Dr. A. V—e. Noskva Drez hrlnUe. (Nadaljcvanje.) 3. Nekatere celke so bile uradno določene za 25, druge celo za 50 ujetnikov. To število pa je bilo vedno prekoračeno, kakor bomo videli. Posoda za odpadke s pokrovom (paraša) se je nahajala ob vratih in samo trikrat na dan so vodili jetnike na stranišče, vsakokrat po pet minut . Ob obeli straneh vsake celice so bile deske, ki so nadomo?Č-ale postelje. Trikrat na dan so dona?a!i vrče s toplo vodo. Borne kose kruha so razdclievali zjutrai. opoldna pa zelinato iuho dvom- Ijive svežosti. Redek zdrob je tvoril večerjo. To je bila naša vsakdanja hrana. Jed]i smo iz skupne sklede, hrcz žlic. Čaš za vodo ni bilo. Vsakdo si je pomagal, kakor si je mogel. Tisti, ki so imeli sorodnike v Moskvi, so včasih dobili od njih žlice in skodelice. Drugi pa so morali jesti kakor psi in naj še posebno pripomnim, da smo so nahajali v stiku z osebami, ki so bi!e spolno okužcne in Ui v sovjetski joči niso nikdar ločene in izolirane v bolnici. Da se izognem ncvarnosti okužcnja, raie sploh niscm jedel ničesar 12 dni, dpkler niso dospele pošiljatve od dcma, ki so mi poraagalc iz zadrege. Celice so bile izredno umazane. Zidavi so bili očividno nekdaj beli. Bili so sedaj pokriti s temno rjavo umazano plastjo. Mrčes nas je grizel. Dan smo si kratili s tem, da smo lovili in uničevali mrčes. Kljub temu je v nekaj dneb na stotine teh živalic napolnilo naše perilo in naše telo. Deske postelj so bile dobesedno okrvavljene in pokrite z ubitim mrcesom. Enkrat na mesec je bolnica vršila rr skuženje posode za odpadke. To razkuženje se je omejilo zgolj na to, da so dotično »parašo« pomazali s karbolno kislino, kar je bilo površno in nezadostno, ako se pomisli, da so to posodo rabili ves mesec vsi kaznjenci, vštevši tiste, ki so bili sifilitični. Jetniška bolnica je sicer prostor, kjer G. P. U. da spretno zastrupljati tiste tujce, ki čakajo, da jih njihova vlada zamenja za komuniste, a ki vedo preveč, ki so videli preveč in ki jih G. P. U. ne mara osvoboditi. Leta 1927 se je doznalo, da manjkata dve osebi iz skupine letonskih podanikov, ki bi morali biti zamenjani. Umrla sta v jetniški bolnici, baje vsled pritiska srčne krvi. Dobro sem poznal enega izmed njih, ker sem bil navezal z njim prijateljske stike za časa svojega zapora. Pričakoval sem njegovo osvoboditev nestrpno. Pozneje sem prejel ocl najinega skupnega prijatelja, ki je i.-iel srečo, da je bil zamenjan, sledeče pismo: »Peremkin je tudi umrl v bolnici. — Znal je preveč reči. Njegova smrt je izredno skrivnostna, ker je unarl, ko je v bolnici použil ribje konzerve. Uradno se je izjavilo, da je umrl vsled pritiska srčne krvi (srčne kapi). Toda Vi se spominjate njegovega odličnega zdravja. Sicer pa veste, kako zelo so v modi v ječi Butyrki taki, ki so umrli na srč vA kapi.« Za časa svojega bivanja v tej ječi serr zabeležil pri svojih znancih 11 smrtnih slučajev vsled srčne kapi in vsakokrat po tem, ko so jedli ribje konzerve. Bilo je gotovo več drugih, ki so umrli v istih okoliščinah, ki pa jih nisem poznal. Vsi, ki so bili v bolnici in ki so prišli Živi nazaj, so zagotavljali, da ni minul dan brez smrtnega slučaja. Radi tega se tudi taki, ki so bili resnično bolni, niso obračali do zdravnika, boječ se, da se obračajo do rablja. V času, ko smo bili zaprti v celicah, Čakajoč prijetne zabave preiskovalnega sodnika, smo se nahajali pod neprestanim nadzorstvom. Vsakih pet do deset minut se je odpirala lukalnica v vratih in stražnik nas je preiskoval. To se je zgodiio podnevi kakor ponoči. Električna luč je gorela neprestano. V začetku ]e bilo težavno zaspati ob tej močni svetlobi, toda končno smo se privadili temu; kajti človek se privadi vsemu. Spomiruiam se, da je neko noč, ko smo spali, počila svetilka. Grozeč krik: »Ne ganlte se, ali pa mi streljamo!« nas je prebudil. Opazili smo med podboji vrat kakih 20 stražnikov s puško v roki. — Stopili so vsi v celico in eden izmed njih je izmenjal svetilko. Službuioči stražnik je zagrozil starosti1 celice, da ga bo kaznoval radi tega, ker je ugasnila svetilka, kakor da bi mogel to predvidevati ali preprečiti. Ta kazen je obstojala v tem, da so jctnike premestili v kaznilno celico, kjer so bili zaprti z navadnimi, najbolj drznimi zločinci, ki so jih priganjali naij psujejo jetnike, zaprte začasno z njimi radi kazni. Nekega dne je bil neki jetnlk po imenu Rasin tako kaznovan namesto drugega tovariša z imenom Raskin. Ostal je v kaznilni celici le nekaj ur, ko so opazili pomoto. Komaj je vstopil, že so se polastili pomagači zločinske družbe, napol nagi in razcapani, njegovih reči in perila in so iz njih napravili stave za igro v kartah. To je bilo grozno. Druga vrsta kazni je še strožja: To je temnica. Neki M. M., moj prijatelj, je prestal v nji 36 ur. Bilo je meseca januarja in mraz je bil silen. Temnica je v resnici zidana kletka brez oken in v površini obsega en do eden in pol metra. Tla te kletke so do kolen pokrita z vodo. Da jetnik živi, so mu dajali tople vode za pijačo. Vrč s pregreto vodo je bil postavljen na posodo za odpadke. Predno je bil mož zaprt, se je moral sezuti, sleči in ostati samo v srajci. Bilo mu je prepovedano — pod pretnjo z revolverjem — sesti na posodo za odpadke. Moral je ostati pokonci ali pa, ako je bil utrujen, sesti v ledeno vodo, kjer se je ves skopal. Samo glava in ramena so gledala iz vode. Hrane ni dobil nikakšne. Moj prijatelj M. je umrl po dveh tednih, je prestal to kazen, na pljučnici, ki se ji je pridružila hitra jetika. Vprašamo lahko, kakšni so jetniki, ki jih tako mučijo in kakšne zločine so izvršill, da tako ravnago z njimi. Vse jetnike v teh ječah lahko razdellmc t dve glavni skupinl. Prva obsega take, ki jih sovjeti redno preganjajo, namreč: duhovnike, člane župnijskega sveta, kmete, ki niso plačali davkov, ali pa ki so bili aretirani ob številnih vaških uporih; delavce, ki so se drznili stavkati, zlasti take, ki so bivši Clani socijalno-demokratske stranke; osebe, ki so osumijene kot protirevolucijonarji ali ki so bile v prepovedanem stiku z inozemci. Približno 30 odstotkov teh jetnikov je tujcev, ki so aretiranl kot talci, da jih Izmenjajo s komunističnimi zločinci, ki so bili zasačeni pri dejanju v drugih deželah. Tu se lahko najdejo vse narodnosti: Poljaki, Letonci, Kitajci, Estonci, Madžari. Vpričo mene so pripeijali v jočo samo v enem dnevu nekaj stotin vojnib ujetnikov, ki so bili aretiranl kot talci ob priliki procesa, naperjenega proti komunističnemu voditelju Rakocziju na Madžarskem. Med teml inozemci je bilo opaziti skupino več desetoric lahkovernih inozemskih komunistov, ki so prišll polni vere in zaupanja v »komunistični raj«. Bili so zaprti, ker so odkrili resnico o tem, kar se godi v Ru- 1 Starosta je izvoljen od .jetnikov celice ter skrbi za notranji red (ureditev celice, razdeHtev hraneV siji in so se drznili govoriti o tem na ves glas. Poleg teh pa je videti številne sodelavce sovljetskih poslaništev in trgovskih zastopnikov v inozemstvu. Bili so aretirani, ker so vedeli preveč resn:'::3 i.n so postali radi tega prenevarni. \ ;del sem tudi uradnike sovjetskega trgovskega zastopstva v Rigi, Henkinu, v Rimu, Segalo itd. Samo v ječi Butyrki jih je bilo več desetoric. V drugi skupini so bili tisti, ki so bili aretirani na povelje političnega virada. Ti so iz vseh slojev prebivalstva in iz raznih poklicev. Sedaj so na vrsti proizvajalci papir:n (ravnatelji, trgovci, delavci itd., vsi, ' i delajo na kakršenkoli način v tej stioki). Jutri pridejo na vrsto kovinarji, nato zadrugarji, obtrnlki itd. Enkrat ali dvakrat na mesec aretirajo zopet druge Ijudi iz drugih produkcijskih (proizvajalnih) strok. Načrte za te aretacije v skupinah ' ' loča celo leto naprej G. P. U., da vsi'. ji naroda v sovtetski Rusiji ob vs A iiri vedo in čutijo nad sabo železno roko političncga urada in njegovih iz\tšilnih organov: 6. P. U. Tako terorizirajo vse sloje naroda perijodi5no in po načrtu po vrsti. Med sovjeti je nastala prislovica, ki pravi: »Kdor še ni bil zaprt, ni pravi sovjetski državljan.« Znan komunist pripominja o tem v listu »Pravda«, ki izhaja v Moskvi, cla manjka na dolgi vprašalni poli, ki :> mora vsak sovjetski podanik pohlev > izpolniti ob prilikl številnih poizve^.-j, na to vpraSanje: »Ali sto bili zaprti?«, še sledeče: »In če ne, kaj je temu — vzrok?« Resnično, redki so prebivalci v sovjetski Rusiji, ki po tem skupnom načrtu G. P. U. Še niso bili zaprti. Naj čakajo tisti, ki še niso bili, da bodp tudi Tudi na nje pride vrsta, tudi njih ura napoči! Med temi jetnikl so bili tudi taki, H so na razpoložeivju preiskovalnega so 'nika več mesecev In let. Najkrajši ro!c je šest mesecev. Mnogo je takih, ki niso nikoli videli preiskovainega sodnil-a in ne vedo, zakaj so zaprti. Mnogi izmed njih, obupani vsled te neskončne negotovosti, se posluži skrajnega sredstva: gladovne stavke. Na vsakem hodniku se zato odloči vsak teden po več ietnikov in povprečno jih štejejo v Jef.\ f^toPasno okroglo sto. Jetniška uprava sicer ne posveča temu nikakšne pozornosti. Obvesti preiskovalnega sodnika, ki le redko odgovarja. Edini odgovor je, ako ga sploh da, da sporoči sodbo, ki potroji kazen tistim, ki so se poslužili gladovne stavko, ne da bi umrli. Neki Georgijec, ki je bil z mano zaprt v celici, je gladoval na ta način 23 dni in nek drugi jetnik iz Turkestana, ki je gladoval 19 dni, sta si nakopala kazen prognanstva na Soloveckih otokih, vsak po 10 let. Na stotine sličnih ilcjstev bi laliko zabeležil. Videl sem tudi, ko so prihajali stavkujoči (gladujoči) od preiskovalnega sodnika, z modrimi pegami in celo z ranami, kakor stolčeni psi. To batinanje vrši preiskovalni sodnik običajno. Celico so polne takih prctepenih oseb, ki prihajajo iz sobe preiskovalnega sodnika in ki imajo po prestanem »zasličanju« komaj toliko moči, da se morejo dvigniti na postelj in se vleči, da si zberejo novih moči do takrat, ko bodo zopet poklieani k preiskovalnemu soduiku. V sovjetski ječi je to navaden dogodek. Redko mine zaslišanje brez batinanja in grozno sliko nudi celica s svojo umazanosfcjo, s svojo neizprosno strogostjo in s temi nesrečnimi jetniki, ki ležijo razprostrti in prihajajo k zavesti po »zaslišanju« pred preiskovalnim sodnikom. Toda slika je še bolj pretresljiva taIcrat, ko prinašajo pismeno odloke o obBodbi G. P. U. Odloke razdeljujejo po celicah pozno zvcčer, ki postanc večer groze. Toda, da se prav zavedamo pomena te razdelitve obsodb, je treba poznafi Račin, kako spdi 6. P. U. svoje ujetnike. Ko je preiskovalni sodnik končal obtoženčev spis in je odredil obtožbo, mora čakati obtoženec nekaj mesecev na svojo sodbo. Sodijo ga v odsotnosti; kajti nikdar ni navzoč pri sodbi, ki se izreka upravno v seji sveta G. P. U. Preiskovalni sodnik napiše na spis sklep — takšna kazen se naj prisodi obtožencu — in ta sklep postane v resnici obsodba. Uradno mora ta sklep potrditi poseben svet G. P. U. Toda to je zgolj formalnost in naglica tega postopka je že prislovična. Dne 11. decembra 1925, ko sem bil obsojen obenera s svojim sinom, je moja sodba imela številko 125. Torej 124 obsodb je bilo sklenjenih v tej seji pred moijo obsodbo. Vsak spis je vseboval zadeve več oseb. Videl sem kazenske odloke, ki so imeli zaporedne številke 350 iz ene seje. Ako se upošteva, da fe povprečno v vsakem slučaju pot do šest oseb udeleženih, se vidi, da je bilo v času dveh do treh ur obsojenih približno 2 tisoč oseb. Kar predlaga preiskovalni sodnik, je potrjeno od kraja do konca. To je čisto navadna poenostavitev postopka v skupinah. Vse to nima ničesar skupnega z idejo sodbe, ki jo izreka sodišče v zapadnem smislu. Izvlečki iz zapisnikov o takih obsodbah se tiskajo na majlme koščke paph"ja, ki jih izroče vsakemu obsojencu. Naj pokažem vzorec listine, ki določa obsodbo takega obsotjenca. Kaže nam izvleček iz moje sodbe. Pokazali so mi jo le toliko, da sem jo prečital; toda ker stražnik slučajno ni dobro pazil, sem si mogel napraviti prepis. Špecijalni svet odbora G. P. U. 125. Predmet: Zadeva št. 34.311. Obtožba meščana Josepha Douillet, temeljem 51. 66. kaz. zakonika. Izvleček iz zapisnika z dne 11. decembra 1925. Sklep: Se naj izžene izven mej zveze sovjetskih ruskih republik v spremstvu. Pečat špecijalnega sveta odbora G. P. U. Odbor G. P. U. ima svoje seje dvakrat na teden, v sredo in v petek; enako dvakrat na toden razdeljujejo službujoči čekisti pismene sodbe po vseh hodnikih ječe in sporočajo obsojencem. Iz vaše ječe slišits hrup odpirajočih sc vrat na koncu hodnika. Sliši se glas službujočega stražnika, ki kliče imena. .Vrata se zopet zaprejo. Toda že se sliši imenski poziT pred vašo celico! Kdor je poklican po imenu, stopa iz celice iji gre. naprej. V roko dobi košček papirja. »Čitaj to in naglo . . . !« — »Si prečital? Podpiši!« Jetnik stopi v svojo celico, vprašajo ga: »Koliko?« On odgovori: »Deset lel na Soloveckih otokih . . .« Zona spreloti vsakega. Vsakdo je preplašen in si poreče: »Satno, če sedaj ne pridem na v; sto v tem oddelku, bi dobil več let zapora, ali pa bi me ustrelili!« Poziv se nadaljuje in se včasih nans ša na osebe, nahaiaiočo sc v kaki ^-' celici, včasih pa na tiste v vaši celici. Nekateri obsojenci se onesvestijo, drugi se vijejo in bijejo z glavo proti zidu. Slišijo se vzkliki: »Moji ubogi otroci! Kaj sem napravil?« Nekateri plakajo. Drugi, bledi, čakajo pri vratih in vsakdo misli: »Kdaj pridem jaz na vrsto?« Končno se vrata na koncu hodnika zapro za stalno. »KonSano za danes. Bog bodi zahvaljen!« V vsaki celici se preraCunava: Mi imamo dva obsojenca po deset let, dva po pet let in enega na tri leta. Ni mogoče opisati, kaj se godi v možganih in srcih teh Ijudi. Treba je doživeti trenotke, da jih razumeš. Ljudje so kakor SivaM. ki iih peljejo v klavnico. Čakajo, da jih pobijejo, s to razliko, da živali ne razumejo, kje so, dočim se liudje tega popolnoma zavedajo . . . in čnkajo . . . in v tem strašnem čakan.ju je ¦*.r>]nb višek kazni v tem ictniškem -,"-¦;,i ?n toil mučilnici. Po razglasitvi slfčnih ovadb v skupinaJh sledijo mukapolne noči. Tisti, ki čakajo na izvršitev kazni, sploh ne spijo ... celotna celica jih posnema . . . vsak čuti nad svojo glavo Damoklejev meč, ki je ravnokar zadel sosedovo glavo. Ali bo ječa? In kako dolga? Tri . . . pet . . . deset let ... ali celo smrt? Take misli mučijo jetnike. Toda kar je najstrašnejše, je to, ko pridejo v torek iskat enega izmed ujetnikov »z njegovo prtljjago«; vsi vedo, da je prisojeno takim-le, ki so bili obsojeni minuli petek, le nekaj ur življenja. Jutri, v sredo, mora dobiti odbor G. P. U. vrnjeno usodno polo s pripombo »obsodba izvršena«. In te obsodbe se izvršujejo vsak teden v noči od torka na sredo, skozi celo leto. Potrebno je, da to vedo v Evropi. In ko se prične poziv v torek zvečer, nikdo ne stoji pri vratih, nikdo ne posluša; vsi postanejo tihi na svojih bornih ležiščih in se zdi, kakor da spijo. Vrata se odpro. Paznik vstopi. Pozvani mož ne odgovori. Tedaj zadoni grozeč krik: »Starosta (starešina celice)! Zakaj ni odgovora? Kje je ta . . .?« Najdejo ga. »Urno zberite svoje reči!« Tovariši ga skušajo tolažiti: »Gotovo je to radi tega, da boš osvobojen.« Toda to so prazne besede in nikdo jih ne verjame. Vsi razumejo dobro, da jih peljqjo v klavnico. Vrata se zopet zapro . . . Nekaj zaškriplje . . . Nadeli so mu okove; ta ne zbeži več! In tedaj nastane žalostna tišina, od časa do časa prekinjena od vzdihov in kretenj nesrečnežev, ki se obračaoo včasih z ene, včasih z druge strani, ne da bi mogli zaspati. Naslednje jutro ni mogoče spoznati nekaterih obrazov, tako so se spremenili Cez noč .. . Oči obdane s temnimi kolobarji, s plašnim pogledom in bledim licem in tako se živi daIje do prihodnjega torka.