnih dreves. Pri tem vprašanju je bilo ponujenih 8 odgovorov, ki jih je bilo potrebno rangirati od 1 do 8. Enega izmed odgovorov so lahko anketiranke in anketiranci pripisali samostojno. Pravilnih odgovorov z vpisanimi rangi je bilo 297. Po mnenju anketirank in anketirancev bi k uspešnemu ohranjanju izjemnih dreves v Sloveniji najbolj pripomoglo, če bi bila vsa družba bolj osveščena za ohranjanje naravne dediščine. Možnosti primerjave izjemnih dreves nekega območja z drugimi pa je za njihovo ohranjanje manj pomembno. Preglednica 26: Dejavniki ohranjanja izjemnih dreves Povprečni Standardni Za uspešno ohranjanje izjemnih dreves bi najbolj koristilo … rang odklon … boljše poznavanje izjemnih dreves … celotna družba bi morala biti bolj osveščena za ohranjanje naravne dediščine … odškodnina lastnikom za ohranjanje izjemnih dreves … boljše sodelovanje z naravovarstveniki … več znanja na področju varstva narave in ohranjanja naravne dediščine … vključevanje teh dreves v naše strokovno delo … možnosti primerjave naših izjemnih dreves z drevesi z drugih območij (primerjave med revirji, KE, OE, občinami, na ravni Slovenije, širše) … drugo (skupaj 15 odgovorov) 3,8 2,06 2,5 1,98 3,1 2,11 4,6 1,92 3,8 1,76 4,2 1,87 6,0 2,00 6,6 1,76 Med drugimi pomembnimi pogoji, ki bi po mnenju anketirank in anketirancev pripomogli k uspešnemu ohranjanju izjemnih dreves, so vzgoja in nega vseh kandidatov za izjemna drevesa, ustreznejši pravni normativi ter hitrejši in bolj utečen postopek saniranja Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 132 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 poškodovanih dreves. Medtem ko nekateri menijo, da pretirano populariziranje izjemnih dreves lahko slabo vpliva na njihovo ohranjanje, so nekateri mnenja, da bi ravno populariziranje teh dreves tudi v turistične namene pripomoglo k njihovemu ohranjanju. Pomemben dejavnik ohranjanja je tudi večja ozaveščenost javnosti, še posebej lastnikov gozdov oziroma dreves, k čemur bi precej pripomogla možnost izplačila določene odškodnine lastnikom. Med drugimi dejavniki ohranjanja izjemnih dreves so navedeni še označevanje dreves na terenu, ustrezna evidenca in redni monitoring ter, ne nazadnje, moralne in materialne stimulacije revirnih gozdarjev. V Sloveniji izrazito prevladujejo zasebni gozdovi, delež državnih gozdov se zaradi nadaljevanja procesa denacionalizacije zmanjšuje. Posledično je večina dreves, ki so opredeljena kot naravne vrednote, ter drugih izjemnih dreves v zasebni lasti. Odnos lastnikov gozdov oziroma lastnikov drevesnih naravnih vrednot in izjemnih dreves je zato zelo pomemben za njihovo ohranjanje. Iz odgovorov na vprašanje o odnosu lastnikov gozdov do ohranjanja izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot lahko ugotovimo, da so med gozdnogospodarskimi območji občutne razlike (slika 38). Ponos lastnikov in želja po ohranjanju teh dreves sta, po mnenju anketirank in anketirancev, najbolj izražena med lastniki v OE Nazarje in OE Slovenj Gradec. Tak odnos prevladuje med lastniki še petih območnih enot, skupaj torej v sedmih območnih enotah ZGS v Sloveniji ali približno pri polovici lastnikov. Ta odgovor je obkrožilo 58 % anketirank in anketirancev. Dobra tretjina anketirank in anketirancev (34 %) meni, da bi lastniki izjemna drevesa in drevesne naravne vrednote ohranjali le, če bi za to prejeli primerno odškodnino. Največji delež tega odgovora je v OE Ljubljana (53 %), OE Kranj (50 %), OE Murska Sobota (50 %) ter OE Novo mesto (46 %). V OE Ljubljana in OE Murska Sobota je, po mnenju anketirank in anketirancev, največ lastnikov, ki nasprotujejo ohranjanju izjemnih dreves. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 133 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 U _ _ 1 ¦ nimam stikov ju ¦ proti ohranjan ¦ odškodnina D so ponosni 0% - ..... TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Slika 38: Odnos lastnikov do ohranjanja izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot 5.6.4 Vloga gozdarjev, naravovarstvenikov in institucij pri skrbi za izjemna drevesa Pri naslednjem vprašanju je bilo nanizanih 7 trditev (preglednica 27), ob katerih so morali anketiranke in anketiranci obkrožiti oceno strinjanja s trditvijo na lestvici. Postavljene ocene so od 1 (nestrinjanje) do 5 (popolno strinjanje). S pravim pristopom do lastnikov izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot lahko gozdarji zelo veliko pripomorejo k pozitivnemu odnosu lastnikov gozdov ter njihovi pripravljenosti, da jih ohranjajo. S to trditvijo se popolnoma strinja ali precej strinja velika večina anketirank in anketirancev. Med vsemi trditvami je bila tu zabeležena najvišja ocena strinjanja. Manjšo odločnost so anketiranke in anketiranci pokazali pri trditvi, da bi se morali gozdarji bolj potruditi za ohranjanje izjemnih dreves. Tudi tu so anketiranke in anketiranci potrdili velik pomen izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot pri ozaveščanju javnosti o gospodarjenju z gozdovi in o varstvu narave. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 134 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Najnižje ocene strinjanja so bile dosežene pri trditvah o sodelovanju z naravovarstveniki. Edino negativno oceno je dobila trditev, da so naravovarstveniki z Zavoda RS za varstvo narave dovolj aktivni pri ohranjanju izjemnih dreves v gozdnem prostoru. Preglednica 27: Ocene strinjanja s postavljenimi trditvami Trditev Povprečna Standardni ocena odklon Lastnikom izjemnih dreves moramo gozdarji na pravi način predstaviti 0,68 4,6 njihov pomen, da so jih pripravljeni ohraniti. Gozdarji bi se morali bolj potruditi za ohranjanje izjemnih dreves v 0,98 3,7 gozdnem prostoru. Izjemna drevesa so pomembna pri ozaveščanju javnosti o pomenu 0,90 4,0 gospodarjenja z gozdovi. Izjemna drevesa so pomembna pri ozaveščanju javnosti o varstvu narave. 4,2 0,82 Na naši KE dobro sodelujemo s predstavniki Zavoda RS za varstvo narave 1,07 3,2 (ZRSVN). Naravovarstveniki (iz ZRSVN) so dovolj aktivni pri ohranjanju izjemnih 1,01 2,6 dreves v gozdnem prostoru. Z naravovarstveniki (iz ZRSVN) bi morali na naši KE bolj sodelovati. 3,7 0,94 Ocena 1: nikakor se ne strinjam; ocena 5: popolnoma se strinjam. Ne glede na to, da je Zavod RS za varstvo narave po zakonu dolžan skrbeti za vodenje evidence o naravnih vrednotah, velika večina anketirank in anketirancev meni, da je Zavod za gozdove Slovenije tista institucija, ki bi morala skrbeti za evidenco o izjemnih drevesih v gozdnem prostoru (slika 39). V OE Postojna je mnenje deljeno, tako meni polovica anketirancev, druga polovica pa to nalogo pripisuje Zavodu RS za varstvo narave. Nekaj anketirank in anketirancev v tej vlogi vidi gozdarska in druga društva, posamezni tudi občinske organe. Med odgovori »drugi« (11 odgovorov) je bila največkrat poudarjena nujnost sodelovanja med ZGS in ZRSVN in usklajeno delovanje obeh institucij, kakor tudi sodelovanje z občinskimi organi, društvi in drugimi. Dva anketiranca predlagata, da to delo prevzame Kmetijsko--gozdarska zbornica. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 135 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Slika 39: Vloga institucij pri vodenju evidence in ohranjanju izjemnih dreves v gozdnem prostoru 5.6.5 Drevesne naravne vrednote in širša javnost Anketiranke in anketiranci so večinoma izrazili prepričanje, da so drevesne naravne vrednote pomembne za ozaveščanje javnosti o varstvu narave in o gozdovih ter gospodarjenju z njimi. Koliko je ta možnost resnično izkoriščena, so pokazali odgovori na vprašanji, ali je katero izmed dreves, ki je naravna vrednota, pogosto obiskovano ter ali gozdarji vodijo skupine obiskovalcev na ogled teh dreves. Anketiranke in anketiranci so bili tudi zaprošeni, naj imenujejo do tri pogosto obiskovana drevesa. Da so nekatera drevesa, upoštevana so bila tudi drevesa zunaj gozdnega prostora, pogosto obiskana, je odgovorilo 35 % oseb. Nasprotnih odgovorov je bilo 53 %, preostali so obkrožili odgovor »ne vem«. Med območnimi enotami so kar precejšnje razlike (slika 40). S pozitivnimi odgovori izstopajo OE Celje, OE Slovenj Gradec in OE Murska Sobota, z deležem negativnih odgovorov pa zlasti OE Sežana in OE Postojna. D drugi D gozd.društva D občine D ZRSVN D ZGS MIN p Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 136 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 100% -90% -80% 70% 60% 50% 40% 30% -20% 10% 0% D ne D da ^n TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Slika 40: Obiskanost drevesnih naravnih vrednot Skupno število dreves, ki jih javnost pogosto obiskuje, je 275. Največ takih dreves so imenovali anketiranke in anketiranci iz OE Celje (37) in OE Slovenj Gradec (35). Po 28 pogosto obiskanih dreves so našteli v OE Ljubljana in OE Maribor. Najmanj pogosto obiskanih dreves (po 6) so izpostavili v OE Postojna ter OE Sežana. Tudi aktivnosti anketirank in anketirancev v predstavitvi izjemnih dreves javnosti, na primer šolskim skupinam, so zelo različne. Pogosto vodenje skupin obiskovalcev na ogled dreves je potrdilo skupaj 15 % oseb. 40 % anketirank in anketirancev je odgovorilo, da obiskovalcem predstavijo ta drevesa samo včasih. 41 % oseb je odgovorilo negativno. Preostali so obkrožili odgovor »ne vem«. Najbolj aktivni v predstavitvah izjemnih dreves javnosti so v OE Slovenj Gradec, OE Murska Sobota, OE Brežice, OE Nazarje ter OE Celje. Največji delež negativnih odgovorov je v OE Sežana ter OE Kranj (slika 41). ne vem Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 137 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 100% -90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% -20% 10% 0% _ _ ¦ ne vem _ ¦ ne ? samo včasih da, pogosto — TO BL KR LJ PO KO NM BR CE NA SG MB MS SE Slika 41: Vodenje skupin obiskovalcev na oglede izjemnih dreves 5.6.6 Pobude in predlogi anketirank in anketirancev Svoja razmišljanja, predloge in ideje v zvezi z izjemnimi drevesi je zapisalo 114 ali ena četrtina vseh anketirank in anketirancev. Razen zelo redkih izjem ti zapisi potrjujejo pozitiven odnos anketirank in anketirancev do ohranjanja izjemnih dreves in do tega, da so aktivnosti gozdarjev pri tem zelo pomembne. 51 oseb opozarja na potrebo po vodenju evidenc izjemnih dreves, naj bo to na ravni revirja, krajevne enote, območne enote ali Slovenije. Vsebovati bi morale dovolj podatkov o drevesih, predvsem pa bi morale biti ažurne oziroma periodično obnavljane. Zelo je poudarjena tudi potreba po zagotavljanju primernih odškodnin lastnikom dreves za njihovo ohranjanje oziroma nadomestil za izgubo donosa, izkupička od prodaje lesa. Odškodnine naj bi izplačevala država, lahko tudi lokalna skupnost. Po mnenju nekaterih bi morali ustanoviti sklad za podporo lastnikom izjemnih dreves ali za potrebne sanacijske ukrepe. Država ali lokalna skupnost bi drevesa lahko tudi odkupili od lastnikov ter s tem zagotovili njihovo ohranitev ali pa bi posamezna drevesa ohranjali s pomočjo donatorjev. Na vse to je opozorilo skupaj 49 anketirank in anketirancev. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 138 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Skoraj polovica (75) tistih anketirank in anketirancev, ki so zapisali svoje pripombe in predloge, je opozorilo na potrebo po primerni promociji izjemnih dreves v javnosti, saj sedanja promocija ni zadovoljiva. Da bi k ohranitvi in promociji veliko pripomogla primerna in enotna označitev izbranih izjemnih dreves z označevalnimi tablami, ki bi bila izvedena v sodelovanju z lastniki dreves, meni 41 oseb. Za učinkovitejšo promocijo so predlagali izdajo zloženk, brošur, knjig o izjemnih drevesih na območju krajevnih in območjih enot in za celo Slovenijo, več prispevkov v medijih, pripravo fotografskih razstav, koledarjev, vključevanje izjemnih dreves v turistično promocijo ipd. Pri tem poudarjajo, da je pomembno drevesa predstaviti ne le z merami in osnovnimi podatki, pač pa tudi z njihovo življenjsko zgodbo, ob tem pa predstaviti tudi njihove lastnike. Ustrezna promocija izjemnih dreves bi po mnenju anketirank in anketirancev pripomogla k izboljšanju odnosa lastnikov do teh dreves, celotne javnosti, hkrati pa je to tudi dobra priložnost za promocijo gozdarske stroke. Pri promoviranju izjemnih dreves v javnosti pa je po mnenju mnogih anketirank in anketirancev potrebno upoštevati, da pretiran obisk lahko posameznim drevesom škodi. Nekateri zato predlagajo obisk dreves v spremstvu gozdarjev ali fizično zaščito dreves. Še posebno pa je potrebno premisliti, katera izjemna drevesa predstavljati obiskovalcem, glede na njihovo lokacijo, da ne bi nepremišljeno usmerjali obiskovalcev v odmaknjene predele gozdov. Mnenja o sodelovanju ZGS in ZRSVN so med anketirankami in anketiranci deljena. Nekateri poudarjajo nujnost po intenzivnejšem sodelovanju ter usklajenem delovanju obeh institucij, vključno z uporabo enotne metodologije vrednotenja dreves. Drugi menijo, da to prinaša preveč birokracije in omejitev in da ZGS lahko samostojno opravi vse delo v zvezi z izjemnimi drevesi v gozdnem prostoru. Po mnenju anketirank in anketirancev ohranjena stara drevesa poosebljajo modrost in višjo zavest družbe. Ohranjanje izjemnih dreves je poslanstvo gozdarjev in gozdarske stroke, ki mora pri tem pokazati spoštovanje do teh dreves in ga tudi izkazuje. Menijo, da bi morali gozdarji izjemnim drevesom posvečati več pozornosti ter jih, kot naravno in kulturno dediščino, ohranjati za prihodnje rodove. Menijo tudi, da je to trud, ki je poplačan. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 139 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 6 RAZPRAVA IN SKLEPI 6.1 VREDNOTENJE IZJEMNIH DREVES 6.1.1 Drevo kot naravna in kulturna dediščina in naravna vrednota 6.1.1.1 Človekov odnos do narave in dreves skozi čas V zgodovini človeške družbe in v sedanjosti je odnos človeka do posameznega izjemnega ali posebnega drevesa, skupine dreves ali izbrane drevesne vrste zelo raznolik in večstranski. Med drevesi najdemo največja in najstarejša živa bitja na Zemlji. Mogočnost, velikost, trdnost, vztrajnost, dolgoživost so lastnosti, ki v ljudeh vzbujajo občudovanje in spoštovanje, morda včasih tudi malo zavisti in željo po lastnem doseganju teh odlik. Človekov posebni odnos do nekaterih izbranih delov narave izvira iz pradavnine, obdobja, ko se je človek začel umsko razvijati kot človek in se ločevati od živali. Kirn (2004) razmejuje štiri zgodovinska obdobja človekovega razmerja do narave: paleolitsko, neolitsko, industrijsko (moderno) ter postindustrijsko (postmoderno). Medtem ko se je v paleolitiku človek še oblikoval v govoreče in misleče bitje, je v neolitiku začel razmišljati dualistično, binarno, v nasprotujočih si pojmih. Začel je protistavljati in različno vrednotiti: narava-duh, božje-človeško, naravno-nadnaravno, materialno-nematerialno, udomačeno-divje, škodljivo-koristno … To ločevanje je v bistvu rezultat človekovega samoizoblikovanja kot jezikovnega, govorečega, družbenega, tehničnega bitja in s tem samorazlikovanja od naravnega (Kirn, 2004) (oziroma preostalega dela narave, op. p.). O tem med drugim pričajo mnogi »sveti kraji« naravnih ljudstev, ki verujejo, da na teh krajih prebivajo božanska bitja, zaradi česar imajo pravico dostopa do njih le posebni izbranci. Poseben odnos so naši predniki razvijali tudi do posameznih dreves ali do dreves izbrane drevesne vrste. Čaščenje drevja je splošen indoevropski in svetovni pojav (Ovsec, 1992). V antiki so drevesom, na primer lovorju, boru, lipi, hrastu, črnemu topolu in mnogim drugim vrstam, pripisovali simbolni pomen (Ovsec 1992; Kotar in Brus, 1999). Kelti so 21 drevesnih vrst izbrali za svoj horoskop. Lipa ima močan simbolni pomen tudi pri Germanih in Slovanih. Brin je bil sveta rastlina Ilirov. Hrast je bil eno najbolj čaščenih dreves v Evropi, pri Rimljanih in Germanih je bil drevo vrhovnih božanstev. Častili so ga tudi stari Grki in druga Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 140 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 ljudstva. Breze, ki so pogoste v Severni Evropi in Rusiji, imajo velik pomen v tamkajšnji simboliki. Jerebike so častili v Skandinaviji, na Škotskem, v Walesu in v Nemčiji. Za Kelte je bila lesnika sveto drevo in je uživala popolno zaščito. Bila je simbol povezanosti med naravo in človekom. (Kotar in Brus, 1999). Jablana in njen plod imata pomembno mesto v krščanstvu. V krščanski teološki doktrini je človek krona stvarstva, ki naj si podredi vso naravo in vsa živa bitja v njej. Le človek je tisto živo bitje, ki ima božansko dušo. To naj bi človeka opravičevalo, da vse drugo koristi za svoje potrebe in svoje gospostvo razširja nad vsem. Posvetno, znanstveno podprto pojmovanje človeka vidi kot vrh evolucije, nad naravo. Zato je narava izključena iz kroga moralnosti. Človekova moralna razmerja se nanašajo na druge ljudi, na samega sebe ali na boga (Kirn, 2003). V industrijskem obdobju so naravni viri spremenjeni v blago. Naravo in vse v njej je dovoljeno uporabljati za boljše počutje človeka in njegov razvoj. Tudi filozofska misel novega veka je obravnavala človeka kot gospodarja narave in se ukvarjala z bojem človeka proti naravi (Descartes, Bacon, Fichte) (Kirn, 2004). Čeprav imajo drevesa zelo široko uporabno vrednost in so zaradi potreb razvoja industrijske družbe mnogo hitreje kot prej izginjala široka gozdna prostranstva, so posamezna izjemna drevesa preživela to obdobje. Nekatera zaradi spleta srečnih naključij, druga zaradi prepričanja ljudi, da so vredna ohranitve. Drevesa, katerih starost danes ocenjujemo na tristo in več let, so bila v času industrijske revolucije (po letu 1785) stara že sto in več let. Vsaj za tista drevesa, ki so v tem obdobju rasla v naseljih, v njihovih bližini ali na drugih pomembnih lokacijah, lahko upravičeno domnevamo, da so imela v zavesti ljudi poseben pomen, zaradi katerega so jih ohranjali. Še več, to je tudi čas, ko je bila posajena ali je vzklila večina dreves, ki jih danes obravnavamo kot izjemna drevesa. Glede na stopnjo (ne)razvitosti tedanje naravovarstvene misli lahko z veliko verjetnostjo domnevamo, da so bili razlogi ohranjanja izbranih dreves oziroma njihovega zasajanja na pomembnih lokacijah v naseljih in njihovi bližini predvsem družbeno pogojeni in ne naravovarstveni. Sporočilnost izbranih dreves, njihov pomen za družbo in odnos družbe do njih kot tudi drevesa sama, skupaj s potrebo po njihovem ohranjanju, so prehajali iz roda v rod po nenapisanih zakonih kot nekaj, kar je prevzeto iz preteklosti – za sedanjost in prihodnost, torej kot dediščina, zapuščina prednikov za prihodnje rodove. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 141 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Posledice izkoriščanja narave, pretirane rabe naravnih dobrin so se pokazale kmalu. Čeprav je človeška družba izkoriščala naravo v svoje dobro, so bile nekatere posledice tega početja za družbo skrajno neugodne, celo katastrofalne. Človek je počasi prišel do spoznanja, da je potrebno misliti tudi na prihodnost in na zagotavljanje naravnih dobrin tudi za življenje prihodnjih rodov. Sodobna spoznanja o vplivu človeka na naravo kažejo, da je le-ta dolgoročno lahko poguben. Tako razmišlja Kirn (2004): »Sedaj postajajo resen problem nenamerne in nezaželene okoljske posledice znanstveno-tehnoloških, ekonomskih zmag človeštva proti naravi. Človeštvo je preživelo mnoge poraze proti naravi, vprašanje je, če bo preživelo svoje velike zmage.« Iz problemov, ki si jih je človek sam nakopal s svojim odnosom do narave, se je začela razvijati naravovarstvena misel. Naravo je potrebno varovati in ohranjati, in sicer zaradi človeka, zaradi njegovih potreb in težnje po preživetju, po boljšem življenju. Slednje vključuje tudi možnost doživljanja narave, njenega občudovanja, estetskih užitkov v njej. Tako različni deli narave, območja, rastline in živali postanejo nekaj vrednega, kar je potrebno ohranjati in varovati pred uničenjem. Zametki novoveške ekološke ali okoljske etike Zahoda so izrazito antropocentrični, pragmatični, instrumentalni. Do naravnih bitnosti se je potrebno korektno obnašati zaradi človekovih koristi ali možnih škod. Vsa dosedanja okoljska in večinoma tudi naravovarstvena politika v bistvu temelji na pragmatičnih, instrumentalnih, antropocentričnih vrednotah. Seveda pa je še vedno bolje, da je varstvo okolja in narave antropocentrično, kot da sploh ne obstaja (Kirn, 2003). Sodobnejša ekološka etika, ki človeka ne postavlja več na vodilno mesto v naravi, temveč priznava tudi drugim organizmom pravico do obstoja zaradi njih samih, prodira počasi. John Muir je že leta 1867 predlagal spoštovanje »pravic vseh drugih živih bitij« (Muir, 1917, v Nash, 1989). Če so bile sprva moralne obveznosti človeka pojmovane le v odnosu do (so)človeka in boga, je bilo v zametkih okoljske etike to polje razširjeno sprva še na živali. Kasneje so bile v moralne obveznosti človeka vključene tudi rastline in druge naravne bitnosti. Tako izbrani deli žive in nežive narave postanejo vrednotni objekti ali naravne vrednote, ki jih je treba varovati in ohranjati (Kirn, 2003). V najbolj radikalni, intrinzični ekološki etiki je varovanje in spoštovanje naravnih bitnosti zaradi njih samih človekova moralna obveznost. Pravico do obstoja imajo zgolj zato, ker so, ne glede na človekove morebitne ekonomske, spoznavne, estetske, medicinske in psihološke koristi. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 142 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 6.1.1.2 Drevesa kot naravna dobrina, naravna in kulturna dediščina, naravna vrednota Vse vidike človekovega večplastnega odnosa do narave lahko prepoznamo tudi v njegovem odnosu do dreves. Drevesa so naravne dobrine, ki jih človek izkorišča na najrazličnejše trajne in netrajne načine, jih deduje od prednikov in jih zapušča naslednikom. Drevesa so neme priče dogodkov v preteklosti in s tem prenašalci ljudskega spomina, narodove zgodovine. Drevesa so izjemni predstavniki svoje vrste in kot taki predmet človekovega občudovanja in spoštovanja. Drevesa so predmet njegovega znanstvenega preučevanja. Drevesa so predmet in sredstvo za posebne estetske užitke. Drevesa so sveta in so simboli nekega naroda, kulture. Drevesa so redek, dragocen, znamenit, vreden naravni pojav. Drevesa so, ker so. Veliko večino dreves, lahko rečemo »skoraj vsa«, pojmujemo kot naravne dobrine in jih izkoriščamo za zadovoljevanje lastnih potreb. Samo nekatera, maloštevilna drevesa pojmujemo drugače, kot posebna, izjemna. Ob obravnavi izjemnih dreves lahko v posameznem drevesu prepoznavamo le enega izmed zgoraj naštetih vidikov, v večini primerov pa več njih. Zato je vnaprejšnje ločevanje izjemnih dreves na tiste, ki so kulturna dediščina, in tiste, ki so naravna dediščina ali vrednota, povsem nesmiselno in v praksi nemogoče. Predvsem pa bi bilo, upoštevajoč razloge njihovega ohranjanja skozi čas, nekorektno in zelo ozkogledno, če bi drevesa, ki so bila pred stoletji zasajena ali ohranjena iz različnih kulturnih razlogov, sedaj, ko so dosegla naravovarstveno ustrezne dimenzije, razglasili za dendrološko naravno dediščino ali vrednoto, pri kateri nas njihov kulturni pomen ne zanima več ali ga celo zanikamo. Pojem dediščine (naravne in kulturne) je v varstveno stroko uvedla UNESCO-va pariška Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine leta 1972 (Anko, 2000). SFRJ je konvencijo ratificirala leta 1974 (1974), Republika Slovenija pa je njena podpisnica kot pravna naslednica SFRJ. Pojem naravne dediščine je nadomestil pojme prirodni spomeniki (Beuk, 1920; Šivic, 1944; Piskernik, 1953), prirodne znamenitosti (Šivic, 1948, 1956; Piskernik, 1953) in naravne znamenitosti (Šoštarič, 1966, 1967), ki so bili v uporabi pred tem. Pojem naravne dediščine se je v 25 letih dobro usidral v slovenski naravovarstveni stroki in javnosti. O naravni dediščini govorita Zakon o naravni in kulturni dediščini (1981) ter Ustava Republike Slovenije v 73. členu (Anko, 2000). Pa vendar tega pojma ne najdemo eksplicitno navedenega v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Dediščina je 1. premoženje, dobljeno po Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 143 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 umrlem ali 2. kar je privzeto iz preteklosti (SSKJ I., 1993: 347; Anko, 2000). V sodobni varstveni stroki je časovni razpon dediščine razširjen tudi na sedanjost in prihodnost. Dediščina je »nekaj, kar smo prevzeli iz preteklosti, s čimer živimo danes in kar izročamo prihodnjim generacijam« (UNESCO, 1998, cit. po Anko, 2000). Točno tako pojmuje izjemna drevesa tudi večina gozdark in gozdarjev – anketirank in anketirancev, ki, kot rečeno, meni, da jih moramo ohranjati prvenstveno zato, ker so naša skupna dediščina, in zato, da jih bodo lahko občudovali tudi prihodnji rodovi. Če upoštevamo, da ima večina dreves, tako v duhovnem kot v materialnem, dejansko značaj podedovanega, torej dediščine, ker so jih posadili (ali ne posekali) naši predniki, ohranjali in razvijali odnos do njih ter oboje, drevesa (materialno) in odnos do njih (duhovno, kulturno) izročili svojim naslednikom, potem preprosto ne moremo reči, da drevesa niso (več) dediščina. Nasprotno, izjemna drevesa so naša materialna in duhovna (ali kulturna) dediščina. Vrednotenje kulturnega pomena izjemnih dreves zahteva seveda specifična znanja. Naravovarstvena stroka v tem delu nujno potrebuje sodelovanje strokovnjakov različnih družbenih ved (etnologov, zgodovinarjev, sociologov …). Pobuda za sodelovanje mora priti in naravovarstva. V Sloveniji je strokovne literature, ki bi obravnavala družboslovne vidike drevesne naravne dediščine ali vrednot, zelo malo, tako rekoč nič. Očitno je, da so živa drevesa kot živi organizmi in del narave na družboslovnem področju praktično spregledana. Zato je na naravovarstvu, da izrazi jasno potrebo po teh znanjih, ki jih bo nato lahko vgradilo v celostno vrednotenje izjemnih dreves. Pri vrednotenju izjemnih dreves po naravovarstvenih vidikih pa obstaja razlika, ali pristopamo instrumentalno ali intrinzično. Čeprav so kriteriji in merila lahko v obeh primerih objektivni, je eden izmed pomembnih dejavnikov položaj izjemnega drevesa in s tem njegov namen ali funkcija. Pri instrumentalnem pristopu je pomembno, da je izjemno drevo zaradi nekega razloga pomembno (uporabno) za človeka, za družbo, na primer kot učni, občudovanja vredni, potencialno turistični objekt. Izjemna drevesa, ki so daleč od ljudi, v težko dostopnih predelih, te funkcije nimajo ali je bistveno manj izražena, zato so po takem pristopu manj vredna ali celo nepomembna. Šele ko lahko vrednotimo izjemno drevo na podlagi njegovih lastnosti – ne glede na to, kako daleč je od ljudi, cest, poti – mu priznamo tudi intrinzično vrednost, vrednost ker je, táko kot je, ne glede na to, kakšno korist od njega imamo ali Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 144 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 pričakujemo. Ne nazadnje: v najbolj odmaknjenih predelih »preživi« marsikatero izjemno drevo in prav zaradi odmaknjenosti ima možnost, da doseže izjemne razsežnosti (prim. Budkovič, 1996). Priznanje intrinzične vrednosti izjemnega drevesa za naravovarstveno stroko navsezadnje ne bi smelo biti hujša težava. Potegnimo vzporednico z neko drugo zvrstjo naravnih vrednot. Zakon o varstvu podzemnih jam (ZVPJ, 2004) je, navsezadnje, prav vse jame razglasil za naravne vrednote, pa se pri tem ni nihče vprašal, kje ležijo in kakšno korist ima družba od vsake izmed njih! V anketi, izvedeni v okviru te naloge med revirnimi gozdarji in drugimi gozdarskimi strokovnjaki, zaposlenimi na krajevnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije, je med razlogi za ohranjanje izjemnih dreves njihova intrinzična vrednost dobila povprečni rang 4,6 (od 10) in s tem 5. mesto ali zlato sredino (preglednica 25). Ugotovimo lahko, da precejšen del gozdarjev, če ne večina, priznava izjemnim drevesom (tudi) njihovo intrinzično vrednost. Na prvih dveh mestih med razlogi za ohranjanje izjemnih dreves sta po mnenju anketirank in anketirancev njihov pomen kot dediščina (rang 2,6) ter namen prepustiti jih prihodnjim rodovom (rang 3.1; preglednica 25). Vse od sprejetja Zakona o ohranjanju narave (1999) vlada v slovenskem naravovarstvu pojmovna in praktična zmeda. V 4. členu ZON določa, da »naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije.« S tem je potisnjen v ozadje pojem naravna dediščina ter uveden nov pojem, naravna vrednota, ni pa jasno njuno medsebojno razmerje. ZON tudi ne prinaša definicije pojma naravna vrednota. Zaradi nejasnosti pojma naravne vrednote v ZON se v praksi srečujemo z vprašanjema, ali je naravna vrednota lahko nekaj, kar ni naravna dediščina, ter ali obstaja naravna dediščina, ki ni naravna vrednota? Slednje po črki zakona sicer ni mogoče, pa vendar smo pri primerjavi drevesnih naravnih vrednot na območju OE Postojna z občinskimi inventarji naravne dediščine naleteli na drevesa, ki so (bila) naravna dediščina, naravne vrednote pa niso. Pojem vrednote je v različnih humanističnih vedah različno definiran. Preučevanje vrednot v filozofiji se razlikuje od preučevanja vrednot v psihologiji (Musek, 2000). Medtem ko so v filozofiji vrednote nekaj, kar je potrebno razlikovati od dejstev, je v psihologiji mogoče Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 145 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 vrednote preučevati tako, da jih raziskujemo kot dejstva (predmeti, občutki). Za vrednote se zavzemamo (filozofija), dejstva opažamo (psihologija) (Musek, 2000). Kaj so torej vrednote v naravovarstvu? Ker so naravne vrednote dejstva, je razlago primerneje poiskati v psihologiji. Popovič (1973, cit. po Musek, 2000) meni, da so vrednote »vsi tisti objekti – naše védenje, medčloveški odnosi, predmeti, naravni pojavi – s katerimi se povezuje človekova potreba po trajnosti, obstojnosti.« Z vidika varstva narave se zdi ta definicija vrednot dokaj prikladna. Glavna smotra varstva narave sta varovanje in ohranjanje delov narave, rastlin, živali, njihovih izjemnih osebkov, območij, zagotavljanje njihove trajnosti in obstojnosti. Ta potreba je izražena zaradi nas samih, zaradi misli na naše prednike in zanamce pa tudi zaradi objektov/vrednot samih po sebi, njihove intrinzičnosti. Ker je človekovo potrebo po trajnosti, obstojnosti, mogoče zagotavljati le z ohranjanjem vse narave ali vsaj čim večjega dela narave, je v smislu določitve, kaj v naravi je vrednejše in zato vrednota, potrebno oblikovati sistem vrednotenja. Rezultat vrednotenja je določitev vrednosti vrednotenih objektov, to pa je neposredna podlaga za njihovo ohranjanje in varstvo. Na podlagi utemeljitve vrednostnega sistema »SEH« novo (edino) definicijo naravnih vrednot predlaga Klopčič (2000): »Naravne vrednote so tisti pojavi, sestavine oziroma deli žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava, ki ima za R Slovenijo veliko znanstveno, doživljajsko ali ekosistemsko vrednost.« Pri tem pojme znanstveno, doživljajsko in ekosistemsko razumemo na podlagi v istem delu predstavljenih meril. V tej definiciji pogrešamo le časovno komponento oziroma to, kar Popovič (1973, cit. po Musek, 2000) imenuje »človekova potreba po trajnosti in obstojnosti«. Zato predlagamo dopolnitev definicije Klopčičeve z besedami: »in jih je zato potrebno trajno ohranjati in varovati.« Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 146 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 6.1.1.3 Definicija drevesne naravne vrednote Prevedba definicije naravne vrednote na izjemna drevesa, za katera smo že ugotovili, da jih družba pojmuje tako večplastno, kot jih le lahko, in da so obenem tako v materialnem kot duhovnem smislu naravna in/ali kulturna dediščina, je mogoča. Drevesne naravne vrednote so potemtakem tista drevesa, ki imajo za Slovenijo veliko znanstveno, doživljajsko in ekosistemsko vrednost in jih je zato potrebno trajno ohranjati in varovati. Ti pojmi so vsebinski del kriterijev, po katerih vrednotimo izjemna drevesa s pomočjo izbranih meril. Natančnejša definicija se glasi: Drevesne naravne vrednote so tista drevesa ali skupine dreves, ki rastejo kjer koli v Sloveniji in imajo izjemne dimenzije in/ali habitus, so izjemne po kompleksni povezanosti, so izjemno redke in/ali imajo velik pričevalni, ekosistemski in/ali estetski pomen. Drevesne naravne vrednote so tudi izjemni osebki grmovnih vrst ter drugih vrst lesnatih rastlin, ki ustrezajo navedenim kriterijem. Drevesne naravne vrednote so naravna dediščina, obenem pa so lahko tudi kulturna dediščina. Drevesne naravne vrednote je potrebno trajno ohranjati in varovati zaradi preteklih, sedanje in prihodnjih generacij. 6.1.2 Kriteriji in merila za vrednotenje izjemnih dreves Večplastni pomen in dojemanje dreves skozi zgodovino in v sedanjosti je potrebno zajeti in upoštevati pri vrednotenju izjemnih dreves. Načini vrednotenja izjemnih dreves se med državami zelo razlikujejo in so v tesni povezanosti s tamkajšnjim odnosom do narave, do dreves, večinoma tudi v povezanosti s kulturnim izročilom naroda. Naravovarstvena stroka v Sloveniji je v preteklosti oblikovala več predlogov vrednotenja naravne dediščine, tudi drevesne naravne dediščine oziroma drevesnih naravnih vrednot (Peterlin, 1976; Svetličič in Skoberne, 1988; Skoberne in Peterlin, 1988; Jenčič, 1999; Mastnak, 2004; Ocvirk in sod., 2004). Pristopi k izboru kriterijev in meril vrednotenja se razlikujejo in temeljijo na različnem obsegu razpoložljivih podatkov o drevesih, na strokovnem znanju ter osebnih izkušnjah avtorjev. Po reorganizaciji strokovne naravovarstvene službe in ustanovitvi Zavoda RS za varstvo narave v letu 2004 so se zelo jasno pokazale razlike v obravnavi izjemnih dreves med nekdanjimi regionalno organiziranimi zavodi. Za nadaljnje strokovno delo je zelo pomembno poenotenje kriterijev in Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 147 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 meril ter izdelava enotnega sistema vrednotenja izjemnih dreves. Na to potrebo so zelo jasno opozorili tudi anketiranke in anketiranci Zavoda za gozdove Slovenije, ki obenem poudarjajo nujnost po večji aktivnosti javne gozdarske službe na tem področju. V tem delu oblikovani sistem vrednotenja izjemnih dreves temelji na analizi vseh razpoložljivih podatkov o drevesnih naravnih vrednotah, določenih s Pravilnikom o določitvi … (2004). Podatki o posameznih lastnostih dreves se zelo razlikujejo in so različno zanesljivi. Njihovo kakovost je v veliki meri mogoče izboljšati s ponovnimi popisi dreves, ki so določena kot naravne vrednote. V nekaterih primerih (starost) pa je z razmeroma nizkimi stroški in nedestruktivnimi metodami mogoče priti le do bolj ali manj natančnih ocen. Le izjemoma so na razpolago zgodovinski podatki, na podlagi katerih je navedba starosti dovolj točna. Kriteriji vrednotenja izjemnih dreves se med seboj razlikujejo po načinu njihovega izražanja, iz česar v veliki meri izhaja stopnja objektivnosti kriterija. Pri strokovnem delu težimo seveda k čim večji objektivnosti, vendar se pri vrednotenju izjemnih dreves, prav zaradi njihove večplastnosti, ne moremo povsem izogniti subjektivnim presojam (Jenčič, 1999; Klopčič, 2000; Ocvirk in sod., 2004). 6.1.2.1 Izjemna debelina drevesa Izjemne dimenzije posameznega drevesa najprej pritegnejo pozornost strokovnjaka in laika. Še posebej debelina debla. Ta najbolj neposredno in učinkovito priča o mogočnosti drevesa. Drevo je najdebelejše spodaj, kjer nam je najbolj dostopno, se ga lahko dotaknemo, ga izmerimo (Jenčič, 1999). To velja predvsem za tiste vrste dreves, ki dosegajo absolutno največje dimenzije. V Sloveniji so to lipa in lipovec, pravi kostanj, dob, bela vrba. Drevesa drugih vrst, ki ne dosegajo primerljivo velikih dimenzij, vzbujajo manj pozornosti, a po strokovnih kriterijih niso nič manj pomembna. Zato je pri vrednotenju potrebno upoštevati drevesno vrsto. Podatki o drevesnih vrstah dreves, ki so določena za naravne vrednote, so pomanjkljivi. To je najbolj izrazito pri drevesih iz rodov lip, hrastov, vrb ter pri pravih in divjih kostanjih. Če lahko pri lipah (pogojno) še primerjamo drevesa med seboj, čeprav ne poznamo vrste, je to Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 148 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 nemogoče pri drevesnih vrstah v ostalih rodovih, ker se vrste med seboj po doseganju dimenzij in drugih lastnostih bistveno razlikujejo. Debelina drevesa je merljiva, torej objektivno ugotovljiva lastnost drevesa. Pri tem je pomembno dvoje: da je meritev pravilno izvedena ter da skupaj s podatkom o debelini zabeležimo tudi datum merjenja. Debelina drevesa se namreč spreminja, največkrat ker drevo raste, lahko tudi zato, ker drevo propada. Pri veliki večini izjemnih dreves je debelina najpomembnejši kriterij vrednotenja. Izjema so drevesa izjemno (absolutno) redkih drevesnih vrst in mutanti. Debelino izjemnega drevesa določene drevesne vrste primerjamo s predlagano mejno vrednostjo za to vrsto. Mejne vrednosti obsegov so predlagane za vse samonikle drevesne vrste v Sloveniji ter izbrane tujerodne vrste. Predstavljajo merilo, pri katerem izjemno drevo določimo za naravno vrednoto zgolj zaradi njegove debeline, ne glede na to, ali mu lahko pripišemo višjo vrednost še po katerem drugem kriteriju. Mejne vrednosti za posamezne drevesne vrste so določene na podlagi razpoložljivih podatkov o obsegih dreves, ki so določena za naravne vrednote, na podlagi podatkov o drugih izjemnih drevesih, ki so objavljeni v literaturi, na podlagi drugih strokovnih predlogov mejnih vrednosti obsegov ter na podlagi v strokovni literaturi objavljenih navedb o dimenzijah, ki jih drevesa posamezne drevesne vrste lahko dosegajo. Mejne vrednosti obsegov dreves za drevesne vrste so določene tako visoko, da lahko za drevesa, ki jih dosegajo, ugotovimo, da sodijo med debelejše predstavnike svoje vrste. Mejna vrednost obenem ne sme biti prenizka, saj bi v tem primeru merilo dosegalo preveliko število dreves posamezne vrste, s tem pa bi izgubilo svoj pomen. Za tiste drevesne vrste, ki so v registru naravnih vrednot pogostejše, je praviloma na razpolago večje število podatkov o debelini (lipa in lipovec, tisa, bukev, dob, bodika, pravi kostanj, navadna smreka). Predlagana mejna vrednost (merilo) pri teh vrstah je postavljena na trdnejših temeljih kot pri vrstah, pri katerih je znanih le nekaj podatkov (preglednica 16). V teh primerih namreč ne moremo vedeti, ali so drevesa zares najdebelejši predstavniki svoje vrste ali pa najdebelejših preprosto še nismo odkrili. V literaturi so namreč predstavljena drevesa, ki po debelini prekašajo najdebelejše drevo svoje vrste, ki je določeno kot naravna vrednota, ali so jim zelo blizu (Budkovič in sod., 1996; Vidervol, 1999; Brus, 2004; Habič, Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 149 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 2004; Gasparič in sod., 2004; Papler-Lampe in sod., 2006). Izjemno debeli predstavniki svoje vrste prav gotovo rastejo tudi v gozdovih in bi jih s sistematičnim delom ZGS lahko odkrili, evidentirali, ovrednotili ter uvrstili med naravne vrednote. Dopuščamo možnost, da bo potrebno čez čas, na podlagi večjega števila podatkov o obsegih evidentiranih izjemnih dreves, mejne vrednosti za posamezne drevesne vrste popraviti navzgor ali navzdol. Primerjava debeline dreves je težja pri večdebelnih drevesih. Predlagamo, da pri večdebelnih drevesih z razsoho pod 1,3 m nad tlemi in tako obliko debel, da zaradi vpliva odebelitve koreničnika merjenje debeline pod razsoho ni smiselno, za primerjavo uporabljamo izračunan obseg debla na podlagi temeljnic posameznih debel. Prek izračuna temeljnice vsakega debla večdebelnega drevesa je mogoče izračunati primerljivi obseg debla, katerega temeljnica je enaka vsoti temeljnic vseh debel večdebelnega drevesa - tako dobimo ustrezen primerljivi obseg večdebelnega drevesa (OVd): 0VD=^02+022+... + 02n …(3) Ovd = obseg večdebelnega drevesa Oi,02 … = obsegi posameznih debel 6.1.2.2 Izjemna višina drevesa Višina drevesa je, kot debelina, merljiva in zato objektivno ugotovljiva lastnost drevesa. Obstaja več metod merjenja višine dreves. V primerjavi z merjenjem debeline je merjenje višine nekoliko bolj zamudno in manj natančno (Mastnak, 2004). To je najverjetneje glavni razlog za manjše število podatkov oziroma manj natančne podatke o višinah dreves, ki so določena za naravne vrednote. V dosedanjih sistemih vrednotenja izjemnih dreves njihovim višinam niso posvečali veliko pozornosti. G. Mlinšek (1979) navaja, da so bili pri popisu izjemnih dreves v Sloveniji v letih 1977 in 1978 sicer zbrani tudi podatki o višinah dreves, vendar so bili premalo natančni za resnejšo analizo. Kljub temu ugotavlja, da najvišje jelke in smreke dosegajo okrog 45 m višine, bukve, Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 150 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 hrasti, lipe in pravi kostanji pa prek 30 m. Poudarja tudi, da položaj drevesa vpliva na njegovo višino ter širino krošnje, zato so »naši drevesni orjaki, ki rastejo v gozdu, naša najvišja drevesa, tisti, ki rastejo izven gozda, pa so naša najdebelejša drevesa.« (G. Mlinšek, 1979, str. 49). Neodvisnost višine od debeline izjemnega drevesa poudarja tudi Mastnak (2004), zato predlaga, da pri vrednotenju izjemnih dreves upoštevamo ali debelino ali višino – glede na to, katera lastnost je pri posameznem drevesu bolj poudarjena (izjemna). Prav tako je mogoče iz podatkov o dimenzijah dreves, ki so določena kot naravne vrednote, ugotoviti, da pri izjemnih drevesih ta dva parametra nista neposredno soodvisna (slika 23). Način vrednotenja orjaških dreves v ZDA obravnava obe dimenziji skupaj, poleg njiju pa še premer krošnje. Drevesa točkujejo po posebni formuli: obseg debla + višina drevesa + 1/4 premera krošnje (Measuring guide, 2006). Najvišje drevo na svetu raste prav v ZDA (Kalifornija). »Stratosferski velikan« je vednozelena sekvoja Sequoia sempervirens (D. Don) Endl. in meri 112,34 m. Še višji je bil s 135 m mamutovec Sequoiadendron giganteum (Lindl.) Buchholz, imenovan »Oče gozdov« (Brus, 2004). O najvišjih drevesih v Evropi je zanimiv prispevek objavil Bleiweis (1952), ki sicer ugotavlja, da so podatki težko dostopni in neurejeni. Najvišje v Evropi naj bi zrasle jelke (75 m), zatem smreke (60 m), macesni (53 m) ter bori (48 m), medtem ko listavci po višinah zaostajajo. Brus (1995) navaja mnogo bolj podrobne podatke o najvišjih drevesih v Evropi. Večina najvišjih dreves ne raste več, za tista, ki jih je leta 1954 izmeril Leibundgut v pragozdu Peručica v Bosni pa ni znano, ali še stojijo. Tedanje meritve so pokazale 63 m pri najvišji smreki ter 65 m pri najvišji jelki (Leibundgut, 1976). Po podatkih The Tree Register je najvišje drevo v Veliki Britaniji duglazija »Dughall Mor« s 64 m višine, izmerjena decembra 2005 (Welcome …, 2006). Tudi francoski gozdarji navajajo izjemne višine dreves. Tudi v Franciji je najvišja duglazija, s 60 m. Najvišji jelka in smreka merita 54 m. Neverjetne višine navajajo za bukve: 49, 48, 47, 46 m. Tudi graden je izjemno visok, 47 m (Les arbres …, 2006). Najvišje drevo v Sloveniji je nesporno Sgermova smreka na Pohorju (Brus, 1995, 2004), ki je bila v letu 2006 ponovno izmerjena. Zadnja meritev je pokazala 61,8 m, to je 10 cm več kot pred dobrim desetletjem (Brus, 1995; Čoderl, 2006). Vidervol (1999) poroča o izjemno visoki jelki, ki sega kar 53,5 m visoko, njen obseg pa znaša »le« 283 cm. Raste na območju Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 151 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Črmošnjic. To je, po razpoložljivih podatkih, najvišja jelka v Sloveniji. V registru drevesnih naravnih vrednot ta podatek ni zabeležen. Domnevno najvišje drevo, ki naj bi kadar koli zraslo na ozemlju Slovenije, je jelka z Rakitne, last kmeta Opeke. Pahor ob opisovanju tovorjenja lesa po Jamborni cesti iz Notranjske proti Trstu opisuje: »Z Rakitne je prišel največji jambor, kar jih je sploh znanih. Naročil ga je ladjar Henrik Angel Jazbec iz Trsta za svojo ladjo Beechdale, ki je bila leta 1894 poškodovana. V Senadolah ga je izmerila navihana mlada gostilničarka Rezka Franetič. Skupaj z vprego – tu so ga vlekli še štirje pari konj – je meril 78 m, kar ustreza parkirnemu prostoru pred gostilno. Jambor sam je meril 64 m. Takšno mero smo zabeležili tudi na Rakitni in Trstu.« (Pahor, 1981a: 73). Če se zdi podatek neverjeten, se o verodostojnosti lahko prepričamo v prispevku, ki je v celoti posvečen prav temu jamboru (Pahor, 1981b). Če je bil jambor dolg 64 m, je morala biti jelka visoka vsaj 67 m (Brus, 1995), po mnenju nekaterih celo čez 70 m. Mastnak (2003) predlaga, da pri vrednotenju izjemnih dreves njihovo višino uporabljamo le kot kriterij za določitev drevesne naravne vrednote državnega pomena. Mejna vrednost za jelko, bukev ali druge listavce po tem predlogu znaša 42,5 m, za smreko ali macesen pa 50 m. Predlog, ki so ga oblikovali sodelavci ZRSVN (Ocvirk in sod., 2004), se nekoliko razlikuje. Mejne vrednosti naj bi veljale za določitev drevesnih naravnih vrednot, in sicer za jelko, bor, bukev ali druge listavce 42 m, za smreko ali macesen pa 50 m. Mejne vrednosti, postavljene za določitev naravnih vrednot državnega pomena, so občutno višje, in sicer za iglavce 55 m in za listavce 45 m (ibid.). Slednji predlog je nekoliko nelogičen, saj je pri jelkah in borih razlika med obema vrednostma kar 13 m, pri smreki in macesnu oziroma ostalih iglavcih pa 5 m. Menimo, da sta oba predloga (Mastnakov in predlog ZRSVN) neustrezna, saj ne upoštevata razlik v največjih višinah med drevesnimi vrstami. Katera tisa pa lahko zraste 55 m visoko? Predlog mejnih vrednosti višin, ki smo ga oblikovali v tem delu (preglednica 16), je izdelan na podlagi podatkov o višinah dreves, ki so določena za naravne vrednote, ter na podlagi navedb največjih višin, ki jih dosegajo drevesa posamezne drevesne vrste (Brus, 2004), pri tem smo navedene največje višine zmanjšali za 10 %. Izjema so tujerodne drevesne vrste, ki na svojih naravnih rastiščih dosegajo 60, 80, celo 100 m. Kot za jelke in smreke, tudi za te vrste predlagamo mejno vrednost 45 m. Drevesa tujerodnih vrst, ki lahko na svojih naravnih rastiščih zrastejo tako visoko, naj bi v Sloveniji dosegla vsaj najvišjo mejno vrednost, ki velja za samonikle vrste, če naj jih ovrednotimo kot naravne vrednote po kriteriju višine. Izmed Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 152 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 dreves tujerodnih vrst, ki so določene za narave vrednote, sta se tej višini približali le dve drevesi, in sicer platana v Medlogu (podatek o višini 45 m je ocena) ter Hincejeva sekvoja s 44 m višine.) V predlaganem sistemu vrednotenja obravnavamo debelino in višino drevesa ločeno, upošteva se tista lastnost, ki drevesu prinese več točk (enačbi (1) in (2)). Z upoštevanjem mejnih vrednosti višin po našem predlogu, bi, zgolj po kriteriju višine, kot drevesne naravne vrednote določili 72 od 1082 dreves, za katera so podatki o višini znani. Ob predpostavki, da so podatki o višinah drevesnih naravnih vrednot dovolj točni. Med njimi sta le dve jelki, devet smrek, nobenega macesna, dva rdeča bora in pet bukev. V preglednici 9 so navedena vsa drevesa, ki so določena za naravne vrednote in so visoka vsaj 40 m. 6.1.2.3 Izjemen habitus Habitus ali zunanji videz drevesa je odvisen predvsem od oblike krošnje in oblike debla. Habitusi drevesnih vrst se med seboj praviloma razlikujejo, kar nam omogoča prepoznavanje drevesnih vrst (Brus, 2005). Habitus na prostem rastočih, enakomerno osvetljenih dreves je značilen za drevesno vrsto. V splošnem velja, da je tak habitus tudi najbolj estetski in predstavlja ideal, ki si ga želimo povsod tam, kjer drevesa sadimo (tudi) zaradi njihovega estetskega prispevka k podobi nekega kraja (vrtovi, parki, naselja). Habitus ocenjujemo vizualno, saj ni merljiva lastnost. Zaradi tega je neizogibna določena mera subjektivnosti, čeprav lahko za drevesno vrsto tipičen habitus prepozna in ga tako ovrednoti večina strokovnjakov. Težave se pojavijo, ko vrednotimo drevesa, ki nekoliko odstopajo od ideala, saj ne moremo govoriti o malo, srednje ali zelo izjemnem habitusu (Mastnak, 2003). Kriterij izjemen habitus vrednotimo pojavnostno – ali je izjemen ali pa ni. Mastnak (2003) predlaga, da pri vrednotenju izjemnih dreves izjemen habitus pripišemo samo drevesom s somerno, lepo razvito krošnjo ter jasnim razvejitvenim vzorcem, tipičnim za vrsto. Pri tem sta pomembni oblika in velikost krošnje ter njeno razmerje do debla, ki posebej jasno poudari Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 153 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 ogrodje in zgradbo posamezne drevesne vrste (Shigo, 1991, v Ocvirk in sod., 2004), kar je praviloma uresničeno pri drevesih, rastočih na prostem. Idealni habitus drevesa je cilj, ki ga z nego gozda skušamo doseči tudi v gozdarstvu. Deblo mora biti ravno, lepo izraženo, krošnja simetrična. Razlika je le v velikosti oziroma globini krošnje, ki mora biti pri drevesih, ki rastejo v gozdu, ustrezno manjša, da je deblo polnolesno in kakovostno. Seveda bi bilo nesmiselno najlepše oblikovana drevesa v gozdu, ki imajo praviloma najbolj kakovosten les, vrednotiti kot izjemna drevesa z izjemnim habitusom. V gozdu izstopajo, so izjemna, drevesa nenavadnih oblik, ki so lahko posledica delovanja okoljskih dejavnikov ali sprememb v genetskem zapisu (mutanti). Svetličič in Skoberne (1988) drevesa nenavadnih oblik poimenujeta »igra narave«. V gozdu in gozdnem prostoru pa so izjemna tudi drevesa z zelo velikimi, košatimi krošnjami. Ta običajno rastejo na gozdnem robu, ob gozdnih cestah, na lazih ali ob samotnih gozdarskih in lovskih kočah. Velikokrošnjata drevesa pogosto pričajo o nekdanji rabi tal, na primer o pašnikih, kjer so – nekoč na prostem rastoča – s svojimi širokimi krošnjami dajala senco pašni živini. Tak način obravnave izjemnega habitusa pri vrednotenju dreves predlagajo tudi na ZRSVN (Ocvirk in sod., 2004). Pri vrednotenju izjemnega habitusa moramo upoštevati tudi položaj drevesa ter ločeno obravnavati drevesa v odprti krajini ter v naseljih in drevesa v gozdu in gozdnem prostoru. V prvem primeru izjemen habitus pripišemo pravilno oblikovanim drevesom s tipičnim habitusom glede na drevesno vrsto. V gozdu in gozdnem prostoru izjemen habitus pripišemo nenavadno oblikovanim drevesom ter drevesom z zelo velikimi in košatimi krošnjami. Izjemen habitus (razen pri mutantih) vrednotimo poleg debeline ali višine drevesa kot dodatno izjemno lastnost. V opisih dreves, ki so določena za naravne vrednote, prevladujejo oznake »lep, značilen habitus, velika krošnja«, navedena pa so tudi drevesa z nenavadnimi oblikami. Taka drevesa navajajo tudi drugi avtorji, in sicer pretežno za drevesa v gozdu in gozdnem prostoru. Čas (1981) opisuje smreke – viharnike z desetimi in več vrhovi, ki kljubujejo bičanju vetra, teži snega in udarcem strele na Koroškem. Smreka s sedmimi glavami je zabeležena na Jelovici (Papler-Lampe in sod., 2006). Na Bohorju raste bukev s »konjsko glavo« (Bogovič, 1999), na Mašunski gozdni učni poti pa bukev z izjemno veliko rakavo tvorbo na deblu (Habič in sod, Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 154 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 1998). Nad Stranami, na zaraščajočem se pašniku, raste črni bor z nenavadno, dežnikasto krošnjo (Habič, 2004). Posebno obravnavo zaslužijo v naravnem okolju rastoči mutanti, katerih nenavadna oblika je posledica spremenjenega genskega zapisa. Najbolj znani so mutanti smreke, kačje smreke Picea abies f. virgata (Brus, 2005). V registru naravnih vrednot je zabeleženih 6 kačjih smrek. Med njimi ni kačjih smrek v Trenti (Mlekuž, 2005), pri Pokojniku nad Sevnico (Bogovič, 1999) in tiste na Slivnici (Evidenca izjemnih dreves OE Postojna). V registru naravnih vrednot in v drugi literaturi so opisani tudi drugi mutanti, kot so stebrasta smreka (Bogovič, 1999; Habič, 2004), Brinarjeva jelka na Rakitni (Skoberne in Peterlin, 1991). Naravni mutanti so zaradi izjemne genske zasnove pomembni tudi ali predvsem zaradi ohranjanja biotske pestrosti, v tem primeru genetske pestrosti v Sloveniji. Predvsem za kačje smreke velja, da so to večinoma mlada in majhna drevesa, ki se po dimenzijah ne morejo primerjati z drugimi izjemnimi drevesi. Izjemna genetska zasnova, ki se izraža z izjemnim habitusom, je sama po sebi zadosten razlog za določitev teh dreves za naravne vrednote, ne glede na njihovo debelino ali višino, zato je ovrednotena s sto točkami. Izjemen habitus obravnavamo tudi v skupini grmovnih vrst, kadar so osebki drevesaste oblike. Ena izmed glavnih razlik me drevesi in grmi je prav oblika rasti, saj grmi praviloma nimajo glavnega debla, pač pa se tik nad tlemi močno razvejijo. Posamezni osebki grmovnih vrst, ki imajo drevesast habitus, so zato izjemni. Zelo pogosto je tak habitus posledica oblikovanja osebka z obrezovanjem. Izjemen, drevesast habitus osebkov grmovnih vrst vrednotimo kot dopolnilni kriterij ob debelini ali višini, vendar ne glede na to, kje tak osebek raste. 6.1.2.4 Kompleksna povezanost Kriterij kompleksne povezanosti je zelo kompleksen, saj v njegovem okviru obravnavamo široko paleto povezanosti izjemnih dreves z njihovo ožjo ali širšo okolico. Pri nekaterih merilih tega kriterija je vrednotenje povsem objektivno. Za vsako izjemno drevo, ki ga vrednotimo, je mogoče ugotoviti ali je del širše naravne vrednote ali Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 155 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 zavarovanega območja (Skoberne in Peterlin, 1988; Mastnak, 2004). Izjemna drevesa, ki rastejo na zavarovanih območjih, ustrezno ovrednotimo po kriteriju kompleksne povezanosti. Če je drevo, ki je opredeljeno kot naravna vrednota, del zavarovanega območja, ki ga je razglasila država, potem je ta naravna vrednota državnega pomena (Uredba o spremembi uredbe o zvrsteh …, 2003: 4. odst. 3.a čl.). Ta določba pri določanju pomena drevesnih naravnih vrednot pri pripravi Pravilnika o določitvi … (2004) ni bila upoštevana. Medsebojna zraščenost dveh (ali več) dreves je najbolj neposredna, fizična povezanost. Kot tako razumemo tudi, kadar se debla ali krošnji dveh dreves ovijajo in prepletajo ter na ta način ustvarjajo poseben, zanimiv pojav. Posebno pozornost in presojo zahtevajo skupine izjemnih dreves. Iz opisov drevesnih naravnih vrednot v registru je v nekaterih primerih težko razbrati, ali so tudi drevesa, ki so omenjena ob nekem drevesu, ki je določeno za naravno vrednoto, prav tako naravne vrednote ali ne. Drugo vprašanje je, ali imajo vsa drevesa v skupini enak pomen. Kot primer navajamo tisi v Stranah pod Nanosom. Zabeleženi sta kot ena drevesna naravna vrednota (Id. št. 302) državnega pomena. Debelejša tisa meri v obsegu 410 cm, tanjša pa 201 cm. Sklepamo, da je kot naravna vrednota opredeljena skupina obeh dreves, torej sta obe drevesi naravni vrednoti državnega pomena. Pri obravnavi skupine izjemnih dreves je, poleg drugih lastnosti dreves, nujno določiti, koliko in katera drevesa sestavljajo skupino. Ker to pri opisih drevesnih naravnih vrednot v registru ni dosledno narejeno, je nemogoče ugotoviti, koliko dreves je določenih za naravne vrednote. Skupina dreves mora biti nadalje opisana tako, da ni dvoma, na katero drevo se nanašajo določeni podatki (dimenzije …). Pri evidentiranju izjemnih dreves na območju OE Postojna je bil uporabljen poseben opisni obrazec za skupino dreves (Habič, 2004). Primerno je, poleg opisa, izdelati tudi skico skupine dreves, ki omogoča povezavo med drevesi in zabeleženimi podatki ter poznejše spremljanje stanja posameznih dreves ter skupine kot celote. Izjemnim drevesom, ki so del vsebine učnih poti ali rastejo ob označenih planinskih in drugih pešpoteh, pripišemo kompleksno povezanost po tem merilu. V gozdnem prostoru imajo te poti navadno določeno vsaj drugo stopnjo ene izmed socialnih funkcij (poučne, rekreacijske, turistične). Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 156 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Pri naslednji skupini meril za vrednotenje kriterija kompleksne povezanosti je subjektivnost nekoliko bolj izražena. V večini primerov je povezanost izjemnega drevesa z neposredno okolico še vedno nedvoumna, mogoče pa so seveda tudi situacije, v katerih smo pri vrednotenju lahko v dvomih. Kompleksno povezanost upoštevamo v primerih, ko so drevesa posajena ob objektih z namenom estetsko obogatiti lokacijo ali povečati njeno funkcionalnost. To so drevesa posajena ob kapelicah in znamenjih (ali pa so znamenja postavljena pod drevesa), ob pokopališčih, v vrtovih, parkih, ob graščinah. Nekatera izmed teh dreves so morda imela v preteklosti poseben pomen, ki pa se je s časom izgubil ali čaka, da ga odkrijemo. 6.1.2.5 Redkost Redkost je dodatni kriterij vrednotenja izjemnih dreves, poleg debeline ali višine. V primerih absolutne redkosti pa je ta kriterij samostojen, to pomeni, da je obstoj drevesa absolutno redke drevesne vrste v naravnem okolju že dovoljšen razlog za to, da drevo opredelimo za naravno vrednoto, ne glede na njegove dimenzije. To velja za dve samonikli drevesni vrsti v Sloveniji, oplutnik Quercus crenata Lam. in tatarski javor Acer tataricum L. (Brus, 2004). Ker pojav neke redke samonikle drevesne vrste v nekem zaključenem območju pomembno prispeva k biotski pestrosti tega območja, določenim merilom redkosti dajemo večjo težo (preglednica 20). Pri vrednotenju kriterija redkosti izjemnih dreves, zlasti na večjih območjih, se v praksi kot zelo uporabni izkažejo geografski informacijski sistemi. Za uspešno vrednotenje je v tem primeru namreč potreben zelo dober prostorski pregled pojavljanja izjemnih dreves določene drevesne vrste na nekem območju. Na območju OE Postojna smo ob takem pregledu ugotovili, da v strnjenih gozdovih na Javorniško-Snežniškem pogorju rastejo le štiri drobnice, štiri bodike in ena lesnika (Evidenca izjemnih dreves OE Postojna). Pravzaprav so to edini evidentirani osebki teh vrst na celotnem območju OE. Eden izmed evidentiranih gradnov pa raste na lazu sredi snežniških gozdov na izjemni nadmorski višini 970 m. Merila vrednotenja kriterija redkosti, ki jih predlagamo v tej nalogi, gre razumeti kot poskus. Podrobnejše prostorske analize pojavljanja redkih drevesnih vrst, ki bi vključevale tudi areale razširjenosti posamezne drevesne vrste, vključno z nadmorsko višino pojavljanja, ali pa Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 157 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 fitogeografska območja, gozdne združbe in druge parametre, bi bile dobra osnova za bolj utemeljena merila kriterija redkosti. Kar je zelo redko, je tudi bolj skrito in težje opazno, obenem pa toliko bolj dragoceno. 6.1.2.6 Ekosistemski pomen Svetličič in Skoberne (1988) med biološkimi izhodišči navajata tudi ekološka izhodišča za vrednotenje izjemnih dreves, ki jih utemeljujeta s pomenom drevesa kot življenjskega prostora za predstavnike živalskih vrst, ki imajo tu svoja zatočišča. Podobno razmišlja Mastnak (2003), ki posebej opozarja na navzočnost žuželk, ptičjih gnezd in drugih vretenčarjev. Poleg navzočnosti ogroženih ali zavarovanih vrst »ptic, žuželk in vretenčarjev« Mastnak razširja kriterij ekosistemske pomembnosti še na pomembno habitatno vlogo drevesa v grajenem okolju ali v odprti krajini. Predpostavljamo, da so z besedno zvezo »ogroženih ali zavarovanih vrst« (Mastnak, 2003) mišljene zavarovane prosto živeče živalske vrste, navedene v Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (2004). Poleg njih bi morali upoštevati tudi mahove, lišaje in glive, ki se prav tako pojavljajo na drevesih. Glive se značilno pojavljajo na drevesih, ki kažejo znake propadanja zaradi poškodb in upada vitalnosti (Reš, 1998; Jurc in Jurc, 2002). Navzočnost živalskih in drugih vrst na drevesu v bistvu ni nič izjemnega, če je drevo del njihovega habitata. Verjetnost, da je izjemno drevo gostitelj vsaj ene zavarovane vrste, je zelo velika. Praktično ugotavljanje njihove navzočnosti pa je lahko zelo težavno in zamudno. Dodaten problem so potrebna specialistična znanja za prepoznavanje nekaterih vrst. Pavšalna ocena, da je neko izjemno drevo gostitelj neke zavarovane vrste, brez navedbe konkretne vrste, pač ne more biti strokovna podlaga za vrednotenje. Poleg tega se vrste, ki gostujejo na nekem drevesu, lahko relativno hitro menjajo. Posamično rastoča drevesa ali njih skupine v kmetijski in urbani krajini imajo velik ekosistemski pomen ne glede na stopnjo ogroženosti ali stanje zavarovanosti vrst, katerih gostitelji so. Pirnat (1991b) navaja, da prosto rastoča drevesa vplivajo na osvetljenost, temperaturo in vlažnost zraka ter zmanjšujejo vetrovnost v svoji okolici. Drevesa so gostitelji različnih vrst žuželk (odvisno od drevesne vrste), kar pomembno zgosti prehranjevalni splet, zlasti za ptice. Zato posamično rastoča drevesa močno vplivajo na stabilnost okoliškega Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 158 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 ekosistema (Pirnat, 1991b). Drevesa v odprti krajini imajo velik pomen tudi za druge vrste živali (Wildermuth, 1980, v Pirnat, 1991b; Papež in sod., 1997), katerih gibanje v območju brez skrivališča je omejeno. Posamično rastoča drevesa, poleg skupin druge drevesne vegetacije, za te vrste pomenijo predvsem možnost skrivališča pa tudi mesto hranjenja in s tem možnost prehajanja živali prek odprte krajine – »stopni kamni«. Zagotovo so to poglavitni razlogi, na podlagi katerih je v predlogu sistema vrednotenja izjemnih dreves ZRSVN (Ocvirk in sod., 2004) pri kriteriju ekosistemske pomembnosti poudarjen zlasti položaj posameznega drevesa ali skupine dreves v kmetijski krajini in na urbanih površinah. Kot ekosistemsko pomembna drevesa so v predlogu ZRSVN tudi osamljena drevesa rastišču ustrezne drevesne vrste sredi monokultur v spremenjenih ali izmenjanih gozdovih ter drevesa na ekstremnih rastiščih. Za slednje je potrebna nadaljnja določitev ekstremnih rastišč za posamezne drevesne vrste (Ocvirk in sod., 2004). Na podlagi opazovanj gibanja izbranih vrst ujed v kmetijski krajini, v povezavi s prosto rastočimi drevesi, ter na podlagi druge strokovne literature Pirnat (1991b) ocenjuje, da naj bi bila razdalja med drevesi v kmetijski krajini največ 200 m (eno drevo na 4 ha), kjer ni gozda ali ostankov gozdne vegetacije. Ekosistemski pomen izjemnih dreves je dodatni kriterij poleg debeline ali višine dreves. Glede na to, da je ekološki pomen dreves tem večji, čim manj je dreves v kmetijski krajini, predlagamo več meril v tem kriteriju (preglednica 21). 6.1.2.7 Pričevalni pomen Pričevalni pomen izjemnega drevesa izhaja iz odnosa posameznika, skupnosti (vaške, lokalne) ali naroda do drevesa kot sredstva, s katerim je za dolgo, stoletja dolgo, na javnem mestu zapisano sporočilo. Najpogosteje z enim samim drevesom, najpogosteje z velikolistno lipo. Drevo je izbrano zaradi njegove sposobnosti za dolgo življenje, ki traja mnogo generacij človeških življenj, zaradi njegove trdnosti in sposobnosti kljubovati, zaradi njegovih mnogih dobrodejnih vplivov na okolico, zato, ker je del narave, iz katere izhajamo, in zato, ker v sebi nosimo zapis o njegovi simboliki. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 159 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Zelo izražen, a še premalo preučen, je pričevalni pomen vaških dreves v Sloveniji. Pri vrednotenju izjemnih dreves je potrebno upoštevati, da vsako drevo, ki raste v vasi, še ni »vaško drevo« v pravem pomenu besede. Vaška drevesa so imela v preteklosti posebno mesto in funkcijo v življenju vasi. V Sloveniji so bile to predvsem velikolistne lipe. Ovsec (1992) navaja, da je imela lipo vsaka slovenska vas že pred Karlom Velikim (8. st.). Tudi v poznejšem času je bila lipa na vasi središče vsega družabnega življenja, kjer so se odvijala vaška zborovanja, posvetovanja hišnih gospodarjev, pravde in razsodbe, veselice, plesi, sejmi in drugi pomembni dogodki. Lipo je, poleg kmečkega prebivalstva, cenilo in spoštovalo tudi plemstvo in meščanstvo, zato so imela ta drevesa pomembno vlogo tudi v življenju mest (Vrhovnik, 1934; Sattler in Stele, 1973; Pavlin, 1906, v Mayer, 1988; Ovsec, 1992). Ponekod (Vrba, Nemški Rut) so pod vaškimi lipami še ohranjeni posebni kamni, ki so nekoč rabili kot sedeži za hišne gospodarje v vasi, zato se je njihovo število ujemalo s številom kmečkih gospodarstev (Ovsec, 1992). O pomenu vaških dreves pričajo tudi kamnite mize pod njimi. Na območju OE Postojna najdemo kamniti mizi pod lipo v Matenji vasi in pod lipo pri cerkvi v Orehku. O spremenjeni vlogi in izgubljenem pomenu središčnega vaškega drevesa v sodobnem času marsikje zgovorno pričajo kontejnerji za odpadke pod drevesom. Pričevalni pomen pripisujemo tudi t.i. »hišnim drevesom«. V literaturi, razen navedbe tega pojma (Jenčič, 1999; Ocvirk in sod., 2004), nismo našli definicije hišnega drevesa. V registru naravnih vrednot se navedba »hišno drevo« pojavlja skoraj izključno pri drevesih, ki rastejo v mariborski območni enoti ZRSVN, le izjemoma v drugih območnih enotah. Domnevamo, da se izraz »hišno drevo« ne nanaša zgolj na lokacijo izjemnega drevesa v bližini neke hiše, praviloma kmetije, temveč ima v tem okolju prav posebno funkcijo oziroma uporabno vrednost (zaščita, senca, lipovo cvetje za čaj, med, plodovi, npr. pravi kostanj ipd.). Tega ali tako razumljenega izraza torej ne moremo enačiti z opisom: »… drevo raste pred hišo št. n«. Kot »hišno drevo«, ki mu pripisujemo izjemen pričevalni pomen, razumemo drevo izjemnih dimenzij v neposredni bližini domačije, katerega navzočnost povezuje več generacij iste družine. Pričevalni pomen imajo drevesa, posajena v spomin na posebne dogodke v življenju skupnosti ali posameznika. Nekoč so sadili drevesa ob zmagah nad Turki (turške lipe) (Sattler in Stele, 1973; Ovsec, 1992). Nekatera drevesa nosijo spomin na znane osebnosti (Glavarjava lipa v Komendi, Levstikova lipa v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah). Na območju OE Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 160 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Postojna je pričevalni pomen pripisujemo lipi, ki jo je na Mašunu posadil H. L. Schollmayer leta 1888 (Schollmayer, 1998). Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so ponekod posadili drevesa (Ljubljana, Cerknica, Lož). Občina Cerknica je dve drevesi zavarovala z občinskim odlokom (Odlok o razglasitvi …, 1992). Lipa na Trgu Republike sredi Ljubljane ni zavarovana. Ta drevesa seveda še ne dosegajo nikakršnih izjemnih dimenzij. Ker so bila drevesa posajena kot narodov simbol in v spomin na prelomen zgodovinski dogodek, jih je potrebno ohranjati ne glede na njihove dimenzije. Drevesa pogosto sadijo tudi ob drugih svečanih in izjemnih priložnostih ali dogodkih. Ker s tem drevesa pridobijo vlogo nosilca sporočila o nekem pomembnem dogodku, so neke vrste živi spomeniki. Iz naravovarstvenega vidika ta drevesa (še) nimajo kakšne posebne vrednosti, zato pa so toliko bolj pomembna kot kulturna dediščina slovenskega naroda, lokalne ali širše skupnosti. Žal jih stroka, ki skrbi za kulturno dediščino, ne prepoznava kot elemente, potrebne strokovne obravnave, nege in varstva. 6.1.2.8 Estetski pomen Kriterij vrednotenja estetskega pomena izjemnih dreves je izmed vseh kriterijev najbolj subjektiven, saj je dojemanje estetike stvar osebnih občutij. Pa vendar obstajajo določena splošna merila v zvezi s tem. Barvitost, harmoničnost, pozitivno izstopanje iz okolice ali skladna interakcija z okolico so lastnosti, ki pri ljudeh večinoma vzbujajo estetska občutja (Klopčič, 2000). V Zakonu o ohranjanju narave (ZON-UPB2, 2004) ter Uredbi o zvrsteh … (2002) estetskega pomena ne najdemo med kriteriji za določanje naravnih vrednot. Menimo, da ga je kljub temu potrebno upoštevati pri vrednotenju izjemnih dreves. Da bi drevesu pripisali estetski pomen, mora biti izpolnjen osnovni pogoj, da je drevo estetsko, ustreza čutu za lepoto. Le táko drevo lahko bistveno prispeva k estetiki svoje okolice. Marušič (1988) navaja, da scenski potencial oziroma privlačnost krajine izražamo z intenziteto krajinskega prizorišča in kakovostnih elementov krajinskega prizorišča, ki delujejo na opazovalca. Čeprav je odzivnost na te elemente močno odvisna od opazovalca, je ta nedvomno tem lažja, čim bolj opazovani predmet izstopa iz okolice. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 161 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Na podlagi izvedene slikovne ankete, v kateri so različne skupine oseb ocenjevale lepoto posamično rastočih dreves v krajini, Pirnat (1991a) ugotavlja, da so pri ocenah estetsko najbolj privlačnih dreves sicer rahla, a ne bistvena odstopanja med skupinami (gozdarji, lastniki dreves). V naseljih, vrtovih, parkih, ob zgradbah rastoča drevesa so bila praviloma posajena med drugim tudi z namenom polepšanja okolice. Drevesa pomenijo nenadomestljivo arhitekturno oživitev mesta. Posamezna drevesa, praviloma v urbanem okolju, z vidika nege in vzdrževanja obravnava arboristika, katere cilj je zdravo, estetsko in varno drevo (Oven, 2000). Z estetskim pomenom drevesa v drevoredih, vrtovih in parkih kot tudi z estetskim pomenom drevoredov, vrtov in parkov se nujno srečujemo tudi pri obravnavi oblikovane narave kot zvrsti naravnih vrednot. Lepoto drevesom in njihovemu prispevku k lepoti okolice priznavamo tudi v gozdnem prostoru. Gozdarke in gozdarji - anketiranke in anketiranci so v anketi, izvedeni v okviru tega dela, med razlogi za ohranjanje izjemnih dreves na visoko 4. mesto postavili dejstvo, da »so vredna občudovanja«. Doživljanje dreves, njihovo občudovanje, tudi zaradi tega, ker so lepa, je torej pomemben razlog za to, da posamezna drevesa v gozdnem prostoru ohranimo, za razliko od vseh okoliških dreves, namenjenih pridobivanju lesa. Kriterij estetskega pomena izjemnega drevesa je dodatni kriterij, ki ga upoštevamo poleg debeline ali višine drevesa. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 162 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 6.1.2.9 Kriteriji določanja naravnih vrednot po ZON, ki niso primerni za vrednotenje izjemnih dreves 6.1.2.9.1 Starost Starost drevesa je mogoče z ustrezno natančnostjo ugotoviti le na podlagi pisnih ali slikovnih virov. Za starosti dreves nekaj sto let, je ustno izročilo v večini primerov dokaj nezanesljiv vir informacij. Pirnat (1991a) ugotavlja, da so bili pri ocenah starosti prosto rastočih dreves neskladni celo njihovi lastniki ter družinski člani. S staranjem drevo prirašča, zato so starejša drevesa praviloma debelejša in višja. Z vrednotenjem debeline in višine drevesa zato posredno vrednotimo tudi starost. Hitrost priraščanja je pri drevesih iste drevesne vrste odvisna tudi od mnogih drugih dejavnikov, predvsem pa se zelo razlikuje med drevesnimi vrstami. Med vrstami so velike razlike tudi v najvišji starosti, ki jo lahko doseže drevo posamezne vrste – od nekaj deset let do tisoč in več let. Medtem ko je na primer sto let stara tisa še »najstnica«, za navadne breze velja, da le redko dosežejo to starost (Brus, 2005). Zato bi morali, kot pri debelini in višini, tudi starost dreves vrednotiti glede na drevesno vrsto. Analiza registra drevesnih naravnih vrednot je pokazala, da je zanesljivih podatkov o starosti dreves, ki so določena kot naravne vrednote, izredno malo. Ob ponovnih (periodičnih) popisih bi bilo sicer dobro zbrati več informacij o starosti dreves, ki so določena kot naravne vrednote. Kljub temu bi zelo težko prišli do dovolj zanesljivih podatkov o njihovi starosti, ki bi jih lahko uporabili za vrednotenje. O tem, kako so ocene starosti drevesa lahko bistveno različne, zgovorno priča dobro dokumentiran primer tise v Stranah pod Nanosom. Po legendi, ki kroži med ljudstvom, naj bi pod njo pridigal sv. Hieronim, ki je živel v 4. (četrtem!) stoletju (Habič, 2001). Leta 1862 jo je Deschmann (1862), brez sence dvoma, razglasil za najstarejše drevo na Kranjskem, ker naj bi bila stara najmanj 985 let. Pri tem je leta 1860 izmerjeno drevo primerjal s širino letnic na nekem kolutu 150 let stare tise. V zapisu o botaničnih naravnih spomeniki Kranjske jo omenja Pavlin (1906, v Mayer, 1988) in navaja starost med 1200 – 1600 leti. O isti tisi je pisal Putick Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 163 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 (1907), ki je svoje meritve prav tako primerjal s prerezi tanjših tis v okolici. Njeno starost je ocenil na 1250-1340 let. Hribar (1962) je leta 1960, sto let po Deschmannu, tiso ponovno izmeril. Na podlagi predhodnih meritev Deschmanna in Puticka ter izračunov povprečne širine letnice, Hribar starost tise v Stranah ocenjuje na 450-500 let. Pri tem posebej poudarja, da tisa raste na dobro osvetljenem mestu, neposredno pod njo pa izvira studenec, torej ima na voljo obilo vode. Na starost okrog 500 let kažejo tudi današnje meritve in izračuni povprečnih prirastkov po letu 1860. Do ocen starosti, brez uporabe destruktivnih metod, tudi danes najpogosteje prihajamo na podlagi primerjave z enako debelimi, istovrstnimi drevesi, katerih starost je bila ugotovljena na prerezih debel (White, 1998; Dating Yews, 2005). O tem, da je večina dreves izjemnih dimenzij tudi izjemne starosti, v okviru svoje drevesne vrste, nihče ne dvomi. Z izjemnimi dimenzijami je torej posredno ovrednotena tudi izjemna starost. Na podlagi vseh navedenih razlogov menimo, da (ocenjena) starost izjemnih dreves ni primeren kriterij za njihovo vrednotenje. Če pa je starost nekega izjemnega drevesa dobro dokumentirana, to drevo (lahko) vrednotimo po njegovem pričevalnem pomenu – saj je prav zaradi njegovega pričevalnega pomena najverjetneje ohranjena dokumentacija o času (in vzrokih) njegovega »rojstva«. 6.1.2.9.2 Ohranjenost V prvi predstavitvi vrednotenja naravne dediščine (Peterlin, 1976) kriterija ohranjenosti ne zasledimo. Svetličič in Skoberne (1988) ta kriterij uvrščata med biološka, natančneje, dendrološka izhodišča. Po njunem je ohranjenost izražena že s tem, da drevo je in da je videti kot drevo: »Ohranjenost drevesa nam karakterizira videz drevesnega osebka, …) (Svetličič in Skoberne, 1988: 92). Ob dejstvu, da vsako drevo prej ali slej začne propadati, izpostavljata problem odločitve o tem, kdaj je drevo tako poškodovano, da mu ohranjenosti ne moremo več pripisati. Tako pojmovanje kriterija ohranjenosti nam ne omogoča izluščiti najbolj ohranjenih dreves kot tudi ne razlikovati izjemnih dreves od vseh drugih dreves. Pri določanju najpomembnejše naravne dediščine (Skoberne in Peterlin, 1988, 1991) je bil kriterij ohranjenosti povezan le v povezavi z ohranjenostjo ekosistemov, kjer je bilo ključno Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 164 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 merilo odsotnost ali minimalen človekov vpliv na ekosistem. Ker drevesa niso ekosistemi, je razumljivo, da ta kriterij pri vrednotenju izjemnih dreves ni bil uporabljen. ZON (ZON-UPB2, 2004: 37. čl.) med strokovnimi merili (kriteriji) navaja tudi ohranjenost. Mastnak (2003) sicer navaja, da je, sodeč po strokovni literaturi, ohranjenost naravno stanje, zaradi katerega ima del narave pričevalne lastnosti. Če bi kriterij ohranjenosti pojmovali na ta način, bi se v bistvu pričevalnost izjemnega drevesa podvojila. Zato Mastnak predlaga razlago kriterija ohranjenosti izjemnega drevesa z odsotnostjo poškodovanosti ali drugega neugodnega stanja. Med neugodna stanja, za razliko od Mastnaka, ne štejemo razsohosti ali večdebelnosti, pač pa navzočnost bolezni, gliv ipd. Predlog vrednotenja izjemnih dreves ZRSVN (Ocvirk in sod., 2004) tega kriterija ne obravnava. Menimo, da kriterij ohranjenosti ni primeren za vrednotenje izjemnih dreves, pač pa bi ga bilo potrebno upoštevati pri nekaterih drugih zvrsteh naravnih vrednot (ekosistemske, krajinske naravne vrednote, oblikovana narava). 6.1.2.9.3 Tipičnost Tipičnost je merilo vrednotenja naravnih pojavov, ki ga uporabljamo za tiste naravne pojave, območja, po katerih so v strokovni literaturi opisani določeni naravni pojavi. Taki primeri so pogosti pri geomorfoloških, geoloških in drugih zvrsteh naravnih vrednot (Skoberne in Peterlin, 1988). Pri drevesnih naravnih vrednotah so primeri »tipičnosti« nekega pojava zelo redki, Mastnak (2003) navaja Brinarjevo stebrasto jelko z Rakitne kot tipično predstavnico neke vrste mutanta, ki je bil prav na primeru tega drevesa predstavljen v strokovni literaturi. Drevesa, ki s svojim habitusom kažejo, da imajo mutiran genski zapis, so v splošnem edina skupina dreves, pri katerih bi lahko uporabili merilo tipičnosti. Ker pa so zelo redka in ker so zaradi iste lastnosti že ustrezno ovrednotena po kriteriju izjemnega habitusa, menimo, da merila tipičnosti ni smiselno uporabljati pri vrednotenju izjemnih dreves. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 165 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 6.1.2.9.4 Znanstveno-raziskovalni pomen V Inventarju najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Skoberne in Peterlin, 1991) sta ločeno obravnavana vrednotenje naravne dediščine ter določanje namembnosti naravne dediščine. Med različnimi namembnostmi je opredeljena tudi znanstveno-raziskovalna namembnost. Naravna dediščina, torej lokalitete ali objekti, naj bi bili namenjeni strokovnemu in znanstvenemu raziskovalnemu delu. Kot primeri so navedeni vodni biotopi, jame, geomorfološka in geološka naravna dediščina. Uredba o zvrsteh … (2002) med kriteriji vrednotenja naravnih vrednot navaja znanstvenoraziskovalni pomen. Pomen in namembnost nista sinonima. Kljub temu Mastnak (2003) meni, da je znanstveno-raziskovalni pomen drevesa kot naravne vrednote izražen z obravnavo drevesa v strokovnih ali znanstvenih člankih. Znanstveno-raziskovalni pomen ni ustrezen kriterij za vrednotenje izjemnega drevesa, saj je dejstvo, da je drevo zanimivo za znanstveno-raziskovalno delo, v vsakem primeru posledica neke druge izjemne lastnosti drevesa – ne pa razlog njegove izjemnosti. Poleg tega bi bilo potrebno določiti, za katero področje znanosti oziroma za katero stroko je posamezno izjemno drevo zanimivo. Glede na široko razvejanost znanosti je za vsako izjemno drevo mogoče pričakovati, da je zanimivo tudi za znanstveno-raziskovalno delo (namen). Povedano drugače – vsako izjemno drevo, še zlasti tisto, ki ga uvrščamo med naravne vrednote, ima (bi moralo imeti) tudi velik znanstveno-raziskovalni pomen – za različna področja znanosti: dendrologijo, botaniko, genetiko, krajinsko ekologijo, krajinsko arhitekturo, arboristiko, urbanistiko, etnologijo, zgodovino… in, prvenstveno, za varstvo naravne dediščine. Tako ni mogoče in ni smiselno ločevati, katero drevo in za katero področje znanosti je pomembnejše. Znanstveno-raziskovalni pomen torej ni primeren kriterij za vrednotenje izjemnih dreves. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 166 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 6.2 OHRANJANJE IZJEMNIH DREVES IN DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT Sistem ohranjanja drevesnih naravnih vrednot razumemo kot celostni sistem, ki zagotavlja ustrezno obravnavo, nego in trajnostno rabo vsakega posameznega izjemnega drevesa in drevesa, ki je določeno za naravno vrednoto, kot tudi celotnega fonda drevesnih naravnih vrednot v Sloveniji. Gre torej za dva nivoja ohranjanja v celotnem sistemu. Pri individualnem ohranjanju vsakega drevesa je potrebno upoštevati, da se zaradi raznovrstnih razmer in okolij, v katerih rastejo drevesa, ki so določena za naravne vrednote, lahko razlikujejo tudi načini ohranjanja teh dreves, in to skozi celotno obdobje, od evidentiranja drevesa do njegovega konca – neobstoja, izginotja. Drevesa, ki rastejo v urbanem okolju, v vaseh, ob stavbah in drugih grajenih objektih ali na rekreacijskih površinah, potrebujejo več pozornosti oziroma nege, saj lahko zaradi svojih izjemnih dimenzij postanejo prej ali slej moteča za okolico. Potrebno je obrezovanje krošnje in drugi negovalni ukrepi. Zaradi bližine stavb, cest, drugih infrastrukturnih objektov so ta drevesa tudi bolj izpostavljena neugodnim vplivom, stresu, poškodbam krošnje, debla, še zlasti pa koreninskega sistema. Posledica motenj se odraža na poslabšanju zdravstvenega stanja dreves. To se slabša tudi zaradi starosti dreves. Povečajo se potrebe po negovalnih ukrepih, s katerimi je potrebno odstraniti ali v največji možni meri zmanjšati nevarnost, ki jo drevo lahko predstavlja za okolico – za ljudi in imovino. V naravi rastoča drevesa, sredi kmetijskih površin ali v gozdnem prostoru, kjer v njihovi neposredni okolici ni grajenih objektov in ljudi, lahko v večji meri prepuščamo rasti, razvoju in drugim naravnim procesom. Pomembno je, da iz neposredne okolice dreves odstranjujemo motnje, ki bi drevo lahko ovirale v rasti. To ne pomeni, da bi v gozdovih na primer morali posekati vsa drevesa v okolici izjemnega drevesa, pač pa le njegove neposredne konkurente. Neposrednih negovalnih ukrepov, kot je na primer obrezovanje krošnje, v gozdovih praviloma ni potrebno, niti ni smiselno izvajati. Za uspešno ohranjanje vseh izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot, ne glede na to, kje rastejo, je pomemben naklonjen odnos njihovih lastnikov. Le-ta ni sam po sebi umeven, saj imajo lastniki različne interese in poglede na naravo, drevesa, okolje. V naseljih in mestih je Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 167 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 zelo pomemben tudi odnos urbanistov, občinskih strokovnih služb ter vseh drugih, ki s svojim delovanjem (lahko) posredno ali neposredno vplivajo na posamezno drevo. Naloga strokovnih služb, zlasti naravovarstvene stroke je, da z aktivnim delovanjem, spremljanjem stanja, stalnim ozaveščanjem, izobraževanjem, opozarjanjem na pomen teh dreves, na ustrezno nego ter zagotavljanje ugodnih razmer za njihovo rast, pomembno pripomorejo k stalni krepitvi pozitivnega odnosa do izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot pri lastnikih dreves, drugih strokovnih službah in v široki javnosti. Za uspešno ohranjanje izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot v gozdnem prostoru pa je zelo pomemben tudi odnos gozdark in gozdarjev, zaposlenih v Zavodu za gozdove Slovenije. Revirni gozdarji najpogosteje in najbolj neposredno prihajajo v stik z izjemnimi drevesi in drevesnimi naravnimi vrednotami na območju svojega delovanja kot tudi z lastniki teh dreves. Anketa, opravljena v okviru tega dela, je pokazala zelo visoko stopnjo pozitivnega odnosa anketirank in anketirancev do prepoznavanja izjemnosti dreves ter njihovega ohranjanja – in to kljub pravni praznini v gozdarski zakonodaji. Prav problem sistemske neurejenosti so anketiranke in anketiranci najbolj poudarjali v svojih pripombah in predlogih. Pravi odnos posameznega gozdarja ali gozdarke ni dovolj, potrebno je načrtno delo tudi na tem področju. Potrebna je torej dopolnitev gozdarske zakonodaje ter posledično sistemska, celostna obravnava izjemnih dreves v okviru delovanja javne gozdarske službe. Druga raven sistema ohranjanja izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot se nanaša na celoten fond teh dreves in na razporejenost izjemnih dreves v prostoru. Čeprav živijo dolgo, drevesa, kot vsi živi organizmi, slej ko prej pridejo do konca svojega življenja. Med vsemi zvrstmi naravnih vrednot so temu, upoštevajoč človeško dimenzijo časa, pravzaprav izpostavljena samo drevesa. Zato je v sistemu ohranjanja na eni strani potrebno določiti, kdaj neka drevesna naravna vrednota to preneha biti, po drugi strani pa zagotoviti stalno »vraščanje« novih izjemnih dreves oziroma stalno umeščanje novih drevesnih naravnih vrednot. Odločitev o prenehanju obstoja posameznega drevesa, opredeljenega kot naravna vrednota, ne more biti sprejeta na enakih osnovah za vsa drevesa. Lokacija drevesa oziroma okolje, v katerem raste, ima pri tem zelo velik pomen. Predpostavljamo seveda, da razlog prenehanja obstoja drevesne naravne vrednote ni posek drevesa zaradi nekega posega v prostor na isti lokaciji (primer rdečelistne bukve pri operi v Ljubljani). V primerih, ko drevo zaradi slabega Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 168 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 zdravstvenega stanja ogroža ljudi in imovino, je odmrlo ali hirajoče drevo potrebno odstraniti. V nekaterih primerih je primerno posaditi nadomestno drevo, predvsem kadar je imelo prvotno drevo velik pričevalni pomen (vaška, spominska drevesa …). V drugih primerih, zlasti v grajenem okolju, je potrebno odstraniti tudi ostanke drevesa (panj in korenine). V navedenih primerih torej drevesna naravna vrednota preneha obstajati v trenutku, ko je odstranjena. V kmetijski krajini, še pogosteje pa v gozdnem prostoru, takojšnja odstranitev odmrlega ali sušečega se drevesa ni potrebna, če drevo nikogar ali ničesar ne ogroža. Nasprotno, odmirajoča in odmrla drevesa pomembno prispevajo k stabilnosti gozdnega ekosistema, saj so gostitelji mnogih drugih organizmov, ki v gozdu brez odmrle lesne mase nimajo prostora za življenje. Po drugi strani pa so tudi padli orjaki še vedno vredni in deležni občudovanja. Tak je primer podrte bukve v Radulji (Bogovič, 1999) ali jelke na planini Trstje (Budkovič in sod., 1996). Odmrli sta tudi Cesarjeva hoja v Javornikih (leta 1993) ter Mellivova jelka na Mačkovcu (Habič 1993, 1995). Zaradi gozdnih cest ki sta tik ob njiju, so ju postojnski gozdarji posekali na višini 5 m tako, da lahko zgornji, odžagani del dreves leži ob vznožju visokega panja, vse dokler ne bo popolnoma razpadel. Stoječa visoka panja obeh dreves sta zavarovana s streho, ki upočasnjuje njuno propadanje, z namenom, da bi čim dlje ohranjali njuno navzočnost in pričevalnost. Kdaj je torej tisti trenutek, ko izjemno drevo v gozdu preneha biti vrednota? Velika večina anketirank in anketirancev meni, da bi v gozdnem prostoru rastoča drevesa, ki nikogar ne ogrožajo, morali prepustiti naravnim procesom tudi po njihovi smrti. Nekaj jih meni, da bi morali s posebnimi ukrepi upočasniti propadanje umirajočih dreves, le peščica pa je mnenja, da bi morali les teh dreves izkoristiti. Vsako drevo, ki je drevesna naravna vrednota, bo torej prej ali slej izbrisano iz registra naravnih vrednot. Nova drevesa bo mogoče, po enakih kriterijih in merilih, določati za naravne vrednote le, če jih bomo začeli dovolj zgodaj načrtno ohranjati. Zato je potrebno vzpostaviti posebno evidenco vseh dreves, ki so po svojih lastnostih izjemna, vendar še ne dosegajo postavljenih meril za naravne vrednote. Ta drevesa še niso deležna posebne zakonske zaščite, zato je izrednega pomena ozaveščanje javnosti, še posebej lastnikov teh Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 169 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 dreves ter oblikovanje pozitivnega odnosa do teh dreves v vseh strokovnih službah (gozdarji, urbanisti, arhitekti …). Njihovo ohranjanje ne temelji na varstvenih usmeritvah in režimih, pač pa na odnosu posameznikov in skupnosti. Za oblikovanje tega odnosa so najboljše sredstvo prav izjemna drevesa sama. Drevesa v naseljih, na pogosto obiskovanih izletniških točkah in drugih lahko dostopnih lokacijah, so primernejša za poslanstvo ozaveščanja. Obiskovanje in ogledovanje naravnih vrednot dopušča ZON (ZON-UPB2, 2004: 41. in 42. čl.), prav tako njihovo rabo v okviru koncesij (43. čl.). Način in obseg teh dejavnosti pa mora biti v takih okvirih, da se ne ogrozi obstoja naravnih vrednot. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tistim izjemnim drevesom in drevesnim naravnim vrednotam, ki so deležna velikega števila obiskovalcev. Množični obisk ima lahko negativne učinke na drevo samo, kljub pozitivnim učinkom v smislu večje ozaveščenosti obiskovalcev. Zaradi težje dostopnosti in možnih negativnih vplivov obiskovalcev v odmaknjenih predelih gozdov pa tamkajšnjih dreves ni primerno propagirati v javnosti. Anketiranke in anketiranci se večinoma strinjajo, da so izjemna drevesa zelo primerna, da ob njih prikažemo široki javnosti pozitiven odnos do narave, gozdov, do naravne dediščine in vrednot ter vseh drugih pomenov, ki jih ta drevesa imajo. K temu bi veliko pripomogla že označitev izjemnih dreves z informativnimi tablicami, ki bi vsebovale osnovne podatke in sporočilo drevesa. Da so izjemna drevesa zelo zanimiva za javnost, sta pokazali tudi akciji zbiranja podatkov o njih (Jurhar, 1977a; Peterlin, 1978.; Benedičič, 1998). 6.3 VARSTVO DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT Pojem varstvo drevesnih naravnih vrednot na tem mestu vključuje ukrepe varstva, ki jih v 45. členu predvideva ZON (ZON-UPB2, 2004). To so pogodbeno varstvo, zavarovanje, začasno zavarovanje ter obnovitev. V 160. členu so predvidene kazenske sankcije za nespoštovanje varstvenih in razvojnih usmeritev za naravne vrednote, ureditev naravne vrednote za ogledovanje brez dovoljenja, rabo brez koncesije ter za nespoštovanje varstvenih režimov zavarovanih naravnih vrednot. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 170 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Pogodbeno varstvo je zaradi značaja drevesnih naravnih vrednot najprimernejši varstveni ukrep. Območja posameznih dreves ali njihovih skupin, ki so določena za naravne vrednote, so majhna, razpršena po vsej Sloveniji in zelo pogosto niso del širše naravne vrednote ali zavarovanega območja. Posamezno drevo raste praviloma na eni parceli, torej je tudi lastništvo tega drevesa znano. Ohranjanje dreves, ki so naravne vrednote, ter drugih izjemnih dreves, ki to lahko sčasoma postanejo, je v interesu širše skupnosti, lokalne ali državne. Določitev drevesa za naravno vrednoto praviloma pomeni omejevanje lastnika pri njegovi rabi, zato je le-ta upravičen do odškodnine. Potrebo po ureditvi izplačila odškodnine ali nadomestila lastnikom za omejitev rabe drevesne naravne vrednote so zelo poudarili anketiranke in anketiranci tako pri vprašanju o ukrepih za uspešno ohranjanje izjemnih dreves kot med lastnimi predlogi in pripombami. Pogodbeno varstvo omogoča sklenitev dogovora med lokalno skupnostjo ali državo kot predstavnikom zainteresirane javnosti ter lastnikom drevesa, ki je določeno za naravno vrednoto. Pogodba omogoča uresničevanje interesov obeh pogodbenikov. Menimo, da bi tovrstne pogodbe imele pozitiven vpliv tudi na zavedanje lastnikov o širši pomembnosti izjemnih dreves v njihovi lasti in s tem na njihov pozitivni odnos. Koliko pogodb za varovanje drevesnih naravnih vrednot je sklenjenih, če sploh katera, nam ni znano. V pregledu zavarovanih območij ni zabeleženo nobeno drevo, ki bi bilo zavarovano s pogodbo. Zato sklepamo, da ta možnost varstva drevesnih naravnih vrednot ni izkoriščena. Zavarovanje naravnih vrednot je mogoče po 1. odstavku 49. člena ZON (ZON-UPB2, 2004) (akt o zavarovanju naravne vrednote) ali po 4. odstavku istega člena, na podlagi katerega se ustanovi zavarovano območje. Ključno vprašanje, ki ga sproža ta določba je, ali bi neko drevesno naravno vrednoto, ki je ogrožena in potrebuje ukrep varstva, bilo bolje zavarovati z aktom o zavarovanju naravne vrednote po 1. odstavku 49. člena ali z aktom o zavarovanju, s katerim se ustanovi eno izmed zavarovanih območij, na primer naravni spomenik – po 4. odstavku 49. člena. Če se odločimo za prvo možnost, se nam postavlja vprašanje, za kakšno vrsto zavarovanega »objekta« gre – to očitno ni zavarovano območje, kvečjemu »zavarovana naravna vrednota«. Tovrstne enote dalje v zakonu nikjer niso omenjene, še manj regulirane. Če se odločimo za drugo možnost, pa se moramo vprašati, po katerih kriterijih izbrati naravno vrednoto za njeno zavarovanje kot naravni spomenik. 64. člen ZON namreč opredeljuje, da mora imeti naravna vrednota ali več njih izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali mora biti redek primer naravne vrednote. Če to poskusimo vzporediti s strokovnimi kriteriji Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 171 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 vrednotenja izjemnih dreves, dobimo naslednje. »Oblika« je zajeta s kriterijem izjemnega habitusa, lahko tudi z estetskim pomenom drevesne naravne vrednote. »Velikost« je zajeta v kriterijih izjemne debeline in izjemne višine. »Vsebino« bi lahko opredelili s kriterijem pričevalnega pomena. Ali lahko »lego« neposredno navezujemo na kriterij kompleksne povezanosti? In ali je z izrazom »redek primer naravne vrednote« mišljen kriterij redkosti ali pa med vsemi naravnimi vrednotami iščemo še posebej redke, zaradi katerega koli razloga že? Določbe ZON so nekoliko nejasne in zahtevajo pojasnilo ali ustrezno spremembo. Morda je prav nejasnost določb ZON (ZON-UPB2, 2004) eden izmed razlogov za to, da so bila, po njegovem sprejetju leta 1999, na njegovi osnovi zavarovana le 4 drevesa, in sicer v sklopu ustanovitve zavarovanega območja Krajinski park Kolpa (Uredba o Krajinskem …, 2006), ki ga je ustanovila država. Z občinskimi odloki je v Sloveniji zavarovanih skupaj 717 dreves oziroma skupin dreves. Najstarejša je republiška odločba iz leta 1947 in varuje »prastare in zdrave hraste«. Koliko jih je in kje so, iz navedenega vira ni mogoče razbrati. Povprečna starost akta o zavarovanju dreves je 18 let. Preglednica 28 prikazuje časovno porazdelitev števila zavarovanih dreves kot naravnih spomenikov (sedanji status po ZON). Mejnike smo postavili skladno s sprejetimi zakoni, ki obravnavajo to tematiko. Preglednica 28: Pregled zavarovanj dreves po časovnih obdobjih v Sloveniji Obdobje Število zavarovanih dreves oz. skupin Pred letom 1958 3 1958 - 1970 81 1971 - 1981 68 1982 - 1999 561 Po ZON v letu 1999 4 Skupaj 717 Kot zanimiv primer navedimo tiso v Stranah ter Solčavsko tiso. Z republiško odločbo iz leta 1949, objavljeno v Uradnem listu LRS leta 1951 sta bili zavarovani kot prirodna znamenitost zaradi izredne starosti in redkosti (Odločba o zavarovanju tise …, 1951). Tisa v Stranah je bila ponovno zavarovana s postojnskim občinskim odlokom (Odlok o razglasitvi …, 1984), Solčavska tisa pa z Odlokom Občine Mozirje (Odlok o razglasitvi …, 1987). Ta dva odloka navaja MOP kot veljavna. Ali to pomeni, da sta občinska odloka, čeprav sodobnejša, izničila Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 172 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 ali nadomestila republiško odločbo iz leta 1951 ali pa so veljavni vsi trije akti? Drugo vprašanje pa je, ali ob tej pravni zmedi tudi pravno vzdržijo? Začasno zavarovanje je skladno s 50. členom ZON (ZON-UPB2, 2004) varstveni ukrep, ki se uporablja, kadar imajo deli narave lastnosti, na podlagi katerih bodo določeni za naravne vrednote (torej to še niso), in obstaja nevarnost njihovega poškodovanja ali uničenja. Začasno zavarovanje se sprejme za obdobje največ dveh let. V Sloveniji je začasno zavarovanih 20 dreves v občini Celje (Odlok o začasni … 2004). Vsa drevesa so določena za naravne vrednote (Pravilnik o določitvi … 2004). Glede na skoraj sočasno sprejetje obeh aktov so postopki določitve naravnih vrednot in začasnega zavarovanja tekli vzporedno. Poraja se le vprašanje, zakaj je bil uporabljen ukrep začasnega in ne stalnega zavarovanja? Varstveni ukrep začasnega zavarovanja izjemnega drevesa, ki še ni določeno za naravno vrednoto, je primeren le za zavarovanje tistih izjemnih dreves, ki so zaradi različnih razlogov neposredno ogrožena. Obnovitev uničene drevesne naravne vrednote kot varstveni ukrep ni mogoča. Uničenega drevesa pač ni mogoče postaviti nazaj in oživiti. Ta ukrep je mogoče omejeno uporabljati le v primerih poškodovanja dreves, ki so določena za naravne vrednote. Nujno pri tem je, da sta izbor in izvedba ukrepov strokovna (Oven, 2001; Jurc in Jurc, 2002). Med drugimi ukrepi varstva naravnih vrednot je na prvem mestu zakonita predkupna pravica (84. člen ZON), ki jo imata država ali lokalna skupnost nad zemljiščem v zavarovanem območju. Prvi pogoj je torej, da je naravna vrednota zavarovana. Med drevesnimi naravnimi vrednotami je zavarovanih razmeroma malo. Za vse ostale ta ukrep ni uporaben. Tu pa je še drugi razlog, ki ga omenjamo v nadaljevanju. Ker dreves, ki so določena za naravne vrednote, ni dovoljeno posekati oziroma uničiti, je s tem omejena lastninska pravica. V takih primerih ima lastnik pravico (ZON, ZON-UPB2, 2004: 90. člen) zahtevati odkup naravne vrednote. Tu pa nastopi težava. Odkup drevesnih naravnih vrednot je zelo otežen. Posameznega stoječega drevesa ne moremo ločiti od njegovega rastišča, torej zemljišča, na katerem raste. Tudi če je drevesna naravna vrednota Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 173 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 zavarovana kot naravni spomenik, se zavarovanje običajno nanaša samo na drevo in njegovo rastišče, katerega razsežnosti sicer ne poznamo, ne pa na celotno parcelo, na kateri raste drevo. To pomeni, da bi morali pred odkupom drevesne naravne vrednote odmeriti del parcele, kjer raste drevo. To je zaradi visokih stroškov neracionalno. Poleg tega drevesa niso večni, temveč minljivi organizmi. Tako bi, po propadu drevesa, ostala v lasti države zelo majhna parcela brez naravne vrednote. Vse našteto velja tudi v primeru morebitnega uveljavljanja predkupne pravice države. Kot najprimernejši dodatni varstveni ukrep ostaja torej izplačilo odškodnin zaradi omejevanja lastninske pravice in prepovedi izkoriščanja drevesa (lesa) kot naravne dobrine (ZON-UPB2, 2004: 89. čl.). Ker je lastninska pravica omejena na drevesu in njegovem rastišču, je potrebno predhodno določiti obseg oziroma razsežnosti rastišča drevesa. Mastnak (2003) predlaga več načinov za določanje območja rastišča drevesa, ki je določeno za naravno vrednoto. V vseh primerih rastišče obsega podzemni in nadzemni prostor nad določeno površino. Minimalni obseg rastišča drevesa se določi kot vertikalna projekcija krošnje, povečana za 2 m v radialni smeri stran od debla drevesa (Mastnak, 2003) Pri takem načinu določanja rastišča izjemnega drevesa lahko naletimo na težave v primerih, ko je krošnja drevesa zožena z obrezovanjem zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov. Pri manj vitalnih drevesih v naseljih je krajšanje vej oziroma zmanjšanje prostornine krošnje eden temeljnih negovalnih ukrepov za ohranjanje drevesa. Predlagamo, da pri drevesih z obrezano krošnjo rastišče drevesa določimo kot krog z radijem, ki je enak desetkratnemu premeru debla drevesa. V primerih dreves z izjemno višino, ki praviloma rastejo v sestojih, obsega rastišče sestoj oziroma območje okrog drevesa v krogu s premerom, ki je enak višini drevesa (Mastnak, 2003). ZON (ZON-UPB2, 2004) je po letu 1999 prinesel celo vrsto novosti v slovensko naravovarstvo, med drugim tudi precejšnje organizacijske spremembe. Dodatno obširno delo na strokovnem področju so povzročile priprave na vstop Slovenije v Evropsko skupnost in s tem povezana vzpostavitev omrežja območij Natura 2000. Iz tega vidika je minimalna aktivnost na področju zavarovanj drevesnih naravnih vrednot razumljiva. Vendar bi bilo Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 174 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 nesprejemljivo, če bi se tudi v prihodnje nadaljevalo zanemarjanje oziroma neizvajanje varstvenih ukrepov na tem področju, saj bi se to nedvomno negativno odrazilo tako na posameznih drevesnih naravnih vrednotah kot na njihovem celotnem fondu. 6.4 SKLEPI V tem delu predlagani sistem vrednotenja izjemnih dreves za določitev drevesnih naravnih vrednot je v pretežnem delu objektiven. Kriteriji vrednotenja izjemnih dreves se v določeni meri razlikujejo od kriterijev, ki jih predvideva ZON (ZON-UPB2, 2004). Merila so po posameznih kriterijih postavljena tako, da je mogoče kadarkoli preveriti ustreznost vrednotenja, ker temeljijo na ugotavljanju dejstev. Merljiva kriterija sta le debelina in višina drevesa, oba kriterija upoštevata razlike med drevesnimi vrstami. V večini primerov vrednotenja je eden izmed teh dveh kriterijev nosilni kriterij, medtem ko so ostali, nemerljivi kriteriji praviloma dopolnilni, torej je njihov prispevek h končni oceni bistveno manjši. Subjektivnost je najbolj izražena pri kriteriju estetskega pomena izjemnega drevesa, a tudi tu ne povsem. Obstajajo namreč določena splošno sprejeta merila estetike, ki jih je potrebno upoštevati pri vrednotenju tega kriterija. Preverjanje ustreznosti ocene je mogoče arbitrarno, saj je sistem vrednotenja zastavljen tako, da je potrebno navesti, po katerih kriterijih in merilih je izjemno drevo ovrednoteno. Na podlagi podatkov, uporabljenih v tem delu, ni mogoče vgraditi v sistem vrednotenja razlik med fitogeografskimi območji v Sloveniji. Postavlja se tudi vprašanje, ali je to sploh smiselno, dokler ne pridobimo popolnega pregleda nad izjemnimi drevesi – tudi tistimi, ki rastejo v gozdnem prostoru in doslej še niso bila deležna ustrezne naravovarstvene pozornosti. Menimo, da je sedanja slika izjemnosti dreves v Sloveniji, kot jo prikazujejo drevesa, ki so določena za naravne vrednote, dokaj okrnjena, zato je to prešibka podlaga za kakršne koli predloge ali sklepe z upoštevanjem fitogeografskih enot. Prva zastavljena hipoteza je torej potrjena le v enem delu, medtem ko je drugi del lahko predmet nadaljnjih študij. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 175 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Drugo in tretjo hipotezo smo potrdili v celoti. Na primeru območja OE Postojna smo dokazali, da je v gozdnem prostoru precejšnje število izjemnih dreves, ki bi po vrednotenju z uporabo predlaganega sistema morala biti določena za naravne vrednote. Pa ne samo to, nekatera izjemna drevesa sodijo po dimenzijah in drugih kriterijih v sam vrh drevesnih naravnih vrednot v Sloveniji. O množici izjemnih dreves v gozdnem prostoru, ki bi lahko bila naravne vrednote, priča tudi številna literatura, uporabljena v tem delu. Avtorji so večinoma gozdarke in gozdarji, ki so v svojih delovnih okoljih evidentirali izjemna drevesa. Kljub temu da so podatki javno objavljeni, očitno niso bili upoštevani, zato ta drevesa niso bila določena za naravne vrednote. Drugo hipotezo, ne nazadnje, potrjujejo tudi odgovori anketirank in anketirancev v anketi, izvedeni v okviru tega dela. Na podlagi njihovih odgovorov lahko pričakujemo, da bo v prihodnje potrebno ovrednotiti še več sto izjemnih dreves. Za to pa bo potrebno tesno sodelovanje ZRSVN in ZGS. V predlaganem sistemu vrednotenja izjemnih dreves se merila za vrednotenje v določenih primerih razlikujejo glede na lokacijo dreves. Menimo, da je to smiselno oziroma nujno, saj je različno tudi dojemanje dreves, ki ne more biti ločeno od njihovega okolja. Na ta način je zagotovljeno korektno vrednotenje izjemnih dreves, ki ne daje prednosti drevesom v nekem tipu krajine, okolja. To je nujno, če naj bi drevesnim naravnim vrednotam priznavali tudi intrinzično in ne le antropocentrične vrednosti. Za uspešno vrednotenje kriterija redkosti je potrebno imeti pregled na celotnim območjem Slovenije. S tega vidika je smiselno evidentirati izjemna drevesa, zlasti redkih oziroma manj razširjenih drevesnih vrst v manjših prostorskih enotah. Za gozdni prostor se zdi najprimernejše območje revirja ali gozdnogospodarske enote, ki ga praviloma obvladuje en revirni gozdar ali gozdarka. Ta ima nad izjemnimi drevesi v svoji enoti tudi najboljši pregled. Za izjemna drevesa zunaj gozdnega prostora je smiselno upoštevati območje občin. Vrednotenje kriterija redkosti tako evidentiranih izjemnih dreves v primerjavi s širšim območjem daje ustrezne rezultate. Upoštevanje različnih prostorskih ravni je pomembno tudi pri samem delu s široko javnostjo. Najdebelejša, najvišja ali kako drugače izjemna drevesa v nekem kraju, občini, revirju, Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 176 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 krajevni enoti ZGS, so pač izjemna v svojem okolju in kot taka zelo pomembna za ozaveščanje in izobraževanje javnosti – strokovne in laične. Potrebno jih je evidentirati in v največji možni meri ohranjati, tudi v primerih, ko še ne izpolnjujejo meril za drevesne naravne vrednote. Prav ta drevesa so namreč tista, ki bodo, če jih bomo znali ohraniti, nekoč zapolnila izpraznjena mesta odmrlih dreves, ki so že sedaj določena za naravne vrednote. Odgovori anketirank in anketirancev to potrjujejo, saj med razlogi za ohranjanje izjemnih dreves na prva mesta postavljajo odnos posameznika in skupnosti do dreves ter sporočila, pomen, ki jih imajo ta drevesa, še posebej za ozaveščanje in izobraževanje javnosti. Manj pomembna je, po njihovem mnenju, primerjava z »naj« drevesi. Tako rekoč na zadnje mesto razlogov za ohranjanje pa postavljajo sam status dreves kot drevesnih naravnih vrednot ali zavarovanih območij narave. Potrdimo lahko torej tudi četrto hipotezo. 6.5 PREDLOGI Naravovarstvena zakonodaja: predlagamo natančen pregled konsistentnosti naravovarstvene zakonodaje. V znatni meri smo to poskusili narediti v tem delu. V nadaljevanju predlagamo izvedbo ustreznih popravkov v naravovarstveni zakonodaji. Za učinkovito varstvo naravnih vrednot, še zlasti proti najbolj agresivnim interesom, ki so stalna grožnja, je pravna ustreznost in konsistentnost ključnega pomena. Gozdarska zakonodaja: predlagamo dopolnitev Zakona o gozdovih, ki bo na ustrezno mesto postavil izjemno drevo, in to ne zaradi vrednosti njegovega lesa, temveč vrednot, katerih nosilec je - kot del naravnega in družbenega okolja. Predlagamo dopolnitev pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih tako, da bo ob obnovi gozdnogospodarskih načrtov posebej prikazan pregled izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot z ustreznimi svežimi podatki in tudi prostorsko. Tako bomo zagotovili sistemsko, periodično spremljanje stanja izjemnih dreves v gozdnem prostoru, njihovega priraščanja in odmiranja, zagotovili ustrezno pozornost gozdarske stroke izjemnim drevesom ter zagotovili stalno prepoznavanje in evidentiranje izjemnih dreves, ki jih nameravamo ohranjati. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 177 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Izjemno drevo ali drevesna naravna vrednota morata biti ustrezno prikazana in obravnavana tudi v gozdnogojitvenih načrtih. Predlagamo izvedbo vseslovenskega enotnega popisa oziroma dopolnitev podatkov o izjemnih drevesih v gozdnem prostoru na vseh območnih enotah ZGS ter s tem oblikovanje enotne osnovne podatkovne baze, ki naj bo javno dostopna. Predlagamo aktivno sodelovanje naravovarstvene in gozdarske stroke (obeh zavodov) pri evidentiranju, vrednotenju, spremljanju in ohranjanju izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot, kot tudi pri ozaveščanju, informiranju ter izobraževanju javnosti na tem področju. Posebno pozornost je potrebno posvetiti lastnikom dreves ter različnim strokovnim službam na ravni lokalnih skupnosti. Plod sodelovanja obeh strok naj bo tudi priprava skupnega priročnika za evidentiranje in popis izjemnih dreves, ki bo poenotil sedaj zelo različne pristope ter zagotovil pridobivanje kakovostnih podatkov, potrebnih za vrednotenje. Priročnik naj, poleg drugih vsebin, nujno vsebuje navodila za merjenje izjemnih dreves, vključno z zabeležko vseh pomembnih informacij: določitev vrste drevesa (ne le roda), način merjenja oziroma ocenjevanja parametrov drevesa, mesto merjenja debeline drevesa, datum merjenja, obravnava večdebelnih dreves, obravnava skupin dreves. Za učinkovitejše ohranjanje in varstvo izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot je potrebno začeti uporabljati varstvene ukrepe po ZON (ZON-UPB2, 2004), zlasti zavarovanje, pogodbeno varstvo ter izplačevanje odškodnin zaradi omejevanja lastninske pravice. Menimo, da je slednje v tesni povezavi z ozaveščenostjo lastnikov. Namreč, višja ko bo zavest o vsestranskem pomenu izjemnega drevesa, več bo ponosnih lastnikov, manj bo zahtevkov za materialno ovrednotenje omejevanja lastninske pravice nad tem drevesom. Predlagamo oblikovanje posebnih priznanj lastnikom izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot ter lokalnim skupnostim (vaškim, krajevnim, občinskim), ki bodo dokaz in priznanje o skrbi za drevo in o prizadevanjih za njegovo ohranitev in varovanje. Tako izjemna drevesa, zlasti v naseljih, ne bodo le ovira razvoju, temveč njegov sestavni del, obenem pa predmet Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 178 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 spoštovanja, občudovanja ter oblikovanja materialne in duhovne dediščine in vrednot v sedanji in prihodnjih generacijah. Predlagamo, skupaj z anketirankami in anketiranci, da se z namenom informiranja in ozaveščanja javnosti o izjemnih drevesih in z njimi povezanih vsebinah zagotovi označitev omejenega števila izbranih izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot z informativnimi in poučnimi tablicami. Izbor označenih dreves je potrebno narediti premišljeno, z upoštevanjem možnih negativnih vplivov povečanega števila obiskovalcev. Označena in pogosto obiskovana drevesa oziroma njihovo okolico je potrebno na ustrezen način urediti za obiskovanje, z namenom usmerjanja obiskovalcev ter preprečevanja škode na drevesih in njihovem rastišču. Označitev naj v sodelovanju izvedeta ZRSVN in ZGS. Obiski organiziranih skupin, zlasti na občutljivejša območja, naj potekajo v spremstvu gozdarjev ali naravovarstvenikov, ki bodo poleg usmerjanja obiskovalcev zagotovili tudi ustrezno interpretacijo dreves ter njihovega pomena. Predlagamo, skupaj z anketirankami in anketiranci, pripravo promocijskega materiala in izvedbo aktivnosti, posvečenih izjemnim drevesom in drevesnim naravnim vrednotam. Aktivnosti so lahko natečaji, fotografske likovne, tudi naravoslovne razstave, predavanja, najrazličnejše aktivnosti za šolsko mladino. Promocijsko gradivo je lahko v različnih oblikah in na različnih ravneh oziroma okoljih, v knjigah, brošurah, zloženkah, v turističnih gradivih, koledarjih, na svetovnem spletu … Poleg osnovnih podatkov je potrebno v ta gradiva vključevati tudi zgodbe dreves in tako posredovati njihovo sporočilo. Predlagamo vključitev vsebin, vključno z redno posodobljenimi podatki o najpomembnejših drevesih, na spletne strani ZGS. Vzorov na spletnih straneh tujih dežel je dovolj. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 179 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 7 ZAKLJUČEK Predlagani sistem vrednotenja ni končen. Spoznanja, na katerih temelji, so odraz sedanjega znanja in védenja. Tako kot se razvija narava, je tudi predlagani sistem vrednotenja izjemnih dreves vpet v evolucijo stroke, v evolucijo družbe in odnosov znotraj nje. Sistem je lahko uporaben, dokler ne pokaže preveč pomanjkljivosti, ki bodo zahtevale spremembe in dopolnitve, torej preskok na višjo kakovost. Drevo je osnovni gradnik gozda, oba, drevo in gozd, pa sta središče gozdarske stroke. Zato na področju vrednotenja, ohranjanja in varstva drevesnih naravnih vrednot naravovarstvo nikakor ne more biti dovolj uspešno, celostno, brez sodelovanja z gozdarstvom. In obratno. Razmislek o odnosu družbe ali neposredne okolice do posameznega izjemnega drevesa v preteklosti je potreben. To je še posebej pomembno pri obravnavi dreves, ki rastejo v naseljih ali njihovi bližini, v krajini, ki jo je v veliki meri oblikoval človek. Le tako lahko pridemo do spoznanj o tem, zakaj je bilo za naše prednike posamezno drevo tako pomembno, da so ga ohranili do danes, in kakšen pomen so mu pripisovali. Drevo je sestavni, neločljivi del družbe. Je vez med preteklostjo in prihodnostjo. Prek drevesa se družba povezuje z naravo, se človek identificira kot del narave. Nemogoče je ločevati izjemno drevo, kot naravni organizem, od celotne palete družbenih pomenov, ki ga drevesu pripisuje človek že od pradavnine. Zato je v veliki večini primerov nesmiselno ločevati naravoslovno in družboslovno komponento drevesa. Uspešno ohranjanje celostnosti drevesa kot temeljne sestavine naravnega in družbenega okolja je mogoče le s sodelovanjem naravoslovnih in družboslovnih strok na vseh področjih, ki jih povezuje drevo. Cilji naloge so izpolnjeni. Če bo to vsaj malo pripomoglo k napredku pri dojemanju in strokovni obravnavi izjemnih dreves v celotnem slovenskem prostoru, je namen našega dela dosežen. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 180 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 8 POVZETEK Nekatere drevesne vrste in posamezna izjemna drevesa so bila na ozemlju Slovenije že v zgodovini deležna posebne pozornosti, verovanja, spoštovanja in občudovanja. V primerjavi z drugimi zvrstmi naravnih vrednot so drevesne naravne vrednote mnogo bolj neposredno vtkane v družbene odnose, zato jim, poleg naravovarstvenega pomena, pogosto pripisujemo tudi družbeni pomen. V stoletnem razvoju slovenskega naravovarstva so bila posamezna drevesa ves čas vključena med prirodne in naravne znamenitosti, naravno in kulturno dediščino in naravne vrednote. Tudi njihovo število raste, skupaj s spoznanji o njihovem večplastnem pomenu ter izjemnih lastnostih, ki jih izkazujejo. Kljub dolgi tradiciji varovanja dreves ter njihovi številčnosti, pa kriteriji in merila za njihovo vrednotenje niso zadovoljivo določeni. Pomen sistema varstva naravnih vrednot je v tem, da naj bi jasno odgovoril na vprašanja, kaj je naravna vrednota, zakaj je nekaj naravna vrednota in kako to, kar smo spoznali za vredno, varovati. S tem problemom smo se na primeru drevesnih naravnih vrednot spoprijeli v pričujočem delu. Posebno pozornost smo posvetili izjemnim drevesom, ki rastejo v gozdnem prostoru in so zato morda težje opazna, a se po svojih lastnostih vendarle lahko primerjajo s tistimi v kmetijski krajini in naseljih. Zaradi različnih izrazov in besednih zvez, ki jih uporablja aktualna zakonodaja, smo se odločili, da v predlaganem sistemu vrednotenja izjemnih dreves, imenujemo »kriterij« vsako izmed osnovnih lastnosti drevesa, ki jo vrednotimo, »merilo« pa je tista vrednost, merski prag ali pojavnost, po katerem merimo vsakega izmed kriterijev. Pojem »izjemno drevo« je v tem delu uporabljen kot skupni pojem za vsa drevesa, ki so izjemnih dimenzij, starosti, oblik, zelo redka, imajo velik ekosistemski, pričevalni ali drug pomen, skratka so izjemna v kateri koli svoji lastnosti, ne glede na njihov naravovarstveni status. Cilj naloge je izdelati sistem vrednotenja izjemnih dreves v Sloveniji, ki bo v največji možni meri uporabljal objektivne kriterije in merila ter pri tem upošteval raznolikost naravnih danosti v Sloveniji, razlike med drevesnimi vrstami, druge posebnosti dreves, okolja in družbenozgodovinskih dejavnikov. Uporabili smo podatke o drevesih, ki so določena za naravne vrednote, iz registra drevesnih naravnih vrednot, ki ga vodi Zavod RS za varstvo narave. Analizirani so bili merski podatki Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 181 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 ter opisi drevesnih naravnih vrednot kot tudi njihova prostorska razporeditev. Ugotavljali smo, v kolikšni meri so bili pri določanju dreves za naravne vrednote upoštevani zakonsko predpisani kriteriji vrednotenja. Evidenca izjemnih dreves, ki jo vodijo na postojnski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, je bila uporabljena za preverjanje izdelanega novega sistema vrednotenja. Med strokovnjaki ZGS je bila na ozemlju cele Slovenije izvedena anketa o izjemnih drevesih in drevesnih naravnih vrednotah. Število dreves, ki so določena za naravne vrednote, je 3184 v 2307 zapisih v registru naravnih vrednot. Točnega števila ni mogoče ugotoviti, saj v nekaj primerih ni navedeno, koliko dreves sestavlja skupino drevesne naravne vrednote. Drevesa, med katerimi so tudi grmi in vzpenjavke, pripadajo 93 taksonom. Pri velikem številu drevesnih naravnih vrednot ni navedena vrsta dreves(a), temveč le rod. Dodatna težava je neuporaba znanstvenih imen pri opisih naravnih vrednot. Prostorska analiza je pokazala neenakomerno razporeditev drevesnih naravnih vrednot v Sloveniji. Kriteriji vrednotenja so uporabljeni v različni meri. Debelina drevesa je, razumljivo, najpogosteje uporabljan kriterij vrednotenja, veliko manj višina in starost dreves. Iz opisov dreves, ki so določena za naravne vrednote, je za nekatere kriterije le težko razbrati, v kolikšni meri so bili upoštevani pri vrednotenju dreves. V izvedeni anketi so anketiranke in anketiranci Zavoda za gozdove Slovenije izrazili visoko stopnjo zavesti o izjemnih drevesih, ne glede na pomanjkljivost in nedorečenost obstoječega sistema vrednotenja, njihovega ohranjanja in varovanja. Anketa je potrdila našo domnevo, da so gozdarji, ki so neposredno navzoči v gozdnem prostoru, ključni za uspešno strokovno delo na področju drevesnih naravnih vrednot, zato je sodelovanje naravovarstvene in gozdarske stroke nujno za uspešno ohranjanje in varovanje dreves v Sloveniji. V tem delu predlagani sistem vrednotenja izjemnih dreves za določitev drevesnih naravnih vrednot je v pretežnem delu objektiven. Kriteriji vrednotenja izjemnih dreves se v določeni meri razlikujejo od kriterijev, ki jih predvideva Zakon o ohranjanju narave (2004) Upoštevani so le tisti kriteriji, ki so smiselni in utemeljeni za vrednotenje izjemnih dreves. Za vsakega izmed kriterijev so podana merila za vrednotenje. Postavljena so tako, da je mogoče kadarkoli preveriti ustreznost vrednotenja, ker temeljijo na ugotavljanju dejstev. Celoten sistem vrednotenja je izdelan kot sistem točkovanja, s čimer je zagotovljena največja možna mera objektivnosti vrednotenja. Meja za določitev dreves za naravne vrednote po tem sistemu je 100 točk. Drevesne naravne vrednote državnega pomena določimo na podlagi položaja Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 182 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 drevesa v zavarovanem območju, ki ga je ustanovila država ali doseganja mejnega obsega za naravne vrednote državnega pomena ali doseganja ustreznega skupnega števila točk (160). Osnovna kriterija v sistemu vrednotenja izjemnih dreves sta, razen izjemoma, izjemna debelina in višina dreves, upoštevajoč drevesno vrsto, razen pri mutantih in absolutno redkih drevesih samoniklih vrst. Podane so mejne vrednosti (obsegi, višine) za vse samonikle drevesne vrste ter nekatere grmovne in tujerodne vrste. Pri vrednotenju izjemnih dreves je potrebno upoštevati tudi kriterij izjemnega habitusa, kompleksne povezanosti, redkosti ter ekosistemskega, pričevalnega in estetskega pomena dreves. Čeprav gre za naravne vrednote, se družbeni komponenti pri večini dreves, ki rastejo v oblikovanem okolju, v kmetijski krajini, vaseh in mestih ni mogoče izogniti, saj so se ohranila prav zaradi posebne, skozi čas negovane in varovane kulture do drevesa tako pri posameznikih kot v ožji ali širši skupnosti. Sistem je preizkušen na primeru evidence izjemnih dreves ZGS OE Postojna. Ugotovljeno je, da bi del dreves, ki so določena kot naravne vrednote, določili za naravne vrednote tudi po novem sistemu vrednotenja, del pa bi jih uvrstili na seznam kandidatov za naravne vrednote. Merila za drevesne naravne vrednote po novem sistemu dosega tudi veliko število izjemnih dreves, ki so jih evidentirali gozdarski strokovnjaki ZGS in večinoma rastejo v gozdnem prostoru. Z aktivnejšim vključevanjem gozdark in gozdarjev Zavoda za gozdove Slovenije v delo z izjemnimi drevesi, uporabo novega sistema vrednotenja ter tesnejšim sodelovanjem naravovarstvene in gozdarske stroke, bi bilo ohranjanje in varovanje izjemnih dreves v Sloveniji mnogo učinkovitejše. Drevesa so živi organizmi, zato je tudi fond izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot dinamičen, se stalno in relativno hitro spreminja, saj nekatera drevesa izginjajo, druga rastejo in postajajo vredna strokovne pozornosti. Potrebno je tudi tesnejše sodelovanje s strokovnjaki za kulturno dediščino, zlasti etnologi, ki lahko podrobneje preučijo družbeni pomen izjemnih dreves v kulturi naroda. Izjemna drevesa in drevesne naravne vrednote so zelo primerna, da z njihovo pomočjo dvigamo stopnjo naravovarstvene ozaveščenosti tako pri njihovih lastnikih kot v širši javnosti. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 183 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 9 SUMMARY Some tree species and individual exceptional trees in Slovenia have been treated in a special way throughout the history. They have been given special attention, faith, respect and admiration. Heritage trees are, compared to other valuable natural features, more intensely built into the social relations and therefore they are of utmost importance not only from the nature conservation point of view but also from their social aspect. Individual trees have been part of elementary and natural curiosities, cultural and natural heritage since the beginnings of nature conservation in Slovenia a hundred years ago. Their number has been increasing together with their universal importance and the awareness of their exceptional features. Despite a long tradition of trees’ protection and the fact that trees are numerous, criteria and standards for their evaluation have not been satisfactorily determined. The importance of the system for natural heritage protection lies in its power to give clear answers to the questions about natural heritage, about what it is, why it is regarded as natural heritage and how to protect it. This project tackles such problems working on heritage trees. Special attention has been given to exceptional trees growing in the forests, which might therefore be less noticeable, but their features can easily be compared to those of similar trees growing in the rural and urban environments. The current legislation uses different expressions and collocations; therefore, we have decided that in our evaluation system of exceptional trees, criterion is any basic feature we are evaluating, while standard is the value, measure threshold or phenomenon used to evaluate each criterion. The expression “exceptional tree” is used for all trees of exceptional dimensions, age, form, rarity and for those trees, which are of exceptional importance for the ecosystem, have a special role as witnesses and are appreciated for their aesthetic importance or are exceptional regarding any of their features, regardless their nature conservation status. The aim of this written work is to make an evaluation system for exceptional trees in Slovenia, which will use objective criteria and standards as much as possible and take into consideration a great variety of natural phenomena in Slovenia, i.e. differences concerning the tree species, other special features of the trees, environment and socio-historical factors. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 184 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 We used the data about heritage trees from the register of valuable natural features kept by the Institute RS for Nature Conservation. We analyzed the measurements, heritage trees descriptions and their location. We were trying to find out to what extent the evaluation criteria stated by the law were followed when determining heritage trees. We used the register of exceptional trees kept by the Slovenia Forest Service, the Postojna regional unit to check the new evaluation system. We carried out a survey about exceptional trees and heritage trees among the experts of the SFS throughout Slovenia. The number of heritage trees is 3184 in 2307 records in the register of valuable natural features. It is impossible to determine the exact number of trees, because some records do not state the number of trees in the heritage trees’ group. The trees, including the bushes and climbing plants belong to 93 taxons. A great number of heritage trees are not labelled with their species mark but only with their origin mark. Additional difficulty is the use of non-scientific names in the natural heritage descriptions. Space analysis has shown a rather uneven disposition of heritage trees in Slovenia. The evaluation criteria have been used to a different extent. The most frequently used criterion is of course the thickness of the tree, while the height is used to a lesser extent. The age statements are mostly approximate. The extent of some criteria used in trees’ evaluation is difficult to determine from the mere description of the heritage trees. The survey among the members of the Slovenia Forest Service has shown a high level of awareness of the importance of the exceptional trees, regardless the insufficient existing system of their evaluation, conservation and protection. The survey has confirmed our supposition that the key people for successful expert work in the field of heritage trees are the foresters, who are constantly present in the forests. The collaboration of nature conservation experts and forest experts is therefore of crucial importance to successful conservation and protection of the trees in Slovenia. This written work suggests an evaluation system of exceptional trees to determine heritage trees that is highly objective. Exceptional trees evaluation criteria differ to some extent from criteria suggested by the Nature Conservation Act. In our evaluation of exceptional trees, we have considered only the significant criteria that can be justified. There are evaluation standards for each criterion. Evaluation adequacy can be verified any time since the standards are based on facts. The complete evaluation system is based on marking, which ensures the Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 185 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 highest extent of evaluation objectivity. The heritage trees threshold according to this system is 100 points. Heritage trees of national importance are determined on the basis of their location in the protected area, which was established by the state. Reaching the threshold features for heritage trees of national importance or the adequate number of points (160) is another way of determining such trees. Two basic criteria in the system of evaluation of exceptional trees are exceptional thickness and height of the tree belonging to a certain species. The exceptions are the mutant trees and extremely rare trees of autochthonous species. We have stated the threshold values (circumference, height) for all autochthonous tree species and for some bush and foreign, non-autochthonous species. The following criteria should also be considered when evaluating exceptional trees: exceptional tree form, complexity of interrelation, rarity and importance of the trees for the ecosystem, their role as witnesses and their aesthetic importance. Although the natural heritage is being considered, it is impossible to avoid the social component of the majority of trees growing in the rural and urban environments, in the villages and towns. Such trees have been preserved exclusively because of individuals’ and social groups’ special attitude and the tree culture cherished and preserved through time. The system has been tested on exceptional trees registered at the Slovenia Forest Service, the Postojna regional unit. We have found out that some of the heritage trees meet the requirements of the new evaluation system, some of them, however, should be listed on the candidate waiting list. A great number of exceptional trees growing in the forests, which have been registered by the SFS experts, also meet the standards for heritage trees. Conservation and protection of exceptional trees in Slovenia would be much more efficient if the SFS foresters actively participated in working on exceptional trees, if we used the new evaluation system and if the nature conservation experts and forest experts collaborated tightly. Trees are living organisms and therefore the group of exceptional trees and heritage trees is very dynamic. It changes constantly and relatively fast because some trees are disappearing, others are growing and becoming worth of expert attention. Close collaboration with cultural heritage experts, especially ethnologists, is necessary, because they can study in detail the social importance of the exceptional trees to the culture of a nation. Exceptional trees and heritage trees are very important in raising nature conservation awareness of their owners and of the broader public. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 186 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 10 VIRI Abram N. 1927. Starodavna tisa v Stranah pod Nanosom. (Koledar Goriške Mohorjeve družbe, 61). Goriška Mohorjeva družba Ancient Tree Guides. 2004. Ancient Tree Guides No. 1 Trees and farming. Woodland Trust, Ancient tree Forum www.ancient-tree-forum.org.uk (24. 2. 2006) Anko B. 2000. Kako ohranjati (in ohraniti) najvrednejšo naravo?. V: Naprej k naravi. Zbornik referatov strokovnega posveta Ekološkega foruma Liberalne demokracije Slovenije. Ljubljana, Ekološki forum LDS v sodelovanju z Liberalno akademijo: 241-251 Anko B. 2004. Drevo kot naravna dediščina. V: Staro in debelo drevje v gozdu : zbornik referatov: XXII. gozdarski študijski dnevi, 25.-26. marec 2004. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 183-199 Benedičič V. 1998. Znana so naša najdebelejša sadna drevesa. Gea, 8, 11: 72-73 Beuk S. 1920. Spomenica, ki jo je predložil odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov 20. januarja 1920. pokrajinski vladi za Slovenijo v Ljubljani. V: 75 let Spomenice Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. 1995. Ponovni natis s spremno besedo. Ljubljana, Uprava RS za varstvo narave Bleiweis S. 1952. O drevesnih orjakih na tujem in pri nas. Gozdarski vestnik, 10: 307-308 Bogovič M. (ur.). 1999. Zeleni zakladi ob Savi in Krki. Brežice, ZGS OE Brežice in DIT gozdarstva Brežice: 61 str. Brejc M. 2002. Dendrološka dediščina v občini Tržič: diplomsko delo (BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire)., Ljubljana, samozal: 89 str. Brus R. 1995. Sgermova smreka s Pohorja je eno najvišjih evropskih dreves. Gozdarski vestnik, 53: 331-336 Brus R. 2004. Drevesne vrste na slovenskem. Ljubljana, Mladinska knjiga: 399 str. Brus R. 2005. Dendrologija za gozdarje. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 408 str. Budkovič L. 1996. Drevesni orjaki v Bohinju. Proteus, 58: 398-401 Budkovič L. in sod. 1996. Drevesa velikani v Bohinju. Gozdarsko društvo Bled: 48 str. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 187 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Budkovič L. 2004. Drevesa velikani v Bohinju. V: Staro in debelo drevje v gozdu : zbornik referatov: XXII. gozdarski študijski dnevi, 25.-26. marec 2004. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 273-277 Budkovič L., Gašperin M., Veber I. 1996. Drevesa velikani v Bohinju. Bohinjska Bistrica, Gozdarsko društvo Bled: 48 str. Champion tree database from the tree register: tree information, UK ancient&historical tree database http://www.tree.register.org/tree-information.htm (28. 1. 2005) Collingwood G. H., Brush W. D., 1984. Knowing your trees. Washington, D. C.,The American Forestry Association:, 389 str. Čas M. 1981. Mogočna viharniška drevesa in ostanki prakrajine med Raduho in Peco. Viharnik: 6-7 Čoderl J. 2006. »Sgermova smreka«. (osebna korespondenca) Čokl M. (ur.) 1992. Gozdarski priročnik: tablice. Ljubljana, Planprint: 342 str. Čuk A.,1997. Strane in sloveča 16-stoletna tisa. Prestop, 4, 29: 14 Dating yews, the tree register of the British Isles. 2005 http://www.ancient-yew.org (24. 2. 2006) Deschmann, K. 1862. Über einen sehr alten Eibelbaum (Taxuss baccata L.) in Krain. Drittes Jahresheft des Vereines des Krainisches Landes-Museums, Laibach: 194-196 Deutsches Baumarchiv. 2006 http://deutschesbaumarchiv.de/startseite.htm (24. 2. 2006) Dimitz L. 1905. Die Gefaehrdung der Naturdenkmaeler und Vorschlaege zu ihrer Erhaltung. Oestereichische Vierteljahresschrift fuer Forstweswn, zv. 23:. 64-69 Dobravc M. 2006. »Naravne vrednote po zvrsteh«. (osebna korespondenca) Gasparič B. in sod. 2004. Izjemna drevesa na Krasu. Sežana, ZGS, OE Sežana, KE Sežana: 36 str. Golob-Klančič J. 1973. Stara drevesa na Goriškem, Sežanskem in Ilirsko-bistriškem. Varstvo narave, 7: 97-103 Habič Š. 1993. Dvestoletna jelka: postojnski gozdarji so restavrirali Melivovo jelko. Primorske novice, 47, 81: 9 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 188 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Habič Š. 1995. O Cesarjevi hoji, Melivovi jelki in Erazmovi smreki. Prestop, 2, 2 Habič Š., Smrekar A., Bolčina G. 1998. Mašunska gozdna učna pot. Postojna, Gozdarsko društvo Postojna: 44 str. Habič Š. 2001. Zgodb ne pišemo le ljudje: koledar 2002. Pivka, Javor Pivka Habič Š. 2002. Boj za ohranitev predjamske lipe. Park Snežnik, 3, 12: 7 Habič Š. 2004. Izjemna drevesa so dediščina za prihodnost. V: Staro in debelo drevje v gozdu: zbornik referatov: XXII. gozdarski študijski dnevi, 25.-26. marec 2004. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 279-284 Habič Š., Smrekar A., Bolčina G. 1998. Mašunska gozdna učna pot. Postojna, Gozdarsko društvo Postojna: 44 str. Heinz A. 1913. Ein tausendjähriger Baum in Zagreb. Agramer Tagblatt, 28, 166: 6 Hribar F. 1962. Stara tisa pod Nanosom. Varstvo narave, 1: 131-134 Jenčič S. 1999. O debelih drevesih. Tipkopis: 10 str. Jenčič S. 2004. Debela drevesa v gozdovih severovzhodne Slovenije. V: Staro in debelo drevje v gozdu : zbornik referatov: XXII. gozdarski študijski dnevi, 25.-26. marec 2004. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 265-271 Jurc D., Jurc M. 2002. Sanacija Nujčevega hrasta. Izvedeniško mnenje. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 14 str. Jurhar F. 1977a. Najdebelejša drevesa v domačem kraju. Pionir, 4: 102 Jurhar F. 1977b. Maroltova jelka – pohorska znamenitost. Delo, 25.5.1977 Jurhar F. 1978a. 900 drevesnih velikanov, Glas, 4.8.1978: str.10 Jurhar F. 1978b. Zelena dediščina davnih prednikov. Nedeljski dnevnik, 17, 55, 26.2.1978 Kirn A. 2003. Ekološka/okoljska zavest Slovencev na pragu tretjega tisočletja. Teorija in praksa, 40, 1: 17-36 Kirn A. 2004. Narava – družba – ekološka zavest. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede: 339 str. Klopčič V. 2000. Vrednote človeka in izziv ohranjanja naravne dediščine: mag. Delo. (Biotehniška fakulteta). Ljubljana, samozal.: 64 str. Kocbek F. 1930. Prastara tisa v Solčavi. Planinski vestnik, 30: 19 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 189 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine. Ur. l. SFRJ št. 56/1974 Kotar M., Brus R. 1999. Naše drevesne vrste. Ljubljana, Slovenska matica: 320 str. Leibundgut H. 1976. Die grössten Fichten und Tannen. Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen, 127, 6: 427 Les arbres remarquables de nos foręts, ONF. 2006 http://www.onf.fr/foret/flore/arbremark/index.htm (24. 2. 2006) Longyka I. 1978. Ocena raziskovalne naloge – najdebelejša drevesa v domačem kraju. Pionir, 3: 12-13 Mapping a future for ancient trees. Woodland trust, 2006 http://www.woodland-trust.org.uk/ancient%2Dtree%2Dhunt/ (24. 2. 2006) Mastnak M. 2003. Opredelitev meril za določitev drevesnih naravnih vrednot in njihovo razdelitev na vrednote državnega in lokalnega pomena: projektna naloga. Ljubljana, samozal., 33 str. + pril. Mastnak M. 2004. Vrednotenje drevesnih naravnih vrednot (drevesne dediščine). V: Staro in debelo drevje v gozdu : zbornik referatov : XXII. gozdarski študijski dnevi, 25.-26. marec 2004. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 167-182 Marušič 1988. Estetika gozda v prostoru. V: Estetska funkcija gozda: zbornik republiškega seminarja, Ljubljana, 19. in 20. novembra 1987. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo: 79-95 Mayer E. 1988. Usoda in vsebina rokopisa A. Pavlina »Ueber botanische Naturdenkmaeler in Krain«. Biološki vestnik, 26, 3: 33-52 Measuring guide. American forests http://www.americanforests.org/resources/bigtrees/measure.php (24. 2. 2006) Mlinšek G. 1979. Najdebelejša drevesa v Sloveniji in njihov pomen: diplomsko delo. Ljubljana, BF, VTOZD Gozdarski oddelek: 67 str. + pril. Modic T. 1995. Najvišja smreka v Sloveniji raste na Pohorju. Viharnik: 3 Musek J. 1993. Osebnost in vrednote. Ljubljana, Educy: 282 str. Musek J. 2000. Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana, Educy, Inštitut za psihologijo osebnosti: 417 str. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 190 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Nash R. 1974. Wilderness and the American Mind. New Haven, London, Yale University Press. National register of big trees. American forests http://www.americanforests.org/resources/bigtrees/ (29. 12. 2005) National register of historic trees. American Forest Historic Tree http://www.historictrees.org/ht_m/natreg_co.htm (24. 2. 2006) Ocvirk A. in sod. 2004. Vrednotenje, določane in revizija drevesnih naravnih vrednot: projektna naloga – delovno gradivo. Kranj, Zavod RS za varstvo narave: 14 str. Odločba o zavarovanju devetero domačih kostanjev v bližini vasi Hudo. Ur.l. LRS št. 29/1951 Odločba o zavarovanju drevesnega parka v Fazaneriji pri Murski Soboti. Ur.l. LRS št. 8/1950 Odločba o zavarovanju kačje smreke v Koševniku. Ur.l. LRS št. 23/1951 Odločba o zavarovanju tise v Solčavi in tisovca v Stranjah pod Nanosom. Ur.l. LRS št. 17/1951 Odločba o zavarovanju znamenitih starih eksotičnih dreves na »Ipavčevem« v Pivoli (Občina Hoče, OLO Maribor okolica). Ur.l. LRS št. 20/1952 Odlok o razglasitvi dreves in drevoredov za naravne znamenitosti. Občina Cerknica. Ur. l. RS št. 2/1992 Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju Občine Postojna. Primorske novice: Uradne objave št. 29/1984 Odlok o začasni razglasitvi izjemnih dreves za dendrološke spomenike v Mestni občini Celje. Ur. l. RS št. 113/2004 Odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst. Ur. l. SRS št. 15/1976 Oven P. 2000. Kaj pravzaprav je arboristika. Proteus, 63, 2: 78-81 Oven P. 2001. Poročilo o varnostnem stanju in preživetvenih možnostih lipa v Predjami. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo Ovsec D. J. 1992. Kult pod lipo domačo. Ljubljana, Gea, 2, 2: 21-23 Pahor M. 1981a. Po Jamborni cesti … v mesto na peklu. Ljubljana, Prešernova družba: 269 str. Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 191 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Pahor M. 1981b. Po sledeh nekega jambora. Informator -glasilo delovne organizacije Splošna plovba Piran, 22, 3: 43-49 Papež J., Perušek M., Kos I., 1997. Biotska raznolikost gozdnate krajine z osnovami ekologije in delovanja ekosistema. Ljubljana, ZGS in Zveza gozdarskih društev Slovenije: 162 str. Papler-Lampe V. in sod., 2006. Izjemna drevesa na Zgornjem Gorenjskem. Bled, ZGS OE Bled: 64 str. Pariš I. 1974. Poiščimo orjake naših gozdov. Soški gozdar, 4: 38-40 Penca J. 1978. Drevesa-velikani! Moj mali svet, 10: 5 Peterlin S. (ur.), 1976. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Ljubljana, Zavod SRS za spomeniško varstvo Peterlin S. 1978. Pomen – raziskovalna naloga je pomembna za ohranitev naše drevesne dediščine. Pionir, 3: 13 Peterlin S. 1995. 75 let po Spomenici Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu za Slovenijo. V: 75 let Spomenice Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov. 1995. Ponovni natis s spremno besedo. Ljubljana, Uprava RS za varstvo narave Petkovšek V. 1965. Tisa (Taxus baccata L.) v jugovzhodnem delu Evrope. Varstvo narave, 4: 33-41 Pirnat J. 1991a. Nekateri krajinsko ekološki vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini – zgodovinski pregled in današnje stanje. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 37: 177-199 Pirnat J. 1991b. Nekateri krajinsko ekološki vidiki prosto rastočih dreves v agrarni krajini – nekatere vloge teh dreves v agrarni krajini. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38: 161-184 Piskernik A. 1953. Robanov kot in Solčavska tisa. Planinski vestnik, 53: 415-423 Piskernik A., Peterlin S. 1962. Zaščiteni in zaščite vredni naravni objekti Slovenije. Varstvo narave, 1: 159-163 Piskernik A. 1965. Iz zgodovine slovenskega varstva narave. Varstvo narave, 2/3: 59-88 Podboj I. 1898. Naš cesar vrh Javornika. Koledar svetega Mohorja: 25-28 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 192 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Ur. l. RS št. 111/2004 Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. Ur. l. RS št. 5/1998 Protection of significant trees, 2005. National trust of Australia (Victoria) http://www.nattrust.com.au (29. 12. 2005). Putick V. 1907. Eine tausendjahrige Eibe in Krain. Österreichische Forst und Jagdzeitung: 27 Read H. 2000. Veteran Trees: A guide to good management http://www.english-nature.org.uk/pubs/Handbooks/upland.asp?id=6 (11. 2. 2006) Reš B. 1998. Památné stromy. Praga, Agentura ochrany pfírody a krajiny ČR: 64 Rosenstein D. 1998. Najdebelejša drevesa v občini Žalec: raziskovalna naloga. Šentjur, ZGS OE Celje, KE Žalec: 74 str. Sattler M., Stele F. 1973. Stare slovenske lipe. Celje, Mohorjeva družba: 256 str. Schollmayer H. L. 1890. Monographischer Beitrag zur Kenntnis der Roteibe, Taxus baccata L. Mitteil. krain - künstenländ Forstverein, 14: 53-70 Schollmayer H. L. 1998. Snežnik in schönburški vladarji: zgodovina gospostva Snežnik na Kranjskem. Postojna, Gozdno gospodarstvo Postojna: 94 str. Sgerm F. 1978. Padle kraljice naših gozdov. Nedeljski dnevnik, 11.2.1978: 18 Sgerm F. 1980. Zeleni spomenik osmih Sgermovih rodov. Nedeljski dnevnik, 13. 1. 1980, 18, 11 Skoberne P., Peterlin S. (ur.). 1988. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije I. del.: vzhodna Slovenija, Ljubljana, ZRSVNKD: 436 str. Skoberne P., Peterlin S. (ur.). 1991. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije II. del.: osrednja Slovenija. Ljubljana, ZRSVNKD: 606 str. Slabe M., Pirnat J. 2004. Prostorastoča drevesa v kmetijski krajini dela občine Naklo. Ljubljana, Gozdarski vestnik, 62: 131-145 Slovar slovenskega knjižnega jezika. Knjiga I : A - H. Ljubljana, Državna založba Slovenije: 844 str. Steska V. 1915. Sv. Hieronim in najstarejše drevo na Kranjskem, Carniola, 6: 145-147 Strgar V. 1978. O sekvojah v naravi in pri nas. Proteus, 41, 4, dec. 1978: 143-147 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 193 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Svetličič B., Skoberne, P. 1988. Drevo kot naravna dediščina. V: Varstvo naravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu. Ljubljana, BF, VTOZD za gozdarstvo: 88-96 Šavli J. Lipa, drevo življenja, Glas Korotana, 8 Šivic A., 1923. Tisa in nje nahajališča v Sloveniji. Zagreb, Šumarski list: 3-10 Šivic A. 1924. O starih gozdih na Dolenjskem. Šumarski list, 48, 11: 564-567 Šivic A. 1944. Domovinski prirodni spomeniki. Prirodoslovna izvestja Šivic A. 1948. Prastara tisa v Stranjah pod Nanosom. Proteus, 11, 1: 25 Šivic A. 1956. Naši narodni in drevesni parki ter parkovni gozdovi, pragozdi in drugi, zakonske zaščite vredni objekti. Gozdarski vestnik, 14: 257-271 Šivic A. 1984. Prastara tisa v Stranjah pod Nanosom. Proteus, 11: 25 Šoštarič M. 1966. Stara in znamenita drevesa v Podravju in Pomurju. Varstvo narave, 4: 107-114 Šoštarič M. 1967. Stara in znamenita drevesa v Podravju in Pomurju: nadaljevanje. Varstvo narave, 5: 171-176 The Ancient Yew, 2005. The Tree Register of the British Isles. 2006 http://www.ancient-yew.org (24. 2. 2006) Uredba o krajinskem parku Kolpa. Ur. l. RS št. 85/2006 Uredba o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih. Ur. l. SRS št. 8/1975 Uredba o zvrsteh naravnih vrednot. Ur. l. RS št. 52/2002 Uredba o spremembi uredbe o zvrsteh naravnih vrednot. Ur. l. RS št. 67/2003 Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Ur. l. RS št. 46/2004 Ustava Republike Slovenije. Ur. l. RS št. 33/1991 Valvasor J. V. 1984. Slava vojvodina Kranjske. Izbrana poglavja. Ljubljana, Mladinska knjiga: 340 str. Vidervol R. 1999. Debela in zanimiva drevesa na področju OE Novo mesto: strokovna naloga. Novo mesto, Zavod za gozdove Slovenije, OE Novo mesto: 27 str. Vouk V. 1932. Hiljadugodišnja tisa u Zagrebu? Priroda, 22: 65-72 Vrhovnik I. 1934. Ljubljanske lipe. Kronika 4: 138-139 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 194 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 Welcome to the tree register home page http://www.tree-register.org/homenew.php (24. 2. 2006) White J. 1998. Estimating the age of large and veteran trees in Britain. Edinburgh, Forestry Commission http://www.forestry.gov.uk (24. 2. 2006) Zakon o gozdovih. Ur. l. SRS št. 16/1974 Zakon o gozdovih. Ur. l. RS št. 30/1993, 67/2002 Zakon o naravni in kulturni dediščini. Ur. l. SRS št. 1/1981 Zakon o ohranjanju narave. Ur. l. RS št. 56/1999 Zakon o ohranjanju narave – uradno prečiščeno besedilo. Ur. l. RS št. 96/2004 Zakon o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti. Ur. l. LRS št. 22/1958 Zakon o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti v Ljudski republiki Sloveniji. Ur. l. LRS št. 23/1948 Zakon o varstvu narave. Ur. l. SRS št. 7/1970 Zakon o varstvu podzemnih jam. ZVPJ, Ur. l. RS št. 2/2004 Habič E. Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. 195 Mag. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Varstvo naravne dediščine, 2006 ZAHVALA Prof. dr. Boštjanu Anku iskrena hvala za vse dragocene pogovore, ko je s svojo strokovno in človeško širino predme postavljal nove izzive, delil misli in ideje, me usmerjal in bodril, naj vendarle že pridem do zaključka študija. Zahvaljujem se doc. dr. Robertu Brusu za tehtne pripombe, nasvete in vzpodbudo. Hvala dr. dr. h. c. Nikolaju Torelliju za vedno zanimiva srečanja ter skrben pregled dela. Hvala sodelavkam in sodelavcem postojnske območne enote, ki so mi s svojim odnosom do izjemnih dreves dali povod ter vlivali veselje za delo z izjemnimi drevesi. Hvala tudi vsem kolegicam in kolegom za sodelovanje pri izvedbi ankete ter vodstvu Zavoda za gozdove Slovenije za omogočeno finančno podporo pri študiju. Kolegicam in kolegom iz Zavoda RS za varstvo narave se zahvaljujem za posredovane podatke pa tudi za velikodušno izmenjavo mnenj, izkušenj in idej. Hvala moji družini, vsem najdražjim, za neomajno podporo skozi ves študij in neskončno potrpežljivost ob mojih brezštevilnih odsotnostih. Hvala za vsa skupna odkrivanja narave. Priloga A IZJEMNA DREVESA V GOZDNEM PROSTORU TER ODNOS GOZDARJEV, LASTNIKOV IN JAVNOSTI DO NJIH Anketni vprašalnik Spoštovani sodelavec, spoštovana sodelavka! Znani rek: »Zaradi dreves ne vidi gozda!« je včasih morda pri gozdarjih obrniti tako, da se glasi: »Zaradi gozda ne vidi dreves!«. S to anketo želimo na Zavodu za gozdove Slovenije pridobiti pomembne podatke o tem, koliko pozornosti gozdarji posvečamo izjemnim drevesom v gozdnem prostoru, ki so že, ali bi lahko postala drevesne naravne vrednote (po starem: drevesna dediščina). Po Zakonu o ohranjanju narave in Uredbi o zvrsteh naravnih vrednot so drevesne naravne vrednote tista drevesa ali skupine dreves, ki so izjemnih dimenzij, habitusa, starosti, ekosistemsko, znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomembna. Z izrazom »izjemna drevesa« mislimo na vsa izjemno debela, visoka, stara drevesa, drevesa izjemnih oblik, mutante, drevesa redkih drevesnih vrst, drevesa posebnega kulturno-zgodovinskega pomena ipd. tudi če še niso bila prepoznana oziroma določena kot drevesne vrednote. Pomembne so vse drevesne vrste, ne le tiste, ki dosegajo absolutno največje dimenzije. Z vašim sodelovanjem želimo ugotoviti, ali je mogoče izboljšati naše delo na tem področju in kako. Zanima nas tudi, ali rastejo v naših gozdovih izjemna drevesa, ki so širši strokovni in laični javnosti še nepoznana ter kakšen je odnos lastnikov izjemnih dreves do njihovega ohranjanja. Zbrani odgovori bodo analizirani v okviru raziskave na podiplomskem študiju sodelavke Špele Habič. Prosimo vas, da anketni vprašalnik izpolnete v celoti in v skladu z vašim osebnim védenjem in mišljenjem. Zanimajo nas razmere v vsej Sloveniji, zato so vključeni vsi gozdarji, zaposleni na krajevnih enotah. Anketa je anonimna in tako bo tudi obravnavana. Pripravila: Špela Habič Direktor ZGS: Andrej Kermavnar Datum izpolnjevanja: ____________________ Prosimo, obkrožite številko pred ustrezno besedo: 1. Spol: 1 – moški 2 – ženski 2. Izobrazba: 1 – srednja 2 – višja 3 – vis.strokovna 4 – univerzitetna ali več 3. Skupna delovna doba: 1 – do 10 let 2 – 11 do 20 let 3 – 21 do 30 let 4 – nad 30 let 4. Vaše delovno mesto: 1 – revirni gozdar 2 – gojitelj-načrtovalec 3 – vodja KE 5. Območje, v katerem ste zaposleni: 1 – Tolmin 5 – Postojna 9 – Celje 13 – Murska Sobota 2 – Bled 6 – Kočevje 10 – Nazarje 14 – Sežana 3 – Kranj 7 – Novo mesto 11 – Slovenj Gradec 4 – Ljubljana 8 – Brežice 12 – Maribor 6. Lastniška struktura revirja/KE: Vodje KE in gojitelji-načrtovalci odgovarjajo za nivo KE 1 – pretežno državni g. (>70%) 2 – pretežno zasebni g. (>70%) 3 – mešano lastništvo (med 30 in 70 % drž. in zas. g.) 7. Delež gozdnatosti revirja/KE: 1 – Manj kot 40 % gozdnatost 2 – 40 % do 70 % gozdnatost 3 – nad 70 % gozdnatost 1 Prosimo, obkrožite samo eno številko pred ustrezno trditvijo: 8. Ali vas področje varstva narave in ohranjanja naravne dediščine zanima? 1 – da, to področje me zelo zanima 2 – da, to področje me še kar zanima 3 – to me bolj malo zanima 4 – ne, ne zanima me 9 – ne vem, ne morem oceniti 9. Ali zelo debela, visoka, posebej oblikovana drevesa ali kako drugače izjemna in pomembna drevesa za vas pomenijo vrednoto, ki jo je potrebno ohranjati, ali pa se vam ne zdijo nič posebnega? 1 – da, tovrstna drevesa so vredna, da jih ohranjamo 2 – ne, niso, tako posebna, da bi jih morali ohranjati 9 – ne vem 10. Ali rastejo na območju vašega revirja ali KE izjemna drevesa, ki so naravna dediščina (naravne vrednote)? 1 – da, večina dreves je izven gozdnega prostora (v mestih, v vaseh, na kmetijah, na polju) 2 – da, večina dreves je v gozdnem prostoru 3 – da, vendar ne vem natančno kje jih je več 4 – ne, v mojem revirju/KE ni drevesne dediščine 9 – ne vem 11. Ali imate seznam drevesne dediščine (drevesnih naravnih vrednot) za vaše območje (revir, GGE, KE)? 1 – da, imamo popoln seznam drevesne dediščine (drevesnih nar. vrednot) za revir / KE 2 – da, vendar je seznam drevesne dediščine revirja/KE potrebno dopolniti 3 – seznam imajo na območni enoti, za revir oz. KE pa nimamo ustreznega seznama 4 – ne, nimamo 9 – ne vem 12. Ali rastejo v gozdnem prostoru na območju vašega revirja ali KE izjemna drevesa, ki bi lahko bila drevesna dediščina (naravne vrednote) pa to niso? 1 – da, vem za več kot 5 izjemnih dreves, ki bi lahko bila drevesne naravne vrednote 2 – da, vem za 1 do 5 izjemnih dreves, ki bi lahko bila drevesne naravne vrednote 3 – nobenega takega drevesa ne poznam 9 – ne vem 13. Vam je poznano, ali je katero drevo, ki je bilo drevesna dediščina, v zadnjih 10 letih propadlo ali je bilo posekano? 1 – da, vem za več kot 5 dediščinskih dreves, ki so se posušila ali so bila posekana 2 – da, vem za 1 do 5 dediščinskih dreves, ki so se posušila ali so bila posekana 3 – ne vem za nobeno dediščinsko drevo, ki bi se posušilo ali bilo posekano v tem času 14. Kaj bi morali storiti z izjemnimi drevesi v gozdnem prostoru, ki začnejo propadati (in ne predstavljajo nevarnosti za okolico)? 1 – nič, naj počasi propadejo, saj so spomeniki, to pa je dobro tudi za biotsko pestrost gozda 2 – posekati bi jih morali in izkoristiti les, dokler je še kaj vreden 3 – morali bi jih zdraviti ali kako drugače upočasniti propadanje 4 – ne vem 2 15. Ali pri svojem delu (npr. odkazilu) opazite izjemno drevo v gozdnem prostoru? 1 - da, sem pozoren na taka drevesa in jih ohranjam, če se lastnik strinja 2 - da, vendar jih ohranim le, če se lastnik strinja in če so lahko dostopna za javnost 3 - da, opazim taka drevesa, vendar če niso zavarovana ali proglašena za naravne vrednote, jih po potrebi tudi označim za posek 4 - ne, na posamezna izjemna drevesa nisem pozoren 16. Spodaj navedene razloge za ohranjanje izjemnih dreves razvrstite (pripišite rang od 1 do 10) po pomembnosti: (1 = najbolj pomembno … 10 = najmanj pomembno) Rang Izjemna drevesa moramo ohranjati… ker so naša skupna dediščina da jih bodo lahko občudovali tudi prihodnji rodovi ker so spomin na pretekle dogodke ali pomembne osebnosti ker so vredna občudovanja ker so pomembna za ozaveščanje javnosti o gozdovih, naravi ker so simbol naših krajev zaradi njih samih, našega spoštovanja do njih ker so zavarovana da se lahko z njimi ponašamo in jih pokažemo javnosti drugo (navedite) 17. Kaj bi vam pri vašem delu najbolj pomagalo, da bi uspešno ohranjali izjemna drevesa? Trditve razvrstite (pripišite rang od 1 do 8) po pomembnosti: (1 = najbolj pomembno … 8 = najmanj pomembno) Rang Izjemna drevesa moramo ohranjati… boljše poznavanje izjemnih dreves celotna družba bi morala biti bolj osveščena za ohranjanje naravne dediščine odškodnina lastnikom za ohranjanje izjemnih dreves boljše sodelovanje z naravovarstveniki več znanja na področju varstva narave in ohranjanja naravne dediščine vključevanje teh dreves v naše strokovno delo možnost primerjave naših izjemnih dreves z drevesi z drugih območij (primerjave med revirji, KE, OE, občinami, na ravni Slovenije, širše) drugo (navedite) 17. Kakšen je po vašem mnenju odnos lastnikov do ohranjanja izjemnih dreves in drevesnih naravnih vrednot (drevesne dediščine)? Obkrožite samo eno številko 1 – večina lastnikov dreves je ponosna na svoja izjemna drevesa in jih želi ohranjati 2 – lastniki bi taka drevesa ohranjali le, če bi dobili primerno odškodnino 3 – lastnikom tovrstna drevesa niso pomembna ali nasprotujejo njihovemu ohranjanju 4 – z lastniki nimam stikov (državni gozdovi) 3 18. V spodnji preglednici v vsaki vrstici obkrožite številko, ki najbolj odgovarja vašemu mnenju. nikakor se ne strinjam ne strinjam se se niti strinjam, niti ne strinjam precej se strinjam popolnoma se strinjam 1. Lastnikom izjemnih dreves moramo gozdarji na pravi način predstaviti njihov pomen, da so jih pripravljeni ohraniti 1 2 3 4 5 2. Gozdarji bi se morali bolj potruditi za ohranjanje izjemnih dreves v gozdnem prostoru 1 2 3 4 5 3. Izjemna drevesa so pomembna pri ozaveščanju javnosti o pomenu gospodarjenja z gozdovi 1 2 3 4 5 4. Izjemna drevesa so pomembna pri ozaveščanju javnosti o varstvu narave 1 2 3 4 5 5. Na naši KE dobro sodelujemo s predstavniki Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) 1 2 3 4 5 6. Naravovarstveniki (iz ZRSVN) so dovolj aktivni pri ohranjanju izjemnih dreves v gozdnem prostoru 1 2 3 4 5 7. Z naravovarstveniki (iz ZRSVN) bi morali na naši KE bolj sodelovati 1 2 3 4 5 19. Kdo naj bi, po vašem mnenju, skrbel za vodenje evidence o izjemnih drevesih, v gozdnem prostoru in za njihovo ohranjanje? Obkrožite samo eno številko. 1 – Zavod za gozdove Slovenije 2 – Zavod RS za varstvo narave 3 – občinske službe 4 – gozdarsko ali katero drugo društvo 5 – drugi (navedite) ___________________________________________________ 20. Ali je katero izmed dreves na vašem območju (revir/KE), ki je naravna vrednota, (dediščina), pogosto obiskano (izletniki, turisti, šolske skupine, ekskurzije)- upoštevajte vsa drevesa, tudi če so izven gozda? 1 – da 2 – ne 9 – ne vem Če da, navedite do tri taka drevesa: Ime drevesa Drev. vrsta Naselje, lokacija Zakaj je zanimivo 21. Ali v okviru vaše KE vodite šolarje ali druge obiskovalce na ogled izjemnih dreves? 1 – da, pogosto 2 – samo včasih 3 – ne 9 – ne vem 22. Tu lahko zapišete vaše misli, ideje, predloge v zvezi z izjemnimi drevesi… Hvala! 4 Priloga B Sistem vrednotenja izjemnih dreves: kriteriji, merila in točkovanje Osnova vrednotenja posameznega drevesa je večja izmed vrednosti D1 ali D2. Če ima drevo izražene tudi druge lastnosti, ki jih vrednotimo po drugih kriterijih, prištejemo ustrezno število točk. Pri tem v okviru vsakega kriterija upoštevamo samo eno merilo - najbolj izraženo lastnost. Posamezno drevo lahko prejme točke pri skupno največ treh kriterijih, torej pri kriteriju izjemne dimenzije ter še enem ali dveh najbolj pomembnih kriterijih, pri čemer zopet upoštevamo najbolj izražene lastnosti drevesa. Rezultat vrednotenja je vsota točk, ki jih je drevo dobilo pri vrednotenju po kriteriju izjemne dimenzije in še največ dveh drugih kriterijih. Izjemna drevesa, ki dosežejo skupaj 100 ali več točk, predlagamo za naravne vrednote. Če drevo dobi točke samo po kriterijih izjemne debeline oziroma višine po drugih kriterijih pa ne, ga predlagamo za naravno vrednoto, če je število točk pri enem ali drugem kriteriju 95 ali več (D1 > 95 ali D2 > 95) oziroma, če je število točk pri vsakem od obeh kriterijev hkrati 90 ali več (D1 > 90 in hkrati D2 > 90). Vrednosti Ok in Vk za posamezne drevesne vrste so navedene v preglednici 16. Preglednica 1: Kriteriji, merila in točkovanje izjemnih dreves Izjemne dimenzije Oznaka in število točk – izračun po enačbah Izjemna debelina-obseg D1 = O/Ok*100 Izjemna višina D2 = V/Vk*100 Pri nadaljnjem vrednotenju upoštevamo večjo od vrednosti D1 ali D2 Izjemen habitus Gozdni prostor Kmetijska krajina Naselja, parki, oblikovano okolje Merila Oznaka in št. točk Oznaka in št. točk Oznaka in št. točk Mutanti H1a 100 H1b 100 0 Značilen, pravilen habitus za drevesno vrsto H2a 20 H2b 20 H2c 20 (pogoji: vitalnost, nepoškodovanost, dobre rastne razmere) Drevesa z izstopajoče velikimi krošnjami, ki H3a 20 H3b 20 0 označujejo lokacije Nenavaden habitus, »igra narave« H4a 50 H4b 20 0 Grmovna vrsta z drevesastim habitusom H5a 20 H5b 20 H5c 20 Se nadaljuje 1 Nadaljevanje Kompleksna povezanost Merila Oznaka in št. točk Drevo ali skupina dreves je del širše naravne vrednote ali zavarovanega območja Drevo je zraščeno z drugim(i) drevesom(i) (debla, veje) – upoštevamo debelejše drevo Drevo je del skupine dreves, ki funkcionalno ali vizualno tvorijo celoto Drevo ali skupina dreves, ki so funkcionalno povezana z drugimi naravnimi pojavi Drevo ali skupina dreves na učnih poteh Drevo ali skupina dreves v parkih, vrtovih Drevo ali skupina dreves ob monumentalnih zgradbah (cerkvah, gradovih …) Drevo ali skupina dreves ob kapelicah, znamenjih, spomenikih Drevo ali skupina dreves na pokopališčih ali ob njih K1 20 K2 50 K3 20 K4 20 K5 20 K6 20 K7 20 K8 20 K9 20 Redkost Merila Oznaka in št. točk Drevo absolutno redke samonikle vrste v Sloveniji – v naravi rastoči osebki (do 10 znanih R1 100 osebkov) Drevo relativno redke samonikle vrste zunaj svojega areala - v naravi rastoči osebki R2 50 Drevo relativno redke samonikle vrste na izjemni nadmorski višini in na ekstremnih R3 50 rastiščih (1. stopnja varovalne funkcije gozda) - v naravi rastoči osebki Drevo relativno redke samonikle vrste v revirju (oziroma GE) - v naravi rastoči osebki (do R4 30 3 znani osebki) Drevo relativno redke samonikle vrste v občini, v naravi rastoči osebki (do 5 znanih R5 20 osebkov) Drevo relativno redke samonikle vrste v večjih geografskih prostorskih enotah - v naravi R6 20 rastoči osebki (do 5 znanih osebkov) Drevo relativno redke tujerodne vrste v oblikovanem okolju na območju posamezne R7 10 občine (do 3 znani osebki) Drevo relativno redke tujerodne vrste v oblikovanem okolju v Sloveniji (do 5 znanih R8 20 osebkov) Ekosistemski pomen Merila Oznaka in št. točk Drevo sredi kmetijski površin – v radiju 200 m ni druge drevesne vegetacije E1 50 Drevo sredi kmetijski površin – v radiju 100 m ni druge drevesne vegetacije E2 30 Drevo, ki je del koridorja - oddaljeno več kot 100 m od drugih dreves, ki gradijo koridor E3 20 Drevo, ki je del obvodne vegetacije - oddaljeno več kot 100 m od drugih dreves, ki gradijo E4 20 koridor ali drevo z izrazito funkcijo varovanja brežine Drevo z izrazito funkcijo varovanja obvodne brežine E5 20 Drevo sredi grajenega okolja - v radiju 100 m ni druge drevesne vegetacije E6 20 Drevo rastišču ustrezne vrste, v sestoju s spremenjeno ali izmenjano vrstno sestavo, kjer E7 20 na površini 5 ha ni primerljivega drevesa Pričevalni pomen Merila Oznaka in št. točk Drevo, ki ima posebno vlogo v naselbinski kulturi – vaško drevo kot središče javnega P1 20 življenja v kraju Spominsko drevo, ki priča o pomembnih dogodkih v preteklosti ali je posvečeno spominu P2 20 na znano osebnost Hišno drevo P3 20 Drevo, ki priča o nekdanji tradicionalni rabi prostora P4 20 Estetski pomen Merila Oznaka in št. točk Drevo, ki zaradi svoje navzočnosti ter oblike pomembno prispeva k lepšemu videzu naselja, vrta, parka ali okolice neke stavbe Posamično rastoče drevo, ki zaradi svoje navzočnosti ter oblike pomembno prispeva k lepšemu videzu odprte, kmetijske krajine in je dominanta v kmetijski krajini Drevo v gozdnem prostoru, ki zaradi svoje lokacije, oblike in/ali vrstne različnosti izstopa ter pomembno prispeva k slikovitosti in estetiki okolice L1 20 L2 20 L3 20 2 Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 1 Št. Id. št. Ime NV / izjemnega drevesa Vrsta dr. Obseg Višina Revir Položaj Ok Ok-drž. Vk Obseg Višina Kriterij 1 Kriterij 2 Kriterij 3 Skupaj (večja vrednost od D1 ali D2) cm m cm cm m D1 D2 ozn točk ozn točk ozn točk točk 1 2420 Bički lazi - bukev bukev 267 30 Snežnik v sestoju 350 550 36 76 83 D2 83 83 2 2308 Bukev v Javorniški koliševki bukev 340 30 Baba v sestoju 350 550 36 97 83 D1 97 97 3 2617 Gomance - bukve bukev 310 30 Gomance v sestoju 350 550 36 89 83 D1 89 H3a 20 K3 20 129 4 Gomance - bukve bukev 351 30 Gomance v sestoju 350 550 36 100 83 D1 100 H3a 20 K3 20 140 5 Gomance - bukve bukev 271 30 Gomance v sestoju 350 550 36 77 83 D2 83 H3a 20 K3 20 123 6 2401 Toščak - bukev 1 bukev 393 20 Leskova d. v sestoju 350 550 36 112 56 D1 112 K3 20 132 7 Toščak - bukev 2 bukev 350 15 Leskova d. v sestoju 350 550 36 100 42 D1 100 K3 20 120 8 2520 Cerje - drevesasti glog glog 115 11 Unec v krajini 90 125 8 128 131 D1 128 H5a 20 148 9 2424 Jelka ob cesti na Polšakovo kopišče jelka 308 38 Hrušica v sestoju 350 500 45 88 84 D1 88 88 10 2438 Jelka pod Hotenskim vrhom jelka 329 35 Logatec v sestoju 350 500 45 94 78 D1 94 H2a 20 114 11 2409 Jelka v odd. 19e GE Zagora jelka 350 25 Zagora v sestoju 350 500 45 100 56 D1 100 100 12 2296 Jelka v odd. 20b GE Zagora jelka 317 32 Zagora v sestoju 350 500 45 91 71 D1 91 91 13 2629 Markova dolina - jelka jelka 345 36 Mašun v sestoju 350 500 45 99 80 D1 99 99 mej.d. 14 Markova dolina - jelka 2 jelka 431 34 Mašun v sestoju 350 500 45 123 76 D1 123 123 15 2269 Kobjak - jelke 1 jelka 308 37 Jurjeva d. v sestoju 350 500 45 88 82 D1 88 K3 20 108 16 Kobjak - jelke 2 jelka 313 35 Jurjeva d. v sestoju 350 500 45 89 78 D1 89 K3 20 109 17 Kobjak - jelke 3 jelka 311 36 Jurjeva d. v sestoju 350 500 45 89 80 D1 89 K3 20 109 18 Kobjak - jelke 4 jelka 319 29 Jurjeva d. v sestoju 350 500 45 91 64 D1 91 K3 20 111 19 302 Strane - tisi tisa 409 11 Suhi vrh ob cerkvi 160 350 18 256 61 D1 256 K7 20 P2 20 296 20 Strane - tisi tisa 201 13 Suhi vrh ob cerkvi 160 350 18 126 72 D1 126 K7 20 P2 20 166 skup 21 1072 Praudenjak - tisa tisa 292 8 Gomance v sestoju 90 190 18 324 44 D1 324 324 22 662 Drskovče - lipa lipa 358 22 Jezerščak v naselju 410 700 35 87 63 D1 87 P1 20 107 23 2414 Goriče - lipa pri cerkvi sv. Petra lipa 382 20 Hrašče ob cerkvi 410 700 35 93 57 D1 93 K7 20 113 24 2309 Hrenovice - lipa in lipovec ob kapelici lipa 310 18 Hrašče ob kapelici 410 700 35 76 51 D1 76 K8 20 96 25 Hrenovice - lipa in lipovec ob kapelici lipovec 285 20 Hrašče ob kapelici 410 700 27 70 74 D2 74 K8 20 94 26 2457 Koče - lipa ob cerkvi sv. Marjete lipa 355 25 Osojnica ob cerkvi 410 700 35 87 71 D1 87 K7 20 107 27 2389 Landol - lipa ob cerkvi sv. Nikolaja lipa 275 16 Podgora ob cerkvi 410 700 35 67 46 D1 67 K7 20 87 28 664 Orehek - lipa pri graščini lipa 770 22 Hrašče ob graščini 410 700 35 188 63 D1 188 K7 20 208 29 663 Parje pri Pivki - lipa lipa 410 25 Jezerščak ob cerkvi 410 700 35 100 71 D1 100 K7 20 120 30 Parje pri Pivki - lipa lipa 290 Jezerščak ob cerkvi 410 700 35 71 0 D1 71 K7 20 91 skup 31 2240 Planinska gora - tri vel. lipe pred c.sv. M lipa 286 21 Grmada ob cerkvi 410 700 35 70 60 D1 70 K7 20 90 skup 32 Planinska gora - tri vel. lipe pred c.sv. M lipa 220 21 Grmada ob cerkvi 410 700 35 54 60 D2 60 K7 20 80 skup 33 Planinska gora - tri vel. lipe pred c.sv. M lipa 297 29 Grmada ob cerkvi 410 700 35 72 81 D2 81 K7 20 101 skup 34 2248 Predjama - lipa pri cerkvici Žalostne mat lipa 632 22 Podgora ob cerkvi 410 700 35 154 63 D1 154 K7 20 P2 20 194 35 2343 Sajevče - lipa ob Sajevškem polju lipa 200 23 Hrašče v krajini 410 700 35 49 66 D2 66 66 Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 2 Št. Id. št. Ime NV / izjemnega drevesa Vrsta dr. Obseg Višina Revir Položaj Ok Ok-drž. Vk Obseg Višina Kriterij 1 Kriterij 2 Kriterij 3 Skupaj (večja vrednost od D1 ali D2) cm m cm cm m D1 D2 ozn točk ozn točk ozn točk točk 36 2229 Studenec - lipi pred cerkvijo sv. Barbare lipa 310 23 Hrašče ob cerkvi 410 700 35 76 66 D1 76 K7 20 96 37 2275 Studenec - lipa pred hišo št. 1a lipa 340 20 Hrašče v naselju 410 700 35 83 57 D1 83 83 38 2460 Belsko - lipa pred cerkvo sv. Justa Lipa in lipovec 296 17 Podgora ob cerkvi 410 700 35 72 49 D1 72 K7 20 92 39 2328 Gorenje - lipa pri izviru Lipa in lipovec 215 15 Podgora v krajini 410 700 35 52 43 D1 52 K4 20 72 40 2251 Fara - lipa nad vasjo Lipa in lipovec 20 Hrašče ob cerkvi 410 700 35 0 57 D2 57 K7 20 77 41 2467 Hruševje - lipa ob cerkvi sv. Danijela Lipa in lipovec 405 24 Hrašče ob cerkvi 410 700 35 99 69 D1 99 K7 20 119 42 2364 Matenja vas - vaška lipa Lipa in lipovec 402 23 Baba v naselju 410 700 35 98 66 D1 98 P1 20 118 43 2494 Orehek - stara drevesa v okolici graščine Lipa in lipovec 350 26 Hrašče ob graščini 410 700 35 85 74 D1 85 K7 20 105 44 Orehek - stara drevesa v okolici graščine puh. hrast 360 22 Hrašče ob graščini 280 350 18 129 122 D1 129 K7 20 149 45 2272 Pivka - lipe pred cerkvijo sv. Petra Lipa in lipovec 230 22 Osojnica ob cerkvi 410 700 35 56 63 D2 63 K7 20 83 46 2289 Rakulik - lipa pred cerkvijo sv. Janeza Lipa in lipovec 510 23 Hrašče ob cerkvi 410 700 35 124 66 D1 124 K7 20 144 47 2470 Slavina - vaška lipa Lipa in lipovec 257 16 Osojnica v naselju 410 700 35 63 46 D1 63 P1 20 83 48 2206 Slovenska vas - lipi pred vasjo Lipa in lipovec 326 23 Osojnica v krajini 410 700 35 80 66 D1 80 80 49 2329 Šmihel pod Nanosom - lipa na Čoudru Lipa in lipovec 280 17 Suhi vrh v krajini 410 700 35 68 49 D1 68 68 50 2302 Šmihel pod Nanosom - lipa pri cerkvi sv. Lipa in lipovec 210 18 Suhi vrh ob cerkvi 410 700 35 51 51 D1 51 K7 20 71 51 2368 Veliki Otok - vaška lipa Lipa in lipovec 270 20 Hrašče v naselju 410 700 35 66 57 D1 66 P1 20 86 52 989 Pudob - lipa pri cerkvi sv. Jakoba Lipa in lipovec 640 32 Racna g. ob cerkvi 410 700 35 156 91 D1 156 K7 20 176 53 2534 Viševek - lipe pri cerkvi sv. Marije Lipa in lipovec 293 24 Racna g. ob cerkvi 410 700 35 71 69 D1 71 K7 20 91 54 Viševek - lipe pri cerkvi sv. Marije Lipa in lipovec 214 26 Racna g. ob cerkvi 410 700 35 52 74 D2 74 K7 20 94 55 Viševek - lipe pri cerkvi sv. Marije Lipa in lipovec 239 26 Racna g. ob cerkvi 410 700 35 58 74 D2 74 K7 20 94 56 Viševek - lipe pri cerkvi sv. Marije Lipa in lipovec 570 28 Racna g. ob cerkvi 410 700 35 139 80 D1 139 K7 20 159 57 661 Zagorje - lipa Lipa in lipovec 600 22 Jezerščak ob cerkvi 410 700 35 146 63 D1 146 K7 20 166 58 2259 Žeje - lipa pri hiši št. 1a Lipa in lipovec 324 21 Baba v naselju 410 700 35 79 60 D1 79 79 59 2260 Žeje - lipe ob cerkvi sv. Jurija Lipa in lipovec 497 28 Baba ob cerkvi 410 700 35 121 80 D1 121 K7 20 141 skup 60 Žeje - lipe ob cerkvi sv. Jurija Lipa in lipovec 347 Baba ob cerkvi 410 700 35 85 0 D1 85 K7 20 105 skup 61 Žeje - lipe ob cerkvi sv. Jurija Lipa in lipovec 295 Baba ob cerkvi 410 700 35 72 0 D1 72 K7 20 92 skup 62 665 Orehek - lipa pri cerkvi sv. Florjana lipovec 482 17 Hrašče ob cerkvi 410 700 27 118 63 D1 118 K7 20 138 63 Koča vas - lipa Lipa in lipovec 669 35 Racna g. ob graščini 410 700 35 163 100 D1 163 K7 20 183 64 2533 Koča vas - d. kostanj 1 d. kostanj 289 Racna g. ob graščini 375 600 27 77 0 D1 77 K7 20 97 skup 65 Koča vas - d. kostanj 2 d. kostanj 290 Racna g. ob graščini 375 600 27 77 0 D1 77 K7 20 97 skup 66 Koča vas - lipa 3 Lipa in lipovec 296 Racna g. ob graščini 410 700 35 72 0 D1 72 K7 20 92 skup 67 Koča vas - lipa 4 Lipa in lipovec 320 Racna g. ob graščini 410 700 35 78 0 D1 78 K7 20 98 skup 68 Koča vas - lipa 5 Lipa in lipovec 474 Racna g. ob graščini 410 700 35 116 0 D1 116 K7 20 136 skup 69 Koča vas - lipa 6 Lipa in lipovec 314 Racna g. ob graščini 410 700 35 77 0 D1 77 K7 20 97 skup 70 Koča vas - lipa ? Lipa in lipovec 265 ob graščini 410 700 35 65 0 D1 65 K7 20 85 skup Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 3 Št. Id. št. Ime NV / izjemnega drevesa Vrsta dr. Obseg Višina Revir Položaj Ok Ok-drž. Vk Obseg Višina Kriterij 1 Kriterij 2 Kriterij 3 Skupaj (večja vrednost od D1 ali D2) cm m cm cm m D1 D2 ozn točk ozn točk ozn točk točk 71 1101 Begunje pri Cerknici - lipa Lipa in lipovec 350 ob cerkvi 410 700 35 85 0 D1 85 K7 20 105 72 1102 Begunje pri Cerknici - lipa pri cerkvi 1 Lipa in lipovec 464 8 Slivnica ob cerkvi 410 700 35 113 23 D1 113 K7 20 133 skup 73 2526 Begunje pri Cerknici - lipa pri tovarni Lipa in lipovec 335 v naselju 410 700 35 82 0 D1 82 82 74 2472 Bezuljak - lipa pod cerkvijo sv. Marije Lipa in lipovec 320 ob cerkvi 410 700 35 78 0 D1 78 K7 20 98 75 2339 Brezje - lipa pri cerkvi sv. Jurija Lipa in lipovec 400 ob cerkvi 410 700 35 98 0 D1 98 K7 20 118 76 2235 Cerknica - lipa pri spomeniku J. V. Valva Lipa in lipovec spominska, p 410 700 35 0 0 0 77 2363 Cerknica - lipe ob cerkvi Lipa in lipovec 275 ob cerkvi 410 700 35 67 0 D1 67 K7 20 87 78 2529 Cerknica - lipi za tovarno Brest Lipa in lipovec 402 v naselju 410 700 35 98 0 D1 98 K3 20 118 skup 79 Cerknica - lipi za tovarno Brest Lipa in lipovec 321 v naselju 410 700 35 78 0 D1 78 K3 20 98 skup 80 2205 Dobec - lipa ob znamenju Lipa in lipovec 212 ob znamenju 410 700 35 52 0 D1 52 K7 20 72 81 2195 Dobec - lipa pri cerkvi sv. Lenarta Lipa in lipovec 355 Menišija ob cerkvi 410 700 35 87 0 D1 87 K7 20 107 82 2143 Dobec - oreh (Bezuljak?) oreh 320 17 v naselju 315 410 27 102 63 D1 102 102 83 2531 Fara - lipa Lipa in lipovec 416 22 v krajini 410 700 35 101 63 D1 101 101 84 2521 Ivanje selo - lipi pri cerkvi sv. Jeronima Lipa in lipovec 450 ob cerkvi 410 700 35 110 0 D1 110 K7 20 130 skup 85 Ivanje selo - lipi pri cerkvi sv. Jeronima Lipa in lipovec 255 ob cerkvi 410 700 35 62 0 D1 62 K7 20 82 skup 86 2307 Jelka pri Kozjih jamah jelka 340 42 v sestoju 350 500 45 97 93 D1 97 97 mej.d. 87 2395 Jesenovec - jelka jelka 328 37 Jurjeva d. v sestoju 350 500 45 94 82 D1 94 94 88 2522 Korošce - lipa Lipa in lipovec 346 v naselju 410 700 35 84 0 D1 84 84 89 2466 Kožljek - lipi pri cerkvi sv. Ane Lipa in lipovec 400 ob cerkvi 410 700 35 98 0 D1 98 K7 20 118 skup 90 Kožljek - lipi pri cerkvi sv. Ane Lipa in lipovec 250 ob cerkvi 410 700 35 61 0 D1 61 K7 20 81 skup 91 2468 Kožljek - štiri lipe ob kapelici Lipa in lipovec 435 v naselju 410 700 35 106 0 D1 106 K8 20 126 skup 92 1392 Lož - lipa pri cerkvi Sv. Roka Lipa in lipovec 512 26 Racna g. ob cerkvi 410 700 35 125 74 D1 125 K7 20 145 93 2540 Lož - spominska lipa Lipa in lipovec v naselju 410 700 35 0 0 0 94 2530 Martinjak - lipa pri cerkvi sv. Vida Lipa in lipovec 335 ob cerkvi 410 700 35 82 0 D1 82 K7 20 102 95 2318 Osredek - lipa Lipa in lipovec 293 v naselju 410 700 35 71 0 D1 71 71 96 2319 Osredek - lipa ob cerkvi sv. Primoža Lipa in lipovec 550 ob cerkvi 410 700 35 134 0 D1 134 K7 20 154 97 2351 Prestranek - hrast pri železniški postaji dob 411 25 Osojnica v naselju 410 700 36 100 69 D1 100 100 98 2525 Rakek - divji kostanj d. kostanj 320 v naselju 375 600 27 85 0 D1 85 85 99 2502 Ravnik - lipi pri cerkvi Lipa in lipovec 434 ob cerkvi 410 700 35 106 0 D1 106 K7 20 126 100 Ravnik - lipi pri cerkvi Lipa in lipovec 406 ob cerkvi 410 700 35 99 0 D1 99 K7 20 119 101 2330 Stražišče - lipa Lipa in lipovec 304 v naselju 410 700 35 74 0 D1 74 74 102 2242 Studenec na Blokah - lipe pri cerkvi sv. P Lipa in lipovec 400 ob cerkvi 410 700 35 98 0 D1 98 K7 20 118 skup 103 Studenec na Blokah - lipe pri cerkvi sv. P Lipa in lipovec 398 ob cerkvi 410 700 35 97 0 D1 97 K7 20 117 skup 104 Studenec na Blokah - lipe pri cerkvi sv. P Lipa in lipovec 447 ob cerkvi 410 700 35 109 0 D1 109 K7 20 129 skup 105 Studenec na Blokah - lipe pri cerkvi sv. P Lipa in lipovec 394 ob cerkvi 410 700 35 96 0 D1 96 K7 20 116 skup Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 4 Št. Id. št. Ime NV / izjemnega drevesa Vrsta dr. Obseg Višina Revir Položaj Ok Ok-drž. Vk Obseg Višina Kriterij 1 Kriterij 2 Kriterij 3 Skupaj (večja vrednost od D1 ali D2) cm m cm cm m D1 D2 ozn točk ozn točk ozn točk točk 106 2202 Sveti Duh - lipe pred cerkvijo Lipa in lipovec 303 ob cerkvi 410 700 35 74 0 D1 74 K7 20 94 107 1021 Sveti Vid - lipa Lipa in lipovec 425 ob cerkvi 410 700 35 104 0 D1 104 K7 20 124 108 2332 Štrukljeva vas - lipi pri cerkvi sv. Jakoba Lipa in lipovec 350 ob cerkvi 410 700 35 85 0 D1 85 K7 20 105 109 Štrukljeva vas - lipi pri cerkvi sv. Jakoba Lipa in lipovec 250 ob cerkvi 410 700 35 61 0 D1 61 K7 20 81 110 331 Unec - lipa Lipa in lipovec 713 28 Unec ob cerkvi 410 700 35 174 80 D1 174 K7 20 194 111 Andreceva lipa lipovec 304 25 Javorje v sestoju 410 700 27 74 93 D2 93 93 112 Brecljeva hoja jelka 305 32 Unec v sestoju 350 500 45 87 71 D1 87 87 113 bukev na Mesarjevem vrhu bukev 299 26 Zagora v sestoju 350 550 36 85 72 D1 85 85 114 bukev na Podkaliču bukev 250 30 Škocjan v sestoju 350 550 36 71 83 D2 83 83 115 bukev pri Tišlerjevem vikendu bukev 335 20 Racna g. v krajini 350 550 36 96 56 D1 96 96 mej.d. 116 Bukev v Biščevcih bukev 363 34 Hrašče v sestoju 350 550 36 104 94 D1 104 104 117 bukev z rakasto tvorbo na Mašunu bukev 315 26 Mašun na g.robu 350 550 36 90 72 D1 90 K5 20 110 118 Debela hoja na Farjevki jelka 368 30 Škocjan na g.robu 350 500 45 105 67 D1 105 105 119 divji kostanj pred c. Marije, Slavina d. kostanj 287 23 Osojnica ob cerkvi 375 600 27 77 85 D2 85 K7 20 105 120 drevesasti bezeg v Starem trgu bezeg 196 7 Racna g. v naselju 90 8 218 88 D1 218 H5c 20 238 121 drevje v parku, Postojna - v.jesen 1 veliki jesen 465 25 Pivka jama v parku 315 450 36 148 69 D1 148 K6 20 168 skup 122 drevje v parku, Postojna - v.jesen 2 veliki jesen 381 Pivka jama v parku 315 450 36 121 0 D1 121 K6 20 141 skup 123 drevje v parku, Postojna - bukev rdeča bukev 308 Pivka jama v parku 350 550 36 88 0 D1 110 K6 20 130 skup 124 drevje v parku, Postojna - lipa Lipa in lipovec 335 Pivka jama v parku 410 700 35 82 0 D1 82 K6 20 102 125 duglazija v Strmcu duglazija 306 33 Slivnica v sestoju 350 500 45 87 73 D1 87 87 126 dvovrha smreka smreka 334 45 Logatec v sestoju 350 450 45 95 100 D2 100 100 127 Grofičin javor g. javor 299 26 Hrašče v sestoju 315 450 36 95 72 D1 95 95 mej.d. 128 hrast nasproti hiše št. 6, Rakitnik graden 309 26 Hrašče v naselju 350 550 36 88 72 D1 88 88 129 Jelka pri Zidani bajti jelka 362 18 Golobičevec v sestoju 350 500 45 103 39 D1 103 103 130 jelke in smreke v Vodnem dolu jelka 310 40 Pivka jama v sestoju 350 500 45 89 89 D2 89 K3 20 109 skup 131 Jernejčkova smreka smreka 357 32 Podgora na g.robu 350 450 45 102 71 D1 102 102 132 kačasta smreka v Jelovici na Slivnici smreka 86 16 Slivnica v sestoju 350 450 45 35 36 D2 36 H1a 100 136 133 trojna lipa lipa 179 38 Logatec v sestoju 410 700 35 44 109 D2 109 109 134 lipa pri hiši št. 51, Dilce lipa 350 22 Hrašče v naselju 410 700 35 85 63 D1 85 85 135 lipa 390 30 Otok v sestoju 410 700 35 95 86 D1 95 95 mej.d. 136 lipa 374 18 Debela g. v sestoju 410 700 35 91 51 D1 91 H4a 50 141 137 LIPA OB HIŠI št.61, Jurišče lipa 400 25 Jezerščak v naselju 410 700 35 98 71 D1 98 98 mej.d. 138 lipa pod Pogorelim vrhom lipa 299 29 Jurjeva d. v sestoju 410 700 35 73 83 D2 83 83 139 LIPA OB CERKVI sv.LENARTA, Klenik lipa 325 22 Jezerščak ob cerkvi 410 700 35 79 63 D1 79 K7 20 99 140 lipa 221 29 Mikula v sestoju 410 700 35 54 84 D2 84 K3 20 104 Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 5 Št. Id. št. Ime NV / izjemnega drevesa Vrsta dr. Obseg Višina Revir Položaj Ok Ok-drž. Vk Obseg Višina Kriterij 1 Kriterij 2 Kriterij 3 Skupaj (večja vrednost od D1 ali D2) cm m cm cm m D1 D2 ozn točk ozn točk ozn točk točk 141 lipa 177 29 Mikula v sestoju 410 700 35 43 82 D2 82 K3 20 102 142 lipa 207 29 Mikula v sestoju 410 700 35 50 83 D2 83 K3 20 103 143 lipa 295 29 Mikula v sestoju 410 700 35 72 83 D2 83 K3 20 103 144 LIPA NA BRIŠČAH pod Orehkom lipa 520 23 Hrašče v krajini 410 700 35 127 66 D1 127 127 145 LIPA PRED HIŠO št.65, Orehek lipa 391 21 Hrašče v naselju 410 700 35 95 60 D1 95 95 146 lipa v Parobku lipa 435 15 Racna g. v krajini 410 700 35 106 43 D1 106 106 147 lipa 456 25 Baba v sestoju 410 700 35 111 71 D1 111 K3 20 131 148 lipa 476 Baba v sestoju 410 700 35 116 0 D1 116 K3 20 136 149 lipa 363 Baba v sestoju 410 700 35 89 0 D1 89 K3 20 109 150 STARA DREVESA OB POTI POD SOVI lipa 290 Pivka jama v sestoju 410 700 35 71 0 D1 71 K3 20 P4 20 111 151 lipa pred c. Marijine zaroke, Rakitnik lipa 347 23 Hrašče ob cerkvi 410 700 35 85 66 D1 85 K7 20 105 152 LIPA PRI HIŠI št.9, Selce lipa 285 24 Osojnica v naselju 410 700 35 70 69 D1 70 70 153 grčasti lipovec pod Sovičem lipovec 315 17 Pivka jama v sestoju 410 700 27 77 63 D1 77 H4a 50 127 154 Logarjev skorš skorš 4 3 Jezerščak v sestoju 190 250 18 2 17 D2 17 R4 30 47 155 Logaška smreka smreka 372 51 Logatec v sestoju 350 450 45 106 113 D2 113 113 156 Medvedov bor rdeči bor 220 5 Jezerščak na lazu 250 350 27 88 19 D1 88 88 157 Mož - bukev bukev 320 26 Črni dol v sestoju 350 550 36 91 72 D1 91 H3a 20 111 158 oreh na Okoliševem vrtu oreh 296 10 Racna g. v krajini 315 410 27 94 37 D1 94 94 159 ostanek smreke ob poti v Predj. grad smreka 390 35 Podgora v naselju 350 450 45 111 78 D1 111 111 160 smreka na Kujaviču smreka 345 43 Gomance v sestoju 350 450 45 99 96 D1 99 99 mej.d. 161 smreka 1 ob Jamščici smreka 365 50 Podgora na g.robu 350 450 45 104 111 D2 111 111 162 smreka 2 ob Jamščici smreka 390 48 Podgora na g.robu 350 450 45 111 107 D1 111 111 163 smreka pod Hotensko c. smreka 366 44 Logatec v sestoju 350 450 45 105 98 D1 105 105 164 smreka pri Kozji jami smreka 372 43 Zagora v sestoju 350 450 45 106 96 D1 106 106 165 smreka v bližini Kozje jame smreka 335 40 Zagora v sestoju 350 450 45 96 89 D1 96 96 mej.d. 166 smreka-sitka sitka 214 28 Planina na g.robu 250 45 86 62 D1 86 86 167 Schollmayerjeva lipa na Mašunu lipa 265 23 Mašun ob graščini 410 700 35 65 64 D1 65 K7 20 P2 20 105 168 Stožčasta smreka v Potašnici smreka 267 44 Javornik v sestoju 350 450 45 76 98 D2 98 H1a 100 198 169 Špilarjev bor črni bor 245 25 Debela g. v sestoju 220 315 27 111 93 D1 111 111 170 Štajerjeva hoja jelka 307 30 Otok v sestoju 350 500 45 88 67 D1 88 H2a 20 108 171 Švigljeva smreka smreka 316 34 Iška Otave v sestoju 350 450 45 90 76 D1 90 90 172 Tončkova smreka smreka 290 23 Javorje v sestoju 350 450 45 83 51 D1 83 83 173 Urbanova bodika bodika 65 9 Jezerščak v sestoju 50 90 9 130 100 D1 130 R4 30 160 174 jelki in smreka pod hrušico - smreka smreka 321 43 Hrušica v sestoju 350 450 45 92 96 D2 96 K3 20 116 175 jelki in smreka pod Hrušico - jelka 2 jelka 300 40 Hrušica v sestoju 350 500 45 86 89 D2 89 K3 20 109 Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 6 Št. Id. št. Ime NV / izjemnega drevesa Vrsta dr. Obseg Višina Revir Položaj Ok Ok-drž. Vk Obseg Višina Kriterij 1 Kriterij 2 Kriterij 3 Skupaj (večja vrednost od D1 ali D2) cm m cm cm m D1 D2 ozn točk ozn točk ozn točk točk 176 jelki in smreka pod Hrušico - jelka 1 jelka 333 41 Hrušica v sestoju 350 500 45 95 91 D1 95 K3 20 115 177 jelki in smreka pod Hotenskim vrhom jelka 336 42 Logatec v sestoju 350 500 45 96 93 D1 96 K3 20 116 178 jelki in smreka pod Hotenskim vrhom jelka 345 34 Logatec v sestoju 350 500 45 99 76 D1 99 K3 20 119 179 jelki in smreka pod Hotenskim vrhom smreka 319 37 Logatec v sestoju 350 450 45 91 82 D1 91 K3 20 111 180 jelka pod Nanoško cesto jelka 305 35 Nanos v sestoju 350 500 45 87 78 D1 87 87 181 trepetlika v revirju Nanos trepetlika 166 29 Nanos v sestoju 250 350 25 66 116 D2 116 116 182 semeneča bukev nad Šmihelom bukev 182 14 Suhi vrh v krajini 350 550 36 52 39 D1 52 H4a 50 102 183 dežnikast črni bor nad Stranami črni bor 163 5 Suhi vrh v krajini 220 315 27 74 17 D1 74 H4a 50 124 184 d. češnja 270 18 Suhi vrh v sestoju 190 250 18 142 100 D1 142 142 185 d. češnja 190 19 Suhi vrh v sestoju 190 250 18 100 106 D2 106 106 186 jelka ob Maks cesti v Zagori jelka 330 34 Zagora v sestoju 350 500 45 94 76 D1 94 94 187 jelka 323 32 Zagora v sestoju 350 500 45 92 71 D1 92 92 188 beli gaber v Jezerskih gredah pri G.Jeze beli gaber 425 Križna gora v sestoju 250 410 22 170 0 D1 170 P4 20 190 189 jelka 324 Menišija v sestoju 350 500 45 93 0 D1 93 93 190 jelka 297 35 Menišija v sestoju 350 500 45 85 78 D1 85 85 191 smreka 293 40 Menišija v sestoju 350 450 45 84 89 D2 89 89 192 smreka 293 30 Menišija v sestoju 350 450 45 84 67 D1 84 84 193 jelka 305 35 Menišija v sestoju 350 500 45 87 78 D1 87 87 194 smreka 330 35 Otok v sestoju 350 450 45 94 78 D1 94 94 195 bodika 54 6 Otok v sestoju 50 90 9 108 67 D1 108 R4 30 138 196 smreka z rakom na Laški gmajni smreka 126 24 Otok na g.robu 350 450 45 36 53 D2 53 53 197 bukev 285 30 Otok v sestoju 350 550 36 81 83 D2 83 83 198 drobnica ob učni poti v Rakovem Škocja drobnica 141 25 Škocjan v sestoju 280 350 18 50 139 D2 139 K1 20 159 199 debeli hrast ob Raku dob 402 25 Škocjan v sestoju 410 700 36 98 69 D1 98 K1 20 118 200 bukev nad vikendi v Rakovem Škocjanu bukev 302 30 Škocjan v sestoju 350 550 36 86 83 D1 86 86 201 duglazija 312 30 Škocjan v sestoju 350 500 45 89 67 D1 89 89 202 beli gaber pod V. mostom v Rakovem Šk beli gaber 440 18 Škocjan v sestoju 250 410 22 176 82 D1 176 K1 20 196 203 debela jelka ob učni poti v Rakovem Ško jelka 337 Škocjan v sestoju 350 500 45 96 0 D1 96 K1 20 116 204 bukev 299 Dletvo na g.robu 350 550 36 85 0 D1 85 85 205 g. javor 278 Gomance na g.robu 315 450 36 88 0 D1 88 88 206 graden na lazu Lupova draga graden 344 Gomance na lazu 350 550 36 98 0 D1 98 R3 50 148 207 gorski javor na Budišovcu g. javor 225 Gomance na g.robu 315 450 36 71 0 D1 71 71 208 ozkokrošnjata smreka v Medvedji dragi smreka 237 Gomance v sestoju 350 450 45 68 0 D1 68 H2a 20 88 209 šop smrek v Grčovcu 1 smreka 265 Gomance v sestoju 350 450 45 76 0 D1 76 H4a 50 K3 20 146 210 šop smrek v Grčovcu 2 smreka 246 Gomance v sestoju 350 450 45 70 0 D1 70 H4a 50 K3 20 140 Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 7 Št. Id. št. Ime NV / izjemnega drevesa Vrsta dr. Obseg Višina Revir Položaj Ok Ok-drž. Vk Obseg Višina Kriterij 1 Kriterij 2 Kriterij 3 Skupaj (večja vrednost od D1 ali D2) cm m cm cm m D1 D2 ozn točk ozn točk ozn točk točk 211 šop smrek v Grčovcu 3 smreka 251 Gomance v sestoju 350 450 45 72 0 D1 72 H4a 50 K3 20 142 212 Pri hruški - drobnica drobnica 152 15 Gomance v sestoju 280 350 18 54 83 D2 83 R4 30 113 213 smreka 1 v Mrzlih dolinah smreka 345 32 Okroglina na g.robu 350 450 45 99 71 D1 99 99 mej.d. 214 smreka 2 v Mrzlih dolinah smreka 225 29 Okroglina na g.robu 350 450 45 64 64 D1 64 64 215 smreka 3 v Mrzlih dolinah smreka 150 28 Okroglina na g.robu 350 450 45 43 62 D2 62 62 216 gorski javor nad Padežniško cesto g. javor 270 22 Okroglina v sestoju 315 450 36 86 61 D1 86 86 217 bodika pri Kobjaku bodika 27 5 Jurjeva d. v sestoju 50 90 9 54 56 D2 56 R4 30 86 218 drobnica pri Kobjaku drobnica 60 13 Jurjeva d. v sestoju 280 350 18 21 72 D2 72 R4 30 102 219 cer pri Cesti v Žleb cer 93 16 Jurjeva d. v sestoju 315 450 30 30 53 D2 53 R4 30 83 220 brest pri križišču pri kasarnah Obramec g. brest 270 28 Jurjeva d. v sestoju 280 450 30 96 93 D1 96 96 mej.d. 221 bukev nad cesto v Robu bukev 288 28 Jurjeva d. v sestoju 350 550 36 82 78 D2 82 82 222 jelka 317 35 Jurjeva d. v sestoju 350 500 45 91 78 D1 91 91 223 jelka 346 39 Jurjeva d. v sestoju 350 500 45 99 87 D1 99 99 mej.d. 224 lesnika na maksovem lazu lesnika 129 9 Mašun na g.robu 125 190 9 103 98 D1 103 R4 30 133 225 drobnica pod Obramcem drobnica 136 18 Mašun v sestoju 280 350 18 49 100 D2 100 R4 30 130 226 tisa 160 5 Mikula v sestoju 90 190 18 178 28 D1 178 178 227 jelka 268 32 Baba v sestoju 350 500 45 77 71 D1 77 77 228 jelka 263 32 Baba v sestoju 350 500 45 75 71 D1 75 75 229 jelka 270 32 Baba v sestoju 350 500 45 77 71 D1 77 77 230 veliki jesen 218 30 Baba v sestoju 315 450 36 69 83 D2 83 83 231 jelka 273 36 Baba v sestoju 350 500 45 78 80 D2 80 80 232 bukev 320 25 Baba na g.robu 350 550 36 91 69 D1 91 91 233 tisa 177 7 Baba v sestoju 90 190 18 197 39 D1 197 197 234 smreka 343 38 Baba v sestoju 350 450 45 98 84 D1 98 98 mej.d. 235 bela vrba 405 Baba v sestoju 350 600 22 116 0 D1 116 K5 20 136 236 smreka 249 Baba v sestoju 350 450 45 71 0 D1 71 K5 20 91 237 jelka na Škrlatnem klancu jelka 295 34 Baba v sestoju 350 500 45 84 76 D1 84 84 238 jelka v Matenjskih dolinah jelka 281 36 Baba v sestoju 350 500 45 80 80 D1 80 80 239 Štefinova hoja jelka 359 35 Baba v sestoju 350 500 45 103 78 D1 103 103 240 graden 270 30 Baba na g.robu 350 550 36 77 83 D2 83 83 241 rešeljika na Jurščah rešeljika 188 4 Debela g. v naselju 90 125 10 209 40 D1 209 209 242 črni gaber v Suhi rebri črni gaber 175 9 Dedna g. v sestoju 190 250 18 92 47 D1 92 92 243 jelka 368 40 Golobičevec v sestoju 350 500 45 105 89 D1 105 105 244 d. češnja 193 22 Golobičevec v sestoju 190 250 18 102 122 D2 122 122 245 mokovec 241 15 Golobičevec na g.robu 125 155 15 193 101 D1 193 193 Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 8 Št. Id. št. Ime NV / izjemnega drevesa Vrsta dr. Obseg Višina Revir Položaj Ok Ok-drž. Vk Obseg Višina Kriterij 1 Kriterij 2 Kriterij 3 Skupaj (večja vrednost od D1 ali D2) cm m cm cm m D1 D2 ozn točk ozn točk ozn točk točk 246 bukev 291 32 Grmada v sestoju 350 550 36 83 89 D2 89 89 247 smreka 345 30 Grmada v sestoju 350 450 45 99 67 D1 99 99 mej.d. 248 veliki jesen 320 27 Javornik na g.robu 315 450 36 102 75 D1 102 102 249 smreka 351 38 Javornik v sestoju 350 450 45 100 84 D1 100 100 250 smreka 310 38 Javornik v sestoju 350 450 45 89 84 D1 89 89 251 jelka 346 35 Javornik v sestoju 350 500 45 99 78 D1 99 99 mej.d. 252 smreka v Vel. Jeršanovi dolini smreka 307 35 Pivka jama v sestoju 350 450 45 88 78 D1 88 88 253 divja češnja na Kremenci, Postojna d. češnja 278 20 Pivka jama v naselju 190 250 18 146 111 D1 146 P4 20 166 254 g. javor 283 19 Planina na lazu 315 450 36 90 51 D1 90 90 255 tisa 136 9 Planina v sestoju 90 190 18 151 51 D1 151 151 256 tisa 97 14 Planina v sestoju 90 190 18 108 75 D1 108 K3 20 128 257 tisa 95 13 Planina v sestoju 90 190 18 106 70 D1 106 K3 20 126 258 tisa 97 9 Planina v sestoju 90 190 18 108 49 D1 108 K3 20 128 259 tisa 80 6 Planina v sestoju 90 190 18 89 35 D1 89 K3 20 109 260 graden 341 25 Planina v sestoju 350 550 36 97 71 D1 97 97 mej.d. 261 bodika 47 8 Planina v sestoju 50 90 9 94 90 D1 94 R4 30 124 262 maklen 173 20 Planina v sestoju 155 200 18 112 113 D2 113 113 263 bukev 273 29 Planina v sestoju 350 550 36 78 80 D2 80 80 264 smreka pred gradom Snežnik smreka 342 37 Javorje ob graščini 350 450 45 98 82 D1 98 K7 20 118 265 bukev 392 28 Javorje na g.robu 350 550 36 112 78 D1 112 112 266 6 bu.in g.javor pri Luizinem kamnu bukev 282 39 Snežnik v sestoju 350 550 36 81 108 D2 108 K3 20 128 267 6 bu.in g.javor pri Luizinem kamnu bukev 276 39 Javorje v sestoju 350 550 36 79 108 D2 108 K3 20 128 268 6 bu.in g.javor pri Luizinem kamnu bukev 216 36 Javorje v sestoju 350 550 36 62 100 D2 100 K3 20 120 269 6 bu.in g.javor pri Luizinem kamnu bukev 218 34 Snežnik v sestoju 350 550 36 62 94 D2 94 K3 20 114 270 6 bu.in g.javor pri Luizinem kamnu bukev 230 39 Snežnik v sestoju 350 550 36 66 108 D2 108 K3 20 128 271 6 bu.in g.javor pri Luizinem kamnu bukev 183 40 Snežnik v sestoju 350 550 36 52 111 D2 111 K3 20 131 272 6 bu.in g.javor pri Luizinem kamnu g. javor 157 36 Javorje v sestoju 315 450 36 50 100 D2 100 K3 20 120 273 smreka pri Šetinovem lazu smreka 352 38 Leskova d. v sestoju 350 450 45 101 84 D1 101 101 274 debela jelka v Melišju jelka 515 30 Leskova d. v sestoju 350 500 45 147 67 D1 147 147 275 jelka 345 39 Leskova d. na g.robu 350 500 45 99 87 D1 99 99 mej.d. 276 jelka 388 34 Leskova d. v sestoju 350 500 45 111 76 D1 111 111 277 debeli javor v GE leskova dolina, 23b g. javor 487 36 Leskova d. v sestoju 315 450 36 155 100 D1 155 155 278 javor pri kasarni ob Kalvarijski c. g. javor 326 22 Leskova d. v sestoju 315 450 36 103 61 D1 103 103 279 veliki jesen na Gašperjevem hribu veliki jesen 225 25 Leskova d. v sestoju 315 450 36 71 69 D1 71 71 280 smreka 350 37 Leskova d. v sestoju 350 450 45 100 82 D1 100 100 Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 9 Št. Id. št. Ime NV / izjemnega drevesa Vrsta dr. Obseg Višina Revir Položaj Ok Ok-drž. Vk Obseg Višina Kriterij 1 Kriterij 2 Kriterij 3 Skupaj (večja vrednost od D1 ali D2) cm m cm cm m D1 D2 ozn točk ozn točk ozn točk točk 281 bukev 280 20 Požarje v sestoju 350 550 36 80 56 D1 80 80 282 širokokrošnjata bukev na Planinski gori bukev 281 18 Grmada v krajini 350 550 36 80 49 D1 80 H3a 20 100 283 visoke bukve v Dletvu - bukev 1 bukev 203 38 Dletvo v sestoju 350 550 36 58 107 D2 107 107 284 visoke bukve v Dletvu - bukev 2 bukev 163 39 Dletvo v sestoju 350 550 36 47 109 D2 109 109 285 visoke bukve v Dletvu - bukev 3 bukev 163 37 Dletvo v sestoju 350 550 36 47 103 D2 103 103 286 visoke bukve v Dletvu - bukev 4 bukev 252 38 Dletvo v sestoju 350 550 36 72 106 D2 106 106 287 visoke bukve v Dletvu - bukev 5 bukev 136 35 Dletvo v sestoju 350 550 36 39 98 D2 98 98 mej.v. 288 visoke bukve v Dletvu - bukev 6 bukev 131 35 Dletvo v sestoju 350 550 36 37 96 D2 96 96 mej.v. 289 visoke bukve v Dletvu - bukev 7 bukev 137 36 Dletvo v sestoju 350 550 36 39 101 D2 101 101 290 visoke bukve v Dletvu - bukev 8 bukev 162 37 Dletvo v sestoju 350 550 36 46 103 D2 103 103 291 visoke bukve v Dletvu - bukev 9 bukev 144 37 Dletvo v sestoju 350 550 36 41 103 D2 103 103 292 visoke bukve v Dletvu - bukev 10 bukev 210 38 Dletvo v sestoju 350 550 36 60 106 D2 106 106 293 Šorcev dob dob 319 27 v naselju 410 700 36 78 74 D1 78 78 Legenda: ozn=oznaka kriterija in merila (glej Prilogo 2); Sklep vrednotenja: snv=drevesa, ki so po novem sistemu določena za naravne vrednote; snvd= drevesa, ki so po novem sistemu določena za naravne vrednote z dodatnim argumentom (mejna debelina; mejna višina, skupina); snvDrž=drevesa, ki so po novem sistemu določena za naravne vrednote državnega pomena k (kandidati)=drevesa, ki so uvrščena med kandidate za naravne vrednote; izbris=drevesa, izbrisana iz registra naravnih vrednot; pKD=predlog za vpis v kulturno dediščino Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 10 izbris snv snv snv snv snv snv snv snv k snvd snv snv snv snv snvDrž snvDrž snvDrž snv snv k k snv k snvDrž snv snvd snvd snvd snvDrž k k snv snv k Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 11 k k k k snv snv snv k snv k k k k k snvDrž k k k snv snvDrž k snv snvd snv snvDrž snvd snvd snvd snvd snvd snvd k snv snv snv Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 12 snv snv k k snv pKD k snv snvd k snv snv snv snv snvd snvd k snv snvd snv snv pKD snv k snv snv k snv snv k snv k snv snv snv Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 13 snv snv k snvDrž k k k snvd snv snv snvDrž snv snvDrž snvDrž snv snv k snv snvd k snv snv snv snv k snvd snv snvd k k snv snv k k snv Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 14 snv snv snv k snv snv snv snv snv k snv k snv k snv k izbris snvd snv snv snv snv snvd k snv snvDrž snv snv k k snvDrž snv snv snv snv Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 15 snv snv snv k snv snv snv snvDrž snv k k snvDrž k k k k k k snv k k snvDrž snvDrž k k snvDrž snvDrž k k snv k k snv snv snv Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 16 snv snvd k k k snv snv snvd k k snvd snv snv snvDrž k k k k k k snvDrž snvd k k k snv k snvDrž k snvDrž snv snv snv snv snv Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 17 snvd snv snv k snvd k snvDrž snv snv snv snv snv snvd snv k snv snv snv snv snv snv snv snv snv snvDrž snvd snv snvDrž k k snv snv snv k snv Priloga C Vrednotenje izjemnih dreves na območju OE Postojna 18 snv snv snv snv snv snvd snvd snv snv snv k k snv Priloga D: Drevesne naravne vrednote in izjemna drevesa na območju OE Postojna Legenda: ^ meja OE Postojna; ? gozd; O drevo, določeno za naravno vrednoto; ^ izjemno drevo v evidenci OE Postojna; • občinsko središče; ^ Snežnik; \ avtocesta Viri: Zavod za gozdove Slovenije: slika gozda, meja OE Postojna, evidenca izjemnih dreves; Zavod RS za varstvo narave: register naravnih vrednot 1