Petnajstletnlca prevzema mariborskega Solstva Na dan 1. aprila pred petnajstimi leti je pnevzelo slovensko učite.ljstvo osnovno in meščansko šolstvo v Mariboru in bližnji okolici. Ta obletnica je tako važna, ne samo za Maribor kot gospodarsko in kultunno središče naše severne meje, ampal^ tudi za vse nase učitelj.stvo, da ne smemo itji tibo mimo nje. Re$ je, da je Maribor in ž njim našo severnp mejo vojaško osvobodil in utrdil že v pozni jeseni 1. 1918. slovenski general. Prav tako je res, da ga je v tistih burnih dneh napravil prometno od Nemcev neodvisnega slovenski železničar. A fizično in prometno osvobojeneniu 2^ariboru je morala slediti tudi notranja, duhovna osvoboditev, da je postal Maribor v resnici slovenski, jugoslovanški. In to sta dosegla slovenski učitelj, slovenska učiteljica. Tega ne bi smeli pozabiti nikoli drugi, še manj pa učiteljstvo. Še nam je v spominu nenaravni in kTivični sistem, ki je vladal do prevrata tudi na šolskem polju pod Avstrijo. Nemštvo je gradilo most do Adrije. Temu načelu se je moralo podvreči vsej tudi šolstvo. In v Mariboru je bil zabit steber tega mostu že dolga desetletja tako trdno, da ga je zamogla zrušiti šele svetovna vojna. Še pred šestdesetimi leti st je vsaj po nekaterih mariborskih osnovnib šolah poučevala tudi slovenščina. Pozneje pa ne več ne v mestu in tudi ne v bližnji okolici, ki je tesno spojena z mestom samim. Le okoliška Krčevina je z veliko muko še delala vsaj deloma izjemo. Tako je pač zahte- -val krivični sistem. Zato je pa lahko dobil tučno mesto na mestnih in okoli&kih šolah v •zadnjih desetletjih nacionalno zaslužen Nemec iz Češkega ali Šlezije, nikoli pa ne dompčin Slovenec. Nemška šola z nennškim učiteljstYom je bila že tako trdno usidrana, da se je zdelo popolnoma nemogoče — vsaj T^emcem, pa tudi nekaterim skeptičnim Slovencem — izvršiti preobrat >na tem polju. Preobrata na šolskem polju seveda ni bilo mogoče izvršiti že v prvih tednih in mesecih. Bi-lo je potrebno za rešitev tega resnično težkega vprašanja temeljitih in dobro ptemišljenih priprav. Te sta izvršila dobra ppznavalca mariborskih razmer tedanji višji šol. na,dzornik dr. L. Poljajnec in poverjeniJc dr. Verstovšek, ki je prav za prav oče vsega, z^lasti pa obmejnega našega šolstva po osvobojenju. Dne 26. marca je dobilo slovensko učiteljstvo iz Ljubljane brzojavni nalog, da prevzame 1. aprila osnovno in meščansko šolstvo v Mariboru in okolici. To je bilo ,pa lažje rečeno, kakor storjeno. Zakaj po tolikih Jetih vojne in po ra,z1>urljivih prevratnih dneh ni bila malenkost zapustiti kolikor toliko udobno službeno mesto in svojcev ter se podati v negptpvost na mariborska še vedno vroča tla, kjer je pod pepelom še vedno delo. Pokg Sisifovega dela v šoli nisi, vedel kj.e in kaio boš potjolažil svoj prazni želodec, kam boš položil žvecer svoje izmupeno telo k počitku, Potrehna je bila precejšnja porcija idealiznia poleg domovinske Ijubezni in osebnega pociuma. In vsega tega je imelo tedanje u^jteljstvo dovolj- O tem učiteljstvu je zapisal po 10. letih dr- Poljanec sledečo sodbo: »Starejli slovenski učitelji so imeli vsi trdo življenjsko šolo za seboj, trdo šolo na učiteljišču. še tršo v služb.ah na deželi pb večnem boju s sovražnim sistemom, a tudi z lastnimi ljudmi. Ojeklenili so v boju; kamor si jih postavil, povsod so se izkazali može.« In tako so prišli »kakor je veleval domovjae uka,z& iQ nrAVJseii Iftcez. zuaaoiega ktupa in trušča. Nemško učiteljstvo se je seveda težko ločilo ou za njih Udobnih postojank. S protestom, da se umakne l'e višji sili in v trdni veri, da zapušča svoja mesta le za kratek čas, je zapuščalo često solznih oči svoja mesta. Tako delo, kakor ga je vršilo v tistih težkih dneh. tednih in mesecih slovensko učittljstvo v Mariboru in okolici, nc morejo usmerjati in voditi nobeni predpisi in paragrafi. Odločati je morala lastna prevdarnost, previdna taktika in pa tista velika asrečujoča in vse žrtev zmožna ljubav do csvobojene nad 1000 let zasužnjene in teptane domovine. Zato ,se šolska oblast mi skoraj prav nič vtikala v delo posameznika in celote. Vržen si bil v vodo, pa si pomagaj, kakor veš in znaš. Dr. Poljanec in dr. Verstovšeik sta dobro vedcla, komu sta poverila oranje prvih brazd slovenskega šolstva v naši obmejni metropoli. Ne bom pravil, kakšno je bilo delo v šoli v prvih dneh in tednih. Med petletno vojno podivjana, od zunanjih dogodkov prevrata vznemirjena in po prejšnjem učiteljstvu in starših nahujskana mla.dina je izprva prihajala v šolo večinoma iz gole radovednosti in pa z edinim namenom, da bi pouk onemogočila ter bi moralo slovensko učiteljstvo pobrati šila in kopita in se vrniti tja, od koder je prišlo. Pa je prišlo drugače. Z uvidevnim postopkom si je slovensko učiteljstvo kmalu pridobilo mladino. Z njo so bili pridobljeni starši, kcr so se uverili, da slov. učiteljstvo ni prišlo usanjat v šolo politike, ampak učit in vz^ajat njihovo deco. Prepričali so se, da po žmožnosti slov. učiteljstvo če&to celo prekaša prejšnje nemško učiteljstvo. In s tem so biii predsodki porušeni. Polagpma «e je vse umirilo in Maribor je"bi'l defiriitivno naš. V ti-stih težkih, a venidar tudi lepih dneh sc je učiteljstvo te^no naslonilo drug na drugega. Kaj je pravo in resnično tovarištvo in koliko je vredno, to smo takrat tako živo čutili in tako visoko cenili, kakor nikdar popreje in tudi nikdar pozneje. Bili smo ena sama velika vzorno se ljubeča dtužina in ni je bilo zle misli mcd nami. Če napravimo danes bilanco petnajstletnega dela slovenskega učiteljstva v Maribpru in okolici, moramo priznati, da je visojtp. aktivna feodisi v notranjem šolskem ozirii, bcdisi na splošno pedagoškem polju, na stanovsko organizatoTičnem, stanovisko gospbdarskem kakor tudi na narodno kultunnem polju. Mariborsko učitdljstvo si je osnovalo že jeseni 1. 1919. skupno z meščansko-šolskim učiteljstvorn svoje učiteljsko drušitvo, začctek Pedagoške centrale se je izvršil januarja 1921., ustanovitev založbe Učiteljski dom je bila v 1. 1922. Maribor je prvi med Slovenci uresničil zamiseL llastnega učiteljskega doma. Sedaj se snuje v Mariboru poklicna posvetovalnica zopet v glavnem na pobudo in s sodelovanjem učiteljstva. Koliko je pa še zunanjega dela pri društvih! Naravinost ogiromno je delo, ki se je izvjršilP v Mariboru tekom petnajstih let na vseh poljih. To zamore ceniti in videti razliko le tisti, ki je to lepo metsto poznal preje. Ip povsod je bilp zraven tudi učiteljstvo. Naj bi se naš slovenski MeTan. razvijal i v btodo^e v tem pravcu narodu v korisit in domovini v po,nos ski.