(liasllo socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJI Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 60-KB-l 6-2-24 Stev. 11 (417) LETO IX. NOVO MESTO, 19. MARCA 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenib rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani V NEDELJO BOMO POTRDILI CELOTNO NOTRANJO IN ZUNANJO POLITIKO SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE Mejniki napredka Ponosno stopimo v nedeljo, 23. marca na volišča! Ponosno zato, ker so doslej doseženi uspehi povojne graditve tudi na Dolenjskem tako vidni in pomembni, da lahko z največjimi jamstvi pričakujemo v naslednjih letih nagel vzpon na vseh tistih področjih življenja, kjer še zaostajamo za razvitejšimi predeli naše domovine. — Pobuda in zavest delovnih ljudi sta temelja moči naše socialistične domovine. Zato se, potni novih pobud za nadaljnji razvoj Dolenjske in oprti na v revoluciji prekaljeno zavest vseh naših delavcev, kmetov, ljudske inteligence, žena in mladine lotevamo novih, še večjih nalog za utrditev naše industrije in razvoj naprednega kmetijstva Predvolilne priprave so zaključene. V nedeljo bomo dali svoje glasove za ljudske poslance. Ne bomo pa jih dali samo njim, našim kandidatom; v nedeljo bomo glasovali za socializem, za ves naš dosedanji razvoj in za vse, kar smo začeli z revolucijo leta 1941 in kar nadaljujemo. PRVIH 1200 BRIGADIRJEV IN BRIGADIRK IZ VSEH KRAJEV SLOVENIJE JE PREDZADNJI PONEDELJEK PRIŠLO NA AVTO-CESTO LJUBLJANA-ZAGREB. Z VESELJEM IN NAVDUŠENJEM SO SE LOTILI NALOG, ČEPRAV JIH JE HLADNO IN SLABO VREME ZLASTI PRVE DNI MOČNO OVIRALO V DELOVNEM POLETU. VENDAR, KDO BI SE MOGEL USTAVITI SILI MLADIH SRC, KI »GORE OBRAČA«? TUDI SNEG IN MRAZ JIM NISTA MOGLA DO ŽIVEGA. NASl LJUDJE SO BRIGADIRJE IN BRIGADI RKE POVSOD TOPLO SPREJELI. TAKO JE PRAV, SAJ GRE ZA ENO NAJVEČJIH DEL, KI BODO SPREMENILA LICE DOLENJSKE IN NAM ODPRLA OKNO V SVET. — NA SLIKI: S SPREJEMA BRIGAD NA NOVOMEŠKEM GLAVNEM TRGU V PONEDELJEK 10. MARCA. Skupnost nam je pomagala Zadnjic smo si ogledali rast posameznih gospodarskih vej v okraju, danes pa si poglejmo, kaj jo je predvsem omogočilo. Gospodarske investicije v okraju so v zadnjih 4 letih presegle vsa naša pričakovanja, saj smo vložili s pomočjo zveze in republike ter z lastnimi sredstvi v naša podjetja kar Z milijardi In 60 milijonov dinarjev, v negospodarske investicije pa milijardo in 374 milijonov dinarjev. Iz »veznih in republiških sredstev je šlo v te namene skupno 1.,635,900.000 din, iz okrajnih in občinskih virov pa milijardo 789,300.000 din. Tako je n. pr. dobilo gospodarstvo v okraju leta 1954 kreditov v višini 895 milijonov, 1955 361 milijonov, 1956 173 milijonov in lani 673 milijonov din. Razen tega smo dobili za zgraditev in opremo nove mlekarne 182 TniVijonov dinarjev, kmetijstvo pa je mimo tega dobilo v teh 4 letih približno 112 milijonov din dotacij. Od skupnih sredstev je odpadlo v odstotkih: na industrijo in rudarstvo 63,5, kmetijstvo in zadružništvo 18, gozdarstvo 9,6, gradbeništvo 0,9, promet 2.3, trgovino 1 in na obrt ter gostinstvo 4.7 odst. Od 23 podjetij v okraju ni skoraj nobenega, ki ne bi bilo dobilo večjega ali manjšega po. pojila za popravila, zboljšavo in povečanje proizvodnje. Največ sta dobila BELT in NOVOTEKS za nove gradnje, ostale investicije pa so bile vložene v novo tovarno zdravil KRKA, v MOTO MONTAŽO, v tovarno šivalnih strojev, v rudnik Kanižarico in Kremen, v opekarni Zalog in Prečna, v obrata Telekomunikacij Semič in Šentjernej, v Industrijo obutve, v BOR, Industrijo perila, v metliško BETI, Novoles, Belsad in Destilacijo na Mirni. Kmetijstvo je črpalo investi. cije za novo mlekarno v Novem mestu in za Vinsko klet v Metliki, za veterinarsko bolnišnico, za drž. posestva in kmetijske šole, za KZ in delno za gradnjo gnoj ničnih jam, gospodarskih poslopij privatnikov, za obnovo vinogradov in sadov, njakov. V teh letih smo zgradili precej logamic, gozdnih poti in cest, izboljšali tovorni promet podjetja GORJANCI, investirali v gostinske lokale v Novem mestu. Dol. Toplicah in Šmarjeških Toplicah, v Črnomlju in drugje. Začela smo graditi odprt bazen v Dol. Toplicah, obnavlja se hotel KANDIJA, grad OTO-CEC, in Šmarješke Toplice. — Zrasla so nekatera močna obrt. na podjetja v Gotni vasi, Mirni peči, Novem mestu, Črnomlju, Šentjerneju, Muni. Trebnjem, na Dvoru in v Žužemberku. Zapostavljena je pa bila trgovina, ki je pri delitvi investicij nismo dovolj upoštevali. Zdaj bo na vrsti tudi ta važna panoga. (Nadaljevanje na 3. strani) Pogled nazaj na tisto, kar smo dosegli, nas navdaja s ponosom in močjo, pogled v prihodnost pa z navdušenjem in s polstom za njve napore. So mejniki v življenja človeka in naroda, ob katerih se je treba ozreti nazaj in naprej. Tak mejnik je bilo leto 1941, ko smo pod vodstvom Partije in Osvobodilne fronte zgrabili za orožje in šli v boj proti fašistom in kapitalistom, proti staremu, nasilnemu svetu, v maju 1945 smo za hipec postali. Svoboda, svoboda! je pelo krog nas in v naših srcih. Takrat smo pogledali nazaj: v dolga, žalostna stoletja llačanstva, polna tujih valptov in njihovih bičev, in v dve desetletji razočarani nad trhlo kraljevino, ki nam ni bila ne topla mati, ne prava domovina. Pred nami je hila razdejana Dolenjska; opustošene, požgane vasi, razrušene šole, uničeno še tisto bore malo gospodarstva, kar smo ga nekoč imeli. Pa smo zavihali rokave in šli v obnovo. Zrasle so vasi, stekla je železnica od Ljubljane do Karlovca, postavili smo prve šole, za silo uredili pota in ceste, manjše obrtne delavnice.-? začele delati. Dobili smo iv :i pVvo industrijo: zgrajena sta bila BELSAD in Tovarna učil v Črnomlju, kmalu nato še novomeška tekstilna tovarna. Mejniki. Spomnimo se prvih volitev ljudskih skupščin. Spomnimo se velikih naporov, ko smo z dolenjskim lesom in s hrano pomagali graditi temelje nove države in kako smo od domače industrije začeli dobivati prvo blago. Takrat smo si zaželeli napredka, industrije, podjetij, zaslužka in večji kos kruha tudi v naših krajih. Stoletna nerazvitost Dolenjske nas je začela dušiti. Da zaostajamo za naprednejšimi kraji, smo občutili v nizkem narodnem dohodku. Številne želje in načrti, da bi šla tudi naša pokrajina v korak z drugimi področji nove Jugoslavije, so začeli dobivati določnejše oblike. Ne, Dolenjska ni več zapostavljena. V dobrem desetletju po zmagoviti vojni se je njena zunanja in notranja podoba docela spremenila. Postavljeni so trdni temelji mlade industrije: BELT, BELSAD, rudnik Kani-žarica, Belokranjka in druga podjetja v Črnomlju, BETI, nova tkalnica NOVOTEKSA v Metliki, obrati TELEKOMUNIKACIJ v Semiču, Šentjerneju in tretji v Mokronogu, tovarna šivalnih strojev in DANA na Mirni, delavnica za popravilo železniških voz v Straži, NOVOLES, Mladinsko zborovanje v Trebnjem V nedeljo popoldne je bilo v Tieibnj^r.} veeje zborovanje 2£ mladino trebanjskega okoliša in za trboveljsko-goriško mladinsko brigado. Zbralo se je približno 300 mladincev in mladink; pozdravil jih je Jože Perpar, nato pa je govorila poslanska kan.d-dstika ing. Vilma Pirkovič o vlogi mladine v socialistični družbi in o deležu, ki gA prevzema naš mladi rod. Zborovanju so dali prav posebno živahnost brigadirji, ki dosegajo v pripravljalnih delih za avto cesto zelo lepe uspehe. Po zborovanju je odšla mladina v dvorano zadružnega doma, kjer se je razvila prav prijetna družabna zabava. Z OKRAJNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV OKRAJA NOVO MESTO Mesto komunista je med množicami Pred koncem letne konference Zveze komunistov novomeškega okraja sta govorila tudi tovariša Viktor Avbelj - Rudi in Niko šilih. — Za novega sekretarja je bil ponovno izvoljen Jože Borštnar 215 delegatov je zastopalo 2-270 članov Zveze komunistov Iz 111 osnovnih organizacij na celodnevni okrajni letni konferenci, ki je bila v pelek 14. marca v novomeškem Domu JLA. Razen gostov in predstavnikov JLA sta se je udeležila tudi član Izvršnega komiteja CK ZKS Viktor Avbelj-Rudi in član CK ZKS Niko Šilih. Fo poročilih, razpravljanju in razrešitvi dosedanjega okr. komiteja so delegati izvolili nov 39-članski okrajni komite ZKS in 5-člansko revizijsko komisijo. Obsežno in izčrpno poročilo o uspehih in pomanjkljivostih v delu komunistov v okraju ter o vlogi in mestu komunistov v borbi za zgraditev socializma je Dragocena pomoč Da bo čimprej vse pripravljeno za prihod brigad, bo prispevala okrog 3000 delovnih ur tudi mladina novomeških šol s pro »tovoljnim delom. Pomagali bodo VREME ZA CAS OD 21. DO 30. MARCA V splošnem nestalno vreme t razmeroma pogostimi, večinoma snežnimi padavinami. Razjasnitve ne bodo trajale več kot M dni. Začasno bo topleje okoli 23. In morda okoli 28. marca. Večje ohladitve pričakujemo okoli 26. •narca. V.M. pri izkopu jarkov za vodovod. Prva skupina iz gimnazije in učiteljišča je začela v ponedeljek popoldne, včeraj pa so delali dijaki trgovske šole. Miting v Novem mestu Ob začetku del na avto cesti pripravlja štab MDB 1. aprila veliko proslavo v Novem mestu. Takrat se bodo tukaj zbrali bri-Kadirji iz vseh bližnjih naselij. Govoril bo eden od članov zveznega izvršnega sveta. Pripravili bedo itudi več fiportniH tekmovanj. O tem velikem mitingu bomo še pisali. prebral sekretar OK ZKS tovariš Jože Borštnar. Potem ko je ocenil razmerje sil v svetu ter boj za mir, je sekretar Borštnar obširno govoril o socialističnem razvoju po VI. kongresu ZKJ ter velikih uspehih, ki jih je dalo naši skupnosti družbeno in delavsko samoupravljanje ter aktivnost množičnih družbenih organizacij, kar vse zajema milijone naših delovnih ljudi in ustvarja blagostanje, gospodarsko moč in trden nadaljnji razvoj socialističnih sil na vseh področjih življenja. Razvoj našega gospodarstva, uspehi in napredek naše zunanje politike kot nadaljnji razvoj notranje-političnega življenja v državi so omogočili tudi celoten razvoj novomeškega okraja. Le. ta je bil posebno v obdobju zadnjih 4 let zlasti v smeri gospodarske, kulturno in politične ra* sti tako obsežen in uspešen, kot ga Dolenjska v preteklosti še nikoli ni poznala. Zlasti pomemben je bil razvoj industrijskih podjetij kot osnove za razvoj ostalih gospodarskih panog in za zaposlitev odvisne delovne sile. Poročilo je precej podrobno obdelalo ta napredek, prav tako rast kmetijstva in zadružništva ter prve, še precej skrom. ne oblike in uspehe novega, pogodbenega sodelovanja kmeta z zadrugami (kooperacijo). Ugotovilo je pa s stvarnimi podatki, da je le v takem sodelovanju Sekretar OK ZK Slovenije Jože Borštnar bere poročilo in dvigu proizvodnje rešitev za kmeta in družbo. Prav tako j* poročilo obravnavalo nekatere probleme s področja obrti, blagovnega prometa in trgovine, poslovanje občin in utrjevanje komunalnega sistema, sestav občinskih ljudskih odborov in delo organov družbenega ter delavskega samoupravljanja v okraju. Ocenilo je tudi vlogo zborov volivcev in še posebej naloge in delo sindikalnih organizacij v* okraju, kot tudi sodelovanje kolektivov z občAn_ skiml odbori v luči nalog, ki so zdaj pred nami. »... Ne moremo mimo dejstva in ugotovitev, da so bili komunisti tisti, ki so v tem pestrem dogajanju in rasti komumalno-gospodarskega in političnega življenja nosili največje breme. ..« je med drugim dejal tovariš Borštnar in pripomnil, da komunistom v okrajiu ob vseh doslej doseženih uspehih in prehojeni poti ni težko stopiti pred ljudstvo ter javno podajati obračun dela. Seveda bi bili uspe. hi lahko še večji, če bi se vsi komunisti enako požrtvovalno udejstvovali na različnih področjih družbeno političnih dogajanj, toda številke potrjujejo, da je le še precejšen del članov ZK neaktiven, medtem ko nosi drugi del glavno težo bremen. (Nadaljevanje na 3. strani) tovarna zdravil KRKA, MOTO MONTAŽA, NOVOTEKS, razširjena Industrija perila in Industrija čevljev, KREMEN in številna druga podjetja v Novem mestu, prenos prvih industrijskih obratov v Žužemberk, Kostanjevico in Mokronog, vse to so mejniki ob postavljanju od zaostalosti in revščine, v kateri smo tičali dolga stoletja. Zrasla je cela vrsta manjših krajevnih podjetij, delavnic in zadružnih obratov. Nad 10.000 ljudi je dobilo zaposlitev v domačem okraju. Elektrike dolenjsko podeželje pred zadnjo vojno skorajda ni poznalo, v letih 1945—1957 pa smo elektrificirali 713 vasi. Obnovljene vasi, mesta, nove ceste, nove in obnovljene šole, stanovanja, prosvetni in zdravstveni domovi, kanalizacije in melioracije, nova mlekarna v Novem mestu, vinska klet v Metliki, nova veterinarska bolnišnica in oseme-njevalnica v Novem mestu, dijaški dom v Črnomlju — na vsakem koraku srečujemo pridobitve, o katerih smo nekoč sa mo sanjali. Vse to — in še marsikaj dru gega v gospodarstvu, šolstvu, kulturi, zdravstvu, prometu, socialni službi in pod. — so mejniki, ob katerih izgubljata besedi »nerazvitost« in »zaosta lost« svoj nekdanji žalosten pomen, združen z beraško palico, s siromaštvom in z izseljeva njem v tujino. Še važnejši kot materialni temelji pa so novi družbeni odnosi, naš uspeh v graditvi socialističnega družbe no-političnega življenja. Druž beno in delavsko samoupravlja nje zamenjuje nekdanjo »oblast nad ljudmi« z resnično oblastjo ljudi samih s seboj. Vse, kar smo po vojni dosegli, zgradili in ustvarili, je bilo narejeno s pobudo in z veliko zavestjo vseh naših delovnih ljudi. To, česar prej nikoli ni bilo, vemo zdaj v zadnji gorski vasici, v še tako majhnem podjetju ali delavnici: v socialistični državi delamo zase. V tem spoznanju je vsa skrivnost velikih uspehov naše graditve in temelj moči naše Jugoslavije. Ogromni napori so bili potrebni, da smo iz nerazvite Dolenjske v kratkem poldrugem desetletju naredili to, kar danes že imamo in uživamo. Res je še veliko dela pred nami; ča ka nas nadaljnje utrjevanje naše mlade industrije, predvsem pa bo treba dvigniti kmetijstvo in razširiti njegovo proizvodnjo, Veliko je potreb, ki jih pred vojno sploh nismo poznali: še nam manjka stanovanj, šol, no vih zdravstvenih ustanov, prometnih sredstev, komunalnih naprav, trgovin in pod. Toda zdaj, ko smo s pomočjo sociali stične skupnosti in s pridnostjo našega delovnega človeka po stavili temelje za nadaljnjo izgradnjo, nam bo laže. Hitreje bomo dosegali cilje, ki smo jih v preteklih tednih in mesecih na zborih volivcev in zborovanjih znova postavljali. In ko bomo v nedeljo glasovali za nove ljudske poslance, za socializem, za srečo našega rodu in naših otrok, za mir In miroljubno sodelovanje med na- rodi ter za lepše življenje vseli delovnih ljudi naše dežele, se spomnimo tudi mejnikov, ki smo jih doslej postavili. Kažejo: nam pogumno pot v svetlo bo* dočnost. TITOVA BESEDA Pred 300.000 Beograjčani je v nedeljo dopoldne govoril na velikem zborovanju v Beogradu predsednik republike maršal Tito, ki je med drugim dejal tudi tole: Tovariši in tovarišicel Te dni končujemo predvolilno dejavnost v naši državi. 23. marca bodo volitve v naše najvišje državno telo, v zvezno ljudsko skupščino, prav tako pa tudi v republi- ške skupščine. Predvolilna dejavnost je predvsem pokazala nezlomljivo enotnost naših narodov ter je imela drugačen značaj od predvolilne aktivnosti prejšnjih volitev. Sedanja aktivnost je bila v skladu z našim današnjim komunalnim sistemom, z našo administrativno reorganizacijo itd. In še nekaj: -ta volilna aktivnost je potekala v znaku jugoslovanske enotnosti in medsebojnega spoznavanja raznih problemov; ljudje ene republike so odhajali v drugo in govorili o vojih uspehih in svojih težavah. To je najboljši znak, da se naša socialistična skupnost vse bolj krepi kot enotna skupnost in da v njej ljudstvo samo odloča, kako bo storilo vse za čim boljše pogoje svojega življenja. Z našim vztrajnim delom v organih družbenega samoupravljanja bomo hitreje rešili probleme, od katerih sta odvisna napredek in srečnejše življenje vsakega posameznika in vse skupnosti! Nočem reči, da danes lahko vsakdo kupi, kolikor hoče. Ne more, ker še nima dovolj sredstev. Vendar danes že imamo vsega, imamo proizvode naših delovnih ljudi, ki jih je dala naša industrija, zgrajena na tisti bazični industriji. Tu smo mi dosegli ogromne uspehe in napravili prelomnico glede nadaljnjega razvoja industrije v naši državi. Za nas je bilo važno tudi naše kmetijstvo, ki smo ga bili zanemarili zaradi bazične industrije. Vendar vemo, da moramo tudi kmetijstvu posvetiti več pozornosti in sedaj smo mu dali prioriteto. Tako pa tudi že v prvem letu uspehi niso izostali. Ti uspehi so ogromni, vendar so tudi sredstva, ki jih je s'tupnost vlc"'*a v kmetijstvo, velika. Ta sredstva bodo letno višja od 70 milijard, in bodo vložena tako, da bodo naši državljani lahko že jutri mnogo laže in pr> nižjih cenah prišli do tistega, kar potrebujejo. (Nadaljevanje na 3. strani) DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE! V NEDELJO VSI NA VOLIŠČA, VSI DO ZADNJEGA NAPREJ POD ZASTAVO, OKROG KATERE SE ZBIRAJO MILIJONI ČLANOV SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Z ZVEZO KOMUNISTOV NA ČELUI ZA RAZCVET SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, ZA NAŠO SREČNEJŠO PRIHODNOST, ZA NEODVISNOST NASE DOMOVINE, ZA ZMAGO SOCIALIZMA, ZA MIR NA SVETU! S PREDVOLILNEGA ZBOROVANJA V BRSLJINU Z ljudmi se je treba o vsem pogovoriti Na predvolilnem zborovanju v Bršljtnu Je 12. III. zvečer govoril poslanski kandidat za rep ubliški zbor, podpredsednik Izvršnega sveta LRS tovariš VIK TOR AVBELJ. Volivci Bršljina in okolice, ki so do kraja napol niti dvorano zadružnega doma, so z največjim zanimanjem pos lušali svojega kandidata. Za Izčrpno poročilo o gospodarskem stanju v državi in o pismu Centralnega komiteja ZKJ so m u izrazili hvaležnost z dolgo trajnim ploskanjem. Tovariš Avbelj je najprej govor.! o gospodarskem položaju pri nas in v zvezd s tem primerjal gospodarsko stanje novomeškega okraja. Novomeški okraj je glede narodnega dohodka na prebivalca precej pod jugoslovanskim povprečjem, zlasti pa zelo nizko pod republiškim povprečjem, saj je v tem oziru v Sloveniji na predzadnjem mestu. To narekuje, da čim hitreje in čimbolj učinkovito dvignemo prav gospodarsko zaosta'a področja, med katere spada tudi novomeški okraj. Zatem je tovariš Avbelj govoril o perspektivnem gospodarskem načrtu, ki predvideva, da se bo osebna potrošnja dvigala letno za 6 do 7 odstotkov, narodni dohodek pa za 11 odstotkov letno. Potrebno je, da so zdaj z največjo skrbjo izdelani še perspektivni in letni načrti okrajnih in občinskih ljudskih odborov ter podjetij. Naloga vseh, še posebno pa organov družbenega upravljanja ;e, da bodo načrti uresničeni in cta bodo pri delitvi skupnih dohodkov upoštevana vsa vprašanja, ki zadevajo hitrejši dvig osebne potrošnje. Tovariš Avbelj je nato govoril še o kmetijstvu in njegovi zaostalosti, ki je glavna ovira hitrejšega splošnega napredka. Iz tega razloga je v gospodar- skem perspektivnem načrtu določeno znatno več sredstev za kmetijstvo kot dosedaj. Ta sredstva bodo znašala letno 70 milijard din. Omenil je tudi značilnost, da na letošnjih zborih volivcev ni kritike na račun davkov. Po podatkih denarnih zavodov so bili lani dohodki diz kmetijstva za 3 milijarde dinarjev večji kot predlanskim, davščine pa so bile enake. Zato je razumljivo, da kmetovalci letos laže poravnavajo svoje obveznosti. To pa ne pomeni, da nj nobenih napak v davčni obremenitvi zaradi slabega katastra in nepravilnosti pri izterjavi davkov. Pismo, ki ga je izdal Izvršni komite Centralnega komiteja ZKJ in ki govori o slabostih v dosedanjem delu, je, kot je povedal tovariš Avbelj, sprožilo različne komentarje, ki pa so brez osnove. To pismo ni niti predvolilni letak niti prehodni-ca zaostritve ali kakršnega ko U preusmerjanja naše politike, pač pa najbolj svetal dokument po vojni in dokaz naše moči. Res je zaostritev, toda le za odpravo napak in slabosti, ki so se pojavile v dosedanjem delu. Naši delovni ljudje so pismo sprejeli z odobravanjem. Tovariš Avbelj je menil, da bi bilo pri nas mnogo manj napak in krltikairstva, če bi se o vsem pogovorili z ljudmi in jih sproti seznanjali z ukrepi in s sklepi. Dogaja se, da v kolektivu odloča posameznik ali ozek krog ljudi, kolektiv pa o tem ne ve nič ali pa je postavljen pred izvršeno dejstvo. V bodoče se to ne bo smelo več dogajati. Pismo CK ZKJ, ki obravnava IMtjboij značilne primere napak in slabosti, hkrati nakazuje tudi pot za odpravo teh slabosti. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Z OBISKA V BRIGADNEM NASELJU VRANDUK Med brigadirji Vzdolž ceste je izkopan jarek. Sneg še ni skopnel. Od Novega mesta do Mačkovca delajo skupine brigadirjev. Spomnim se teh mladih obrazov s sprejema na Glavnem trgu. Spremenili so se, nekaj novega žari iz njih. Ob cesti v Ločno brni kompresor. Kmetje skupaj z brigadirji v Mačkovcu kopljejo jarek. Za vo- Skozi majhno odprtino na podstrešju hotela Kan-dija se plazi s hrbtom proti meni sklonjena postava. Delovna bluza se ji je zataknila v cevi centralne kurjave, ki imajo menda prav pri tej luknji svoj vozel... To je eden najboljših Pionirjevih zidarskih mojstrov, tovariš Jože Knap. Takole mi je pripovedoval svojo »zgodovino*: »Pri podjetju sem od leta 1946. Takrat sem bil na gradbiščih v Beli krajini 4 leta neprekinjeno. Potem sem s sedanjim direktorjem našega podjetja tovarišem Hočevarjem odšel v Kočevie, kjer je bilo raz-puščeno gradbeno podjetje Rog. Prevzeli smo njihove obveze in gradili hleve po vsej Kočevski: Loka, Ko-privnik. Kočevska Reka. Primože...« »Kje pa ste se najbolje počutili, katero gradbišče vam je najbolj ugajalo?« »V Beli krajini je bilo lepo. Takrat še, ko smo gradili Belsad, Tovarno učil in Livarno.« Tov. Knap je večkratni udarnik in 1. maja 1957 je bil odlikovan z medaljo dela. Ko sem ga vprašal, kolikokrat je bil proglašen za udarnika, se je malce sramežljivo, pa vendar ponosno nasmehnil: »Menda okrog dvajsetkrat ...« Resnici na ljubo povedano: triindvajsetkrat! Tovariš Knap pa je še vedno živahen in marljiv. V podjetju ga imajo vsi radi pa tudi on je navezan na Pionirja. Sam pravi: »S takimi ljudmi je veselje delati. Se nikoli se nismo sprli. Tovariš inženir Grein in tovariš Koče-var sta duša podjetja... Saj v tisti krizi je bilo res težko, ko smo avtomobile » ■' "m pravzaprav kar podarjali. Bloki so stali na pol dograjeni, delavci pa so bili brez dela. No, tudi to smo srečno pretolkli in lani smo že dobiček delili!« »Kaj pa mislite o obnovi hotela Kandija?« »Bo kar lepo, le škoda, da je bilo toliko tistih, ki so vsak po svoje hoteli spremeniti načrte.« In še nekaj: .prav danes praznuje tovariš Jože petdesetletnico rojstva! V imenu Dolenjskega lista in tudi v imenu vseh naših bralcet; mu kličemo: še na mnoga leta!« -m dovod, za cesto, za novo življenje. Iz vsake hiše v vasi pomaga vsaj eden. Tri barake so malo ven iz vasi. Razmočena prst se »prijemlje čevljev. Takoj najdem v naselju dežurnega, ki je hkrati komandant I. Pomurske brigade — Slavko Lepičnik, uslužbenec »Nafte«, Lendava. To je šesta delovna akcija, ki v njej sodeluje. Pogovor sproščeno teče: »V naselju so: nasa Pomurska brigada, šestdeset brigadirje^ IX, Ljubljanske posebne brigade in 39 brigadirjev ELES brigade (elektro - gospodarstva). Za zdaj stojijo tri barake, v njih fO pogradi, vsak brigadir ima tri odeje. V baraki imajo radio >n zvočnik. Elesovci imajo električno pečioo. Od Rdečega križa smo dobili pošiljko perila in obleke, vsak brigadir pa je prvi dan dobil delovno obleko in močne čevlje. S hrano smo vsi zadovoljni. Sneg in vreme nas ne ovirata. Naša naloga je urejanje naselja. Glavni problem je bisto, pa tudi tega bomo premagali. Večina je že dobila gumijaste škornje. Trosimo gramoz in polagamo smrekove veje. Za razvedrilo imaimo šah in razne druge igre. Stranišča smo že postavili, za higienske potrebe deklet pa smo v Mačkovcu dobili sobo.« Obšla sva barake. Skupine brigadirjev urejajo teren, v njihovih pogovorih pa se mešajo prekmursko, medjimursko in ljubljansko narečje. V • ELES brigadi so gojenci II. in III. letnika elektrogospodarske šole iz Cerkna na Primorskem. Nova cesta bo marsikje presekala električno omrežje in daljnovode, prestaviti bo treba nekaj trafo postaj. To bo njihovo delo. Odpravil sem se v kuhinjo. 2© od daleč sem slišal: »Pomijte posodo! Fant, metlo v roke pa pometaj! Ali imaš čiste roke?« Znašel sem se pred Darino Pod-bevškovo, znano Novomeiščanko. Brigadirji so ji dali vzdevek »mami«. Kuhinja je začasno v hiši Rata jevih. Imajo štiri brzo-parilnike za kuho in vso potrebno posodo in pribor. »Mami* je pohvailiLa preskrbo, posebno meso dobivajo lepo. Poslušajte, kaj so včeraj jedli: Za zajtrk belo kavo in kruh z marmelado, za malico kruh in salamo, za kosilo rižoto z zeljno solato in mareličen kompot, za večerjo pa telečjo obaro. V kuhinji j; pomaga deset fantov in Britanski ministrski predsednik Macmillan bo devetega junija letos tretjič, odkar je postal ministrski predsednik po Edenovem odstopu, obiskal ZDA, da bi prejel častno diplomo dok. torja na neki ameriški univerzi. Seveda se bo Macmillan »mimogrede« oglasil tudi v Washingtonu, kjer se bo sestal z ameriškim predsednikom. Očitno je, da bo obisk v VVashing-tonu važnejši od diplome, ki jo bo Macmillan dobil na univerzi. Zato se opazovalci že zdaj sprašujejo, kaj žene britanskega premiera spet čez morje. Razlogov in vzrokov je več. Ze med njegovo nedavno potjo po državah Britanske skupnosti narodov se je govorilo, da se bo Macmillan na poti domov ustavil v VVashingtonu. Iz tega ni bilo nič. Pač pa so opazili, da se je Macmillan vrnil nekam prero. jen in bolj svež. Na svoji poti je imel priložnost govoriti z Nehrujem, dr. Evattom, pakistanskim premierom in drugimi azijskimi državniki, ki so mu povedali svoje mnenje o konferenci na najvišji ravni. Macmillan je ta mnenja zelo pozorno poslušal. Kar je slišal, ga je utrdilo v prepričanju, da je prav ravnal, ko je v svojem januarskem odgovoru na Bulganinovo pismo privolil na konferenco na najvišji ravni in s tem (nekoliko presenetil Američane. Odtlej je po Temzi poteklo že nekaj vode in danes so vsi mnenja, da do nekakšne konference poglavarjev držav mora priti. Kakšna bo v resnici ta konferenca, pravzaprav še nihče ne ve, toda vsi čutijo, da je potrebna. Torej se bo Macmillan pogovoril o tej konferenci v VVashing-tonu. Prav v zvezi s to konferenco, razorožitvijo in mednarodnimi odnošaji pa se v zadnjem času v Veliki Britaniji dogajajo zanimive reči. Predvsem je treba omeniti nekakšno gibanje, ki izhaja od laburistov, konservativcev PRED TRETJIM OBISKOM in vseh drugih. To gibanje zahteva v splošnih potezah, »da je treba glede vodikove bombe nekaj ukreniti«. S tem se vsi strinjajo. Toda določnejše glasove v tem gibanju je tudi mogoče slišati. Ti pravijo: Britanija naj se enostransko odpove vodikovi bombi, s čimer bo izvedla strahoten moralni pritisk na obe velesili: ZDA in SZ. Naj bo tako ali drugače, obe stranki — konservativna in laburistična — se z grozo odvračata od tega predloga, ki ga pripisujeta »vročekrvnežem«. Za politike obeh strank bi izvedba tega predloga pomenila zmanjšanje britan. ske moči in ugleda v svetu. Pravzaprav se v politiki do vodikove bombe obe stranki nič ne razlikujeta. Najdemo lahko samo eno razliko: laburisti predlagajo, da bi Britanija za dve leti pogojno prenehala z atomskimi poskusi na področju vodikove bombe. Toda omenjeno gibanje je zelo močno m povzroča hude skrbi obema strankama, ker je mnogo bolj radikalno, kot sta obe stranki voljni iti. In zelo močno je ker izvira Iz strahu, neugodja in zlih slutenj, ki obletavajo britansko prebivalstvo danes: »Kaj bo z nami, če pride do tretje svetovne vojne?« Ce za SZ in ZDA še obstaja kak dvom, da ti dve državi ne bosta popolnoma uničeni v atomski vojni, pa za Veliko Britanijo, ki je tako majhna in prenaseljena, ne obstaja noben dvom. Atomska vojna bi pomenila popolno uničenje življenja na britanskem otočju. Tudi o ,teim bo najbrž govoril Macmillan v VVashing. tonu. Naposled ne smemo pozabiti, da poteka zdaj v ZDA proces, ki mu pravimo gospodarska recesija ali upadanje poslovne in industrijske dejavnosti, ki je doslej že terjalo kakih pet milijonov brezposelnih. V takem položaju je popolnoma jasno, da ZDA ne bodo posebno občutljive za trgovinske interese svojih zaveznikov (vštevši Veliko Britanijo), ko bodo skušale odpraviti ali zajeziti to recesijo. Uvedle bodo še hujše carine na določeno blago in skušale stimulirati proizvodnjo tistega maloštevilnega blaga, ki ga v ZDA morda doslej niso proizvajali v zadost. nih količinah. Pred tridesetimi leti bi brezposelnost ne veljala za tako veliko zlo, toda danes je vprašanje brezposelnosti hkrati preizkusni kamen gospodarske politike vsake vlade. Zato utegne Britanija čutiti posledice ameriške recesije na lastnem gospodar, stvu. In tudi o tem se bo moral pomeniti Macmillan v VVashingtonu, ko bo »mimogrede« skočil tja « slovesnosti podelitve diplome častnega doktorja. Povsod izredna živahnost Tudi zadnja predvolilna zborovanja so v minulem tednu in v nedeljo potrdila izredno zanimanje ljudsiJva za volitve. Po. vsod, kjerkoli so poslanski kandidati govorili, je bilo čutiti enotno voljo državljanov, da gremo z našim delom pogumno naprej. Tudi na teh zborovanjih so ljudje seznanjali kandidate s problemi svojih področij in z načrti za nadaljnji gospodarski dvig posameznih krajev. V četrtek. 13. marca, sta kandidata Niko Belopavlovič in Viktor Zupančič obiskala volivce v Smihelu pri Žužemberku, v nedeljo, 16. marca, sta pa bili predvolilni zborovanji na Dvoru in v Sela - Sumberku. Na Dvoru je govoril tov. Šmid, v Selih pa tov. Zupančič. Obisk je bil povsod zelo dober; zlasti je ljudi zanimal gospodarski razvoj našega okraja. V soboto zvečer je, bilo pr/Klvoii.lno zboro- 13. marca zvečer je bilo 100 ljudi na zborovanju v Sentlov-rencu, kjer sta govorila kandidata Jože Borštnar in ing. Vil" ma Pirkovič. Tu so ljudje razpravljali o vodovodu in postajališču. 15. marca je bilo zborovanje v N*mški vasi, v nedeljo dopoldne pa se je zbralo v Trebnjem pnibl. 300 ljudi na zadnje zborovanje v občini, na katerem sta govorila kandidata Jože Borštnar in ing. Vilma Pirkovič. Poročati moramo še o zelo uspelih zborovanjih v Do-brniču, kjer se je zbralo 180 volivcev, in v Vel. Loki, kjer je prišlo na zbor 140 ljudi. Tudi tu je seznanila poslanska kandidatka ing. Vilma Pirkovič volivce predvsem s kmetijskimi vprašanji in odgovarjala na raz. lična vprašanja, ki ljudi najbolj zanimajo. V Metliki sta na velikem predvolilnem zborovanju govorila v nedeljo dopoldne Niko vanje v Griblj,^ pri Črnomlju, Belopavlovič in Franc Jaklje ki sta se ga udeležila kandidata Niko Šilih in Viktor Zupančič ter govorila ljudem o naši gospod arskj graditvi. V nedeljo dopoldne je bil v Dragatušu letni občni zbor kmetijske zadruge, združen s predvolilnim zborovanjem, na katerem je govoril poslanski kandidat Niko Šilih, sekretar izvršnega svotn LRS. Po govoru so ljudje razpravljali največ o novi šoli v Dragatušu. deklet. Najin pogovor je venomer prekinjala s povelji: »Narežite kruha! V brzoparilniku zunaj je vroča voda, pomijte z njo kotel! Katka, poskusi, če je krompir kuhan!« Da. kuhati za "30 ljud! res ni šala. Ko so prišli, je bil prostor, kjer je zdaj kuhinja, »grad brez oken in vrat,« no, pa so že vse uredili. Brigadirji se vračajo z delo-višča. Iz mladih grl doni pesem, pomešana s prekmurskimi vriski. Vračam se. V jarku še delajo kmetje iz Mačkovca. »Za vodo, možje!« jim zakličem. »Za vodovod«, odgovarjajo in tudi v njihovih očeh je novi sij, ki ga še nedavno n; bilo. Nfttranjepolitičnl tedenski pregled Temelji so zgrajeni Milijarde dinarjev, naložene v nove tovarne, v zdravstvo, šolstvo in vse druge dejavnosti ter končno tudi v kmetijstvo, so nam prinesle uspehe, o ksterih je bilo zadnje tedne na predvolilnih zborovanjih toliko govora. Prav ti uspehi pa so tudi osnova, temelji, na kateri gradi zvezni perspektivni načrt predvideno povečanje osebne potrošnje in družbenega standarda. Seveda bo predvideno povečanje osebne potrošnje odvisno od proizvodnih uspehov v naslednjih letih, pcedvsem pa od produktivnosti dela, ki je pri nas se nekajkrat manjša kot v drugih evropskih deželah. Vendar če bo nagrajevanje delavcev tako, da bo spodbujalo povečanje produktivnosti, potem smo lahko prepričani, da bo doseženo predvideno povečanje proizvodnje in da bodo s tem dani pogoji, da se življenjska raven poveča do leta UMil tako kot računa perspektivni načrt. Računamo, da se bo osebna potrošnja povečala vsako leto za 6 do VI* oziroma na prebivalca za 4 do 5'Vu, ker moramo upoštevati tudi letni prirast. V preteklih petih letih se je osebna potrošnja na prebivalca povečala vsako leto za okoli 2.8"/«, kar pomeni, naj bi se sedaj življenjska raven dvigala hitreje. Povečanje osebne potrošnje, se pravi Izdatkov vsakega posameznika za hra- no, stanovanja, Izobrazbo, zabavo, pohištvo in vse drugo, kar štejemo sem, bomo ustvarili s povečevanjem osebnih dohodkov prebivalstva. Povečanje povprečnih plač na osnovi povečanega števila kvalificiranih delavcev in produktivnosti dela je ena od osnov za povečanje življenjske ravni. K temu bo prispevalo tudi zaposlovanje novih delavcev, saj predvidevamo, da se bo do leta 1061 vsako leto zaposlilo okoli 120.000 novih delavcev in nameščencev. Leta l u, i bomo imeli potemtakem v Jugoslaviji še 53'/« prebivalcev, ki se bodo preživljali s kmetijstvom in že ¥1*1* takih, ki bodo zaposleni v industriji, gostinstvu, obrti itd. 2e zaradi stalnega povečevanja zaposlenih se bodo morali plačni skladi povečati za okoli 23*/t, Plače zaposlenih v gospodarstvu se bodo v času od leta 1957 do 1961 povečale vsako leto za okoli 7 do 8°/». V skladu s tem bomo spreminjali tudi plače tistih državljanov, ki delajo v državnih ustanovah ali pa so zaposleni v drugih javnih službah. Toda ponovno moramo omeniti, da bo to povečanje lahko le posledica povečane produktivnosti dela in večjega števila kvalificiranih delavcev, ki bodo imeli zato tudi večje osebne prejemke. Da hi bilo zanimanje za šolanje večje in da bi čim hitreje dobili kar največ visoko-kvali-flclranih delavcev ter nameščencev, predvidevamo, da se bodo plače bolj razlikovale glede na znanje vsakega posameznika. Čeprav je teže predvidevati, koliko se bodo povečali dohodki kmečkega prebivalstva, ker je to odvisno od napredka kmetijske proizvodnje, predvsem pa od tržnih viškov, ki jih bodo kmetje prodajali na trgu, lahko računamo v skladu z velikimi sredstvi, ki jih bomo dali za napredek kmetijstva, da se bodo dohodki le-teh povečali za okoli 20»/« v petih letih, oziroma za 3 in pol odstotka vsako leto. Ker se bodo povečali osebni dohodki, računamo, da se bo še naprej spreminjala struktura potrošnje, se pravi, da bodo zaposleni porabili vedno več sredstev za nakup industrijskega blaga in manj za hrano. Prav zato se bo povečala potrošnja hrane v prihodnjih petih letih za ■">. I"'» na leto, a industrijskega blaga za nekaj več kot 9' na leto. Prebivalec je moral leta 1956 porabiti okoli 50°/o prejemkov za prehrano, leta 1961 naj bi porabil za to le še 46*/», zato pa toliko več za obleko, obutev, razne predmete za gospodinjstvo, usluge in podobno. K življenjski ravni bodo seveda prispevala tudi vsa tista sredstva, ki jih bomo porabili za gradnjo stanovanj, bolnišnic, zdravstvenih domov, kino-dvoran in podobnega, kar štejemo pod družbeni standard. V preteklih petih letih smo porabili v te namene 52 milijard dinarjev, od leta 1957 do 1961 pa bomo porabili za to kar 109 milijard dinarjev. Se enkrat večja sredstva za te namene bodo znatno vplivala na dvig življenjske ravni posameznega prebivalca. vič, zborovanje je pa pozdravil tudi kandidat Franc Kapš. Zborovanje je bilo v nedeljo tudi v Podzemlju, kjer se je zbralo v šoli nad 120 ljudi. Tu sta govorila kandidata Tone Pire« in Niko Belopavlovič, zborovanje je pa vodil Franc Jakljevič. Delovni kmetje, glasujte za boljše življenje vseh delovnih ljudi, za socializem, za neodvisnost Juqoslavije! Avto jo je povozil Bnainosemdesetletna Ana Turk iz Vinje vasi pri Beli cerkvi se je 14. marca okoli 1630 ure vračala iz Družinske vasi. Sla je ob desnem robu ceste. Za njo je z veliko hitrostjo pri-vozil osebni avtomobil številko S-1905. Tutfkova je ob signalu verjetno zavila na levo. Poklicni šofer Franc Slana je skušal vozilo ustaviti, vendar je bilo že prepozno. Avto je Turkovo zadel od zadaj. Pri tem je dobila hude telesne poškodbe, katerim Je v novomeški bolnišnici podlegla. Osebni avto je last SAP - Turist-biroja iz Ljubljane. Tragična smrt Turkov« mame je vse, ki so jo poznali, hudo pretresla. Med vojno je veliko pretrpela zaradi svojega pre. pričanja in sodelovanja s partizani. Moža so ji kot partizana-talca ustrelili fašisti. Med razpravo, ki je bila zelo živahna, so se pomenili o hme-ljevih nasadiih, o ureditvi katastra, o sodelovanju z zadrugo in pripravah za oskrbovanje brigad na avto cesti. Sodeloval je tudi polkovnik Simo Livada, ki je zelo nazorno spregovoril o vlogi državljanov v našem družbenem upravljanju. Tudi tu sta zborovanje pozdravila poslanska kandidata Franc Kapš in Riko Cigoj. 39 novih vozačev Za polaganje izpitov za vozače motornih vozil, ki so bili prejšnjo nedeljo, se je prijavilo 55 kandidatov, med njimi dve tretjini poklicnih vozačev. Izpit jih je napravilo 39. Pri komisiji za polaganje izpitov povedo, da so kandidati zadnje čase bolje pripravljeni za izpit. Neprevidnost pešcev Veliko ljudi še vedno neprevidno prečka cesto, ne da bi se prej prepričali, če je prosta ali ne. Tako je bilo tudi 14. marca zjutraj. Okoli osme ure je pripeljal jz Ločne proti Novemu mestu osebni avtomobil štev. C-13070. Zaradi dveh žensk, ki sta prečkali cesto, je šofer pri. čel naglo zavirati. Zaneslo ga je prek ceste do nasproti prihajajoče Jože Suištaršič. Ta je preplašena skočila v izkopan jarek in se pri tem teže poškodovala. Nesreča bi. lahko imela še hujše posledice. Pešci se vse premalo zavedajo naraščajočega prometa na cesti Novo mesto - Smodnik. Obe nesreči na tej cesti v petek. 14. marca, so kot kaže zakrivili ne. previdni pešci. Povečajmo proizvodnjo -napravimo naše življenje bolj bogato 1 IZ RAZNIH STRANI • Ameriška mornarica J» sporočila, da so z rta Cap« Canaveral Izstrelili nov ameriški umetni satelit, Ml telita samo poldrug kilogram. Satelit so izstrelili s trofazno raketo »Vanguard«. Ameriški vojaški minister Brucker je izjavil, da bodo ZDA čez nekaj mesecev poskusile izstreliti raketo na Mesec. Dejal Je, da bodo čez leto dni že lahko izstrelili umetni satelit, ki bo opremljen s televizijskim aparatom. • Na nedavnih volitvah v Glasgowu so britanski konservativci Izgubili še eno poslansko mesto v spodnjem domu. Po nedavnem porazu na dopolnilnih volitvah v Roehdalu je to ponoven poraz konservativcev, ki bi po splošnem mnenju izgubili na splošnih volitvah, ko bi bile te volitve jutri. • V Pariz Je priletelo sedem letal s 500 člani posebnih policijskih enot, ki bodo okrepili pariško policijo. Te okrepitve je zahtevalo francosko notranje ministrstvo, ker se boji, da ulegne ta teden priti v Parizu do političnih demonstracij. • Zastopnik indonezijske vojske je sporočil, da so redne enote indonezijske vojske vkorakale v Medan, glavno mesto severne Sumatre. Uporniške sile. ki so bile v Me-danu, so se morale umakniti Iz mesta, iz pristanišča Be?a-vani In z letališča, medtem ko so vojaški voditelji upornikov pobegnili. Vladne enote zda) nadzorujejo vse področje Medana. OBVESTILO Občinski odbor Združenja rezervnih oficirjev občine Novo mesto obvešča vse rezervne oficirje in podofirlrje, da bo redno predavanje 20. marca 1958 ob 15.30 v Domu JLA Novo mesto. Tema predavanja: O taktičnih dejstvih v pogojih atomske vojne. Za vse rezervne oficirje je predavanje obvezno — vabimo pa tudi ostale. Odbor ZROJ Novo mesto TRGOVSKEGA POMOČNIKA ali pomočnico sprejme Trgovsko podjetje »PREHRANA« Novo mesto. Pismene ponudbe dostavite osebnoi upravi podjetja. Delavska sveta podjetja KMETIJSKI MAGAZIN LJUBLJANA, Parmova 53, in Zadružnega trgovskega podjetja AGROTEHNIKA EXPORT-IMPORT LJUBLJANA, Titova 19, sporočata svojim dobaviteljem in odjemalcem, da se Je podjetje KMETIJSKI MAGAZIN s poslovalnicama v Mariboru in Celju združilo s podjetjem AGROTEHNIKA EXP0RT-IMP0RT Cenjene poslovne stranke prosimo, da tudi z novim podjetjem kar najtesneje sodelujejo. Podjetje pa bo vložilo vse sile za čimbolj strokovno In dobro oskrbovanje kmetijstva. Delavski svet podjetja AGROTEHNIKA EYPORT-lMPORT Delavski svet podjetja KMETIJSKI MAGAZIN LJUBLJANA Za napredek kmetijstva, zlasti živinoreje, za katero imamo v novomeškem okraju najboljše pogoje, Je bila lani dograjena tudi nova veterinarska bolnišnica, ki jo vidimo na sliki. Stoji ob Ločenski cesti v Novem mestu, zdaj pa je v njej tudi novomrškj osemenjevalni center, ki oskrbuje s semenom področje Metlike. Črnomlja. Kostanjevice, Mokronoga, Žužemberka, Straže-Topllc in Trebnjega. Do sedaj je bilo vloženih vanjo 'A3 milijonov dinarjev, k čemer je prispeval naš okraj 7 In pol milijona dinarjev, ostalo pa sklad za pasivne kraje in republiški sklad za pospeševanje kmetijstva. Več bomo o delu In uspehih OMBMH ievalnrga centra poročali prihodnjič. 4899999999999909999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999941^1 Btev. U (417) »DOLENJSKI LIST« Stran 8 Hoša Pijade in ljudska skupšči n a Vtem ko so poslanci 21. decembra, lani zadnjič zapuščali klopi v Skupščini, se je novinarju na galeriji za trenutek zazdelo, da za predsedniško mizo spet vidi gnani lik pokojnega predsednika Moše Pijada. Tudi ta zadnja seja skupščine tretjega sklicanja se je razvijala po proceduri, Za katero se je Moša Pijade toliko prizadeval in jo tako spoStoval. Za Mošo hljada poslovnik ni bil samemu Sebi namen. Čeprav ustavni in izborni zakoni — je čajo kako govornik prosi za besedo in kako jo dobi in kdaj o istem predmetu lahko govori le enkrat, natančno določajo o sklepčnosti in kdaj se polnoveljavno odloča, kako se glasuje in izbira predsednikh republike, zveznega izvršnega sveta, funkcionarjev skupščine in slednjič, kako se izdajajo zakoni in druge odredbe. Moša Pijade je poudarjal potrebo, da se pri vsem tem zaščitijo pravice poslancev — bodi kot posameznikov, bodi manjših skupin po- Naši poslanski kandidati pisal Se leta 1953 — dovolj i slancev. S polnim zaupa- obveščajo o karakterju in j njem v demokratično vse- Vlogi parlamenta in njego- bino volilnega in skupščin- Vih domov, kakor tudi o skega sistema ni zanemaril Moša Pijade, velik državnik, umetnik in do kraja predan komunist, med svojim nenehnim delom skoraj ni poznal počitka. Ob prvi obletnici njegove prerane smrti se je spominu velikega borca in revolucionarja poklonila vsa domovina. pravicah in dolžnostih poslancev, dajejo šele poslovniki pravo podobo skupščine, kakršna ustreza sedanji stopnji razvoja v Jugoslaviji. V začetku 1954. leta je Moša Pijade sodeloval na raznih sejah skupščinske komisije, ki je pripravljala poslovnike. Terjal je, da se poslancem zagotovi ne samo svoboda govora in imunitetne pravice, ampak tudi vse prerogative v Skupščini kot celoti, v domu, kateremu pripada, ter v vseh odborih in komisijah. Po njegovi sodbi poslanec mora dobiti odgovore na vprašanja, zastavljena Zveznemu iziiršnemu svetu, ker je to samo politični izi^ršni komite Skupščine, kakor tudi resornim sekretarjem v državni upravi. Bila je to izdelava splošne opredelitve političnega vodstva države: da je poslanec osnovno gibalo in nosilec celotnega dela v Skupščini, predstavnik skupnosti in hkratipod-ročja, ki ga je izvolilo. Prav zato vsebujejo poslovniki Skuvščine podrobne odredbe o gibanju mehanizma Skupščine in o tfO-denju dela na sejah, dolo- da je poln humorja vprašal tuje kritike, ki demokracijo istovetijo z večpartijskim sistemom: *Kje naj pa najdemo vse te partije — razen v emigraciji, kjer jih je res kakor gob po revolucij-skem viharju.* Toda pokojni predsednik je bil tudi sam zelo kritičen. Po prvem letu dela Skupščine je bil na primer nezadovoljen s skromnim številom vprašanj, ki so jih poslanci postainli vladi. Moša Pijade je opozoril odbore na njihovo pravico, da pokličejo ljudskega poslanca, da jim poroča o stanju v volilnem okraju oziroma v gospodarski organizaciji, ki ga je izvolila. Opazil je nizko število sej odbora za zunanje posle. Ni mu ušlo, da nekaj poslancev ne dvigne materiala za seje ne steno-grajskih beležk. Kot poslanec je vpadel v besedo predsedujočemu v izvršnem svetu, ker je sodil, da je bila kršena procedura. Zadnja štiri leta jugoslovanske parlamentarne zgodovine so obeležena z osebnostjo Moše Pijade, zakonodajalca velikega formata, ki je hkrati bil tudi potrpežljivi graditelj sistema socialistične demokracije. FRANC PIRKOVIČ - Č O R T, poslanski kandidat volilnega okraja Šentjernej — Kostanjevica — Podbočje, je bil rojen 25. marca 1914 v družini obrtnika v Šentjerneju. Mlada leta je preživel doma in v Novem mestu, kjer Je dokončal gimnazijo in se nato vpisal na elektrotehniški oddelek ljubljanske univerze. Zaradi voine ie leta 1941 Drekin''1 študij in odšel na politično delo v domači kraj. V KP3 Je bil sprejet leta 1941. Do maren 1942 je delal v organizaciji, nato pa bil partizan, najprei v eni izmed grup Dolenjskem?) odreda fna Rdečem kamnu; Kmalu je postal komandir čete, komandant bataljona Vzhodno-dolenjskega odreda In komisar bataljona, nato pomočnik komisarja odreda \r komisar brigade. Bil je nato instruktor Glavnega štaba NOV Sloveniie. zatem pa do leseni 1944 v. d. načelnika kadrovskem oddelka v Glavnem štabu NOV Slovenije. Se pred osvoboditvijo Beograda je odšel v Ttaliio, od tam pa preko osvobojenega ozemlia v vojaško šolo v Sovjetsko zvezo, od koder se ie vrnil maja 1945 v osvobojeno domovino. Dve leti ie nato delal v Vojni misiji na Dunaju in izvrševal repatria-cijske posle, po vrnitv' pa ie delal v sekretariatih za notranje zadeve v Beogradu in v Liubljani. Jeseni 1953 se je vrnil v Novo mesto, kjer je bil izvoljen za nndsednika okrajnega ljudskega odbora. Tovariš Pirkovič je rezervni polkovnik JLA, nosilec številnih odlikovanj in Snomenice 1941. Tudi doslei je bil poslanec republiškega zbora, kjer ie delal v skupščinskem odboru za organizacijo oblai i. Nekaj časa je bil tudi sekretar OK ZKS. Je član fakultetnega sveta elektrostrojne fakultete v Ljubljani, član OK ZKS, okr. odbora SZDL in sodelavec v raznih odborih in komisijah v Ljubljani in Novem mestu. NIKO S I L I H, poslanski kandidat volilnega qkraja Črnomelj za republiški zbor, je bil rojen 8. decembra 1919 v Trebnjem kot sin železničarja. V Novem mestu je dokončal gimnazijo, nato pa se je vpisal na ekonomsko fakulteto v Beogradu, kj-r je študiral do izbruha vojne pomladi 1941. Od leta 1938 je začel delati v Izvršni svet Ljudske skup-ščine LRS. Zdaj je sekretar Izvršnega sveta LRS.. Tovariš Šilih je bil tudi doslej ljudski ^oslanec republiškega zbora. Je član Glavnega odbora SZDL SloveniiL-. član CK ZKS, predsednik kadrovske komisije pri CK, član GO ZB NOV Slovenije in sodelavec v raznih organih družbenega upravljanja. Za svoie delo v NOB je bil odlikovan s številnimi priznanji in je nosilec Spomenice 1941. med dijaško mladino v Novem mestu; leta 1939 je bil sprejet v KPS in je kmalu postal član okrožnega komiteja Komunistične partije. Po razpadu Jugoslavije je kot član tega komiteja odgovarjal najprej zt vojaško delo in za priprave na oboroženo vstajo, oktobra 1941 pa je odšel v partizane na Frato in bil tam do odhoda v napad na Bučko, kjer ^e bil v noči od 1. na 2. november 1941 ranjen. Po zdravljenju v Novem mestu je znova delal v okrožnem komiteju KPS do marca 1942. Med tem čr.som je Italijanom večkrat ušel in prebil nekaj časa tudi v ilegali, dokler ni v marcu 1942 odšel znova v partizane na Blatni klanec. Kmalu je postal komisar bataljona, kasneje komisar Zahodno-dolenj skega odreda, namestnik komisarja Tomšičeve brigade in njen komisar in kasneje komisar Gubčeve brigade XII. in XV. brigade. Do konca vojne je delal v Oddelku za zaščito naroda, po osvoboditvi pa je bil na odgovornem mestu v ministrstvu za notranje zadeve v Beogradu. Od leta 1947 dalje je bil pomočnik ministra za notranje zadeve LRS, nato sekretar drž. sekretariata za notranie zadeve LRS, dokler ni leta 1953 odšel na odgovorno mesto Kandidat za republiški zbor FRANC JAKLJEVIC se je rodil 28. aprila 1918 na Lokvici pri Metliki. Zgodnja smrt očeta, ki je bil zapustil ženo in pet nepreskrbljenih otrok, ie prisilila najstarejšega sina Franca, da ie poiskal delo v takratni banovinski trsnici in drevesnici v Metliki. Na Grmu pri Novem mestu je ^otem tudi dovršil kmetijsko šolo. Takoj po izbruhu vojne je 1. 1941 začel sodelovati z OF; delal je sprva v vaških organizacijah, nato pa v rajonskih odborih OF. Leta 1944 je bil dodeljen v vojaško enoto in je danes rezervni kapetan I. klase. V bojih je bil tudi dvakrat teže ranjen. V KPS je bil sprejet avgusta 1942. Po osvoboditvi je Franc Jak-ljevič svoje delovne moči posvetil predvsem kmetijstvu in zadružništvu. Bil je najprej upravnik državnega posestva na Vinomerju pri Metliki, de- lal je v agrarni komisiji za okraj Crnomeli. bil poverjenik za gospodarstvo, predsednik komisije za kmečka vprašanja in večletni predsednik okrajne Zadružne zveze. Bil je tudi član republiškega in zveznega odbora 'Zadružne zveze. Vsa ta leta je bil odbornik OLO Črnomelj in potem OLO Novo mesto in je orravljal razne politične funkcije. Leta 1952 je bil podpredsednik OLO Črnomelj, dve leti kasneje pa je bil izvoljen za predsednika ObLO Metlika in ie na tem mestu še danes. FRANC KAP S, predsednik ObLO Semič, kandidira za republiški zbor v volilnem okraju Metlika—Semič. Rojen je bil 6. julija 1921 v Stariho-vem vrhu v kmečki družini. Ker je njegov oče odšel v Ameriko, je sin že v rani mladosti okusil vso trdoto življenja. Takoj v začetku narodnoosvobodilnega boja se je vključil v OF in delal na semiškem področju kot aktivist do junija 1942. Kot aktivist je bil ujet od bele garde in zaprt v novomeških zaporih. V NOV*je vstopil 17. avgusta 1943 in ie nato sodeloval v različnih akcijah VOS. V Komunistično partijo je bil sprejet 15. 11. 1943, v JLA pa je dosegel čin kapetana. Tovariš Kapš je bil že drugič izvoljen za predsednika občinskega ljudskega odbora Semič. S PREDVOLILNEGA SESTANKA NOVOMEŠKIH ZENA Vendarle upanje Ob pol osmih Je bil napovedan množični sestanek žena, vendar so že kmalu po sedmi uri začele prihajati žene in dekleta iz Novega mesta in bližnje okolice. Zbralo se jih je nad 150. V nabito polni dvorani Sindikalnega doma v Novem mestu je bil i3. marca predvolilni sestanek, žena, združen z občnim zborom Društva za napredek gospodinjstva. Po otvoritvi je zbranim tovari-šicam govoril o zunanji in notranji politiki naše države tov. Jože Ravbar-Gregor. Povedal je marsikaj zanimivega, za kar so ga poslušalke nagradile z burnim ploskanjem. Za tem je predsednica mestnega društva Marija Solma-Jerjeva podala izčrpno poročilo o Mesto komunista je med množicami (Prenos s 1. strani) Povsod se pozna pozitivna vloga organiziranih naprednih sil v okraju, čeravno imamo še vedno resne težave zaradi marsikje še nedozorelih organov upravljanja v podjetjih. Napake, ki jih delajo komunisti, izvirajo v glavnem iz nizke ideološke ravni kadrov v okraju. Tudi tu je treba iskati vzroke v zapostavljanju nenehnega osebnega izobraževanja. Spre. jem v članstvo Zveze komuni- stov v okraju ne odgovarja delovnemu poletu množic, zlasti pa mladine. Lani je bilo sprejetih v ZKS v okraju 185 članov, izključenih pa 90. Poročilo je kritiziralo med drugim tudi škodljivo familiarnost v organizaciji, kri se je ponekod razpasla. Proti takim pojavom ne nastopajo dovolj odločno osnovne organizacije in občinski komiteji. Slednji so se so. razmerno hitro osamosvojili v delu, premalo pa so nudili Pomoči osnovnim organizacijam. Kmetijstvo v ospredju razpravljanja V razpravi po poročilu sekretarja je sodelovalo 18 delegatov. V ospredju njihovega razpravljanja so bila številna vprašanja s področja kmetijstva, kooperacije, nadaljnje krepitve SKUPNOST NAM JE POMAGALA (Prenos s 1. strani) Velik napredek nam prepričljivo pokaže tudi tale številka: takoj po vojni je znašala vrednost celotne proizvodnje v okra. ju komaj nekaj sto milijonov, lani, komaj poldrugo desetletje po končani vojni, pa že dobrih 13 milijard in 300 milijonov dinarjev! Takega napredka in skoka na vseh področjih življenja Dolenjska doslej 6e nikoli ni doživela. Od vseh sredstev smo v zadnjih 4 letih vložili iz Investicij v industrijo milijardo in 406 milijonov din, v kmetijstvo 229 milijonov 700.000 din, v gozdarstvo 2tfi.800.000 din, v gradbeništvo 21,800.000 rim, v promet 53 milijonov, v trgovino 22 milijonov, v obrt in gostinstvo 106 milijonov, za stanovanja in ko. Tnunalno graditev nekaj nad 270 milijonov, za kulturo, presveto in socialno dejavnost 383 milijonov ter v delo državnih organov |n ustanov nekaj nad 20 milijonov. Razen tega pa smo porabili u negospodarskih investicij ?a stanovanja in komunalo 357 milijonov, za vodovode 396 milijonov, za elektrifikacijo podeže. Ijn ln za ostala javna komunalna deda skoraj 108 milijonov dinarjev. NI pa bila to vsa pomoč skupnosti, ki jo je Dolenjska dobila. Ker smo pasivni, nam Pomaga vsako leto republika tudi s prispevkom v proračun okraja. Od česa živi naš okral? Zadnja štiri leta so dajali dohodki iz gospodarstva 55 odstotkov, dohoditi od prebivalstva 41 odstotkov in dotacija LRS 4 odstotke Iz dneva v dan pa ra. •te jo potrebe prebivalstva, ki ■ahtevafc) od družbe boljše ce-■te. šole, zdravstveno službo, Vodovode, komunalne naprave in pod. Vsa dohodnina kmetov v okraju na primer komaj pokriva izdatke za šolstvo. Dolgo vrsto novih šol, vodovodov, zgrajenih stanovanj, do. mov, cest in pod. gradenj bi bilo še treba našteti, da bi zajeli vse, kar «mo po vojni, zlastj pa v zadnjih 4 letih zgradili, naredili, postavili ali obnovili. Pred nami 80 še velike haloge. Gospodarstvo vse države, njena socialistična ureditev in iz leta v leto večja moč nam skupno z domačimi podjetji, to. varnami, delavnicami in kmetijstvom, ki ga moramo dvig-nici, zagotavljajo, da bomo te naloge izpolnili, dolenjskemu človeku v korist in nadaljnji napredek. DRŽAVLJANI JUGOSLAVIJE! Bratstvo in enotnost naših narodov sta ena največjih pridobitev ljudske revolucije. V pogojih polne narodne enakopravnosti vseh narodov Jugoslavije to zgodovinsko pridobitev nadalje krepimo z izgradnjo sistema družbenega samoupravljanja in gospodarskega razvijanja zaostalih področij, s prizadevanjem, da bi čimprej odstranili razdeljenost Jugoslavije na razvite in zaostale pokrajine. Dolžnost nas vseh je, da ko punčico očesa čuvamo in nadalje razvijamo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Volitve v Zvezno ljudsko skupščino in v skupščine ljudskih republik naj močno potrdijo politiko bratstva in enotnosti. Naj bodo še ena manifestacija enakopravnosti, ki jo uživajo vsi jugoslovanski narodi in vse narodne manjšine v deželi! Naj bodo manifestacija njihove trdne enotnosti v izgradnji nove, socialistične skupnosti narodov Jugoslavije. To bo prepričljiv odgovor vsem sovražnikom, ki skušajo ovirati naš socialistični razvoj. zadružništva ter močnejše akti. vizacije najboljših kadrov za uspešno reševanje nalog na tem zdaj najvažnejšem sektorju v okraju. Delegati so kritizirali slabo delovno disciplino in premajhne stike delavcev iz podjetij z življenjem na vasi ter njegovo preobrazbo. Omenjali so pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ, ki ga članstvo pravilno razume kot napotilo za konkretno delo in za daljše obdobje. Kritičnih opomb na račun premajhne pomoči aktivom mladih zadružnikov, slabe skrbi za izobraževanje, docela nezadostne brige organov oblasti in polit, organizacij za mnoge pereče probleme šolstva in skrbi za prosvetne kadre je bilo precej. Iz celotnega razpravijaroja pa je misel o socialistični preobraz. bi vasi in nalogah komunistov pri tem delu najvidneje izstopala in tako samo potrdila, da čaka zdaj komuniste v okraju najresnejše delo prav na tem področju. Okrepitev dela SZDL >in vseh drugih organizacij ter stalen stik z državljani prek zborov volivcev in drugih oblik tesnejše povezave je dolgoročna, načrtna naloga organizacij ZK. Tehten prispevek k razpravi na konferenci sta dala tudi to- variša Silili in Avbelj. Niko Šilih je govoril predvsem o orientiranosti komunistov pri odpravljanju napak, ki jih 'ugotavljamo. Pri celotnem delu je treba izhajati s stališč družbenega upravljanja in v njem iskati pota za rešitev problemov ter za aktivizacijo množic. Brez izobraževanja posameznih članov in organizacij napredka ne bo. Pot v socializem pomeni zelo hitro pot na vseh področjih življenja, za te naloge se pa moramo komunisti oboroževati z znanjem in se usposabljati za delo. Zaprtost organizacije, zlasti na vasi, je treba odpraviti predvsem z vzgojo komunistov. Tovariš Viktor Avbelj je govoril o oblikah dela ZK meri množicami in o vlogi Partije v družbenem življenju. Zlasti je poudaril pomen ustvarjanja novih, humanih odnosov med ljudmi, s katerim je sleherni šovinizem in nacionalizem nezdružljiv in seveda skrajno 'škodljiv. Govoril je o spoštovanju zakonitosti, zlasti pa še o pomenu ustvarjanja javnega mnenja med množicami, pri čemer je primerjal sedanje delo komunistov v okraju s predvojnim in medvojnim delom Parije na Dolenjskem. Pismo Izvrš. nega komiteja CK ZKJ je napotilo za učvrstitev našega dela, iz katerega moramo potegniti potrebne nauke. Odgovornost za uresničitev številnih nalog, ki so pred novomeškim okrajem, pa pada v celoti na novoizvoljeni okrajni komite in komuniste v okraju. Okrajno konferenco je zaklju. čil tovariš Jože Borštnar z zahvalo delegatom za izkazano zaupanje in z obljubo, da bo novi komite storil vse za nadaljnje uspešno izvrševanje nalog. • (O poročilu in razpravi bomo še poročali v prih. številkah našega lista). delu društva v preteklem letu. Iz n-iega je bilo razvidno, da si S>to-vomeščanke z vso vnemo prizadevajo olajšati delovni ženi mučno in trudapolno gospodinjsko delo, ii.-iele so lepe načrte, toda . . . » . . . pri vsem našem prizadevanju smo naletele na nerešljiv problem prostora«, je zaključila tov. Solmajerjeva. V razpravi so se žene kar pridno oglašale; zanimale so jih zlasti gradnje in ustanovitev uslužnostnega biroja za pomoč v gospodinjstvu. Tov. Franc Adam. upravnik Stanovanjske skupnosti v Novem mestu, je v imenu ObLO odgovarjal na razna vprašanja glede nove pralnice gradnje otroškega vrtca, novih trgovin in blokov. Svetoval je, na* s pralnico raje počakamo dokler ne najdemo ustreznega prostora ker predvidena nova oral-n!ca v bivši Novakovi gostilni ne bi ustrezala, ker nima dvorišča ali vrta za sušenje perila. Strinjal pa se je s tem, da so društvu nujno potrebni vsaj skromni prostori, v katerih bi. lahko bila uslužnostnl biro in izposojevalnica gospodinjskih strojev — sesalcev za prah, loičilcev za parket itd Iz njegovih besed smo razbrale, da se ObLO zanima za naše probleme ln da nam bo pomagal kolikor bo mogel, zato smo dobile r.ekaj up«nja za uresničitev načrtov, Tovarlšice so tudi izrazile željo, da bi v mestu uvedli non stop mesnico in podaljšali obratovalni čas v novomeški mlekarni. Zahtevale so. naj se prepove voznikom vseh vozil voziti po živilskem trgu ob tržnih dneh. ker se bo prej ali slej z«od'lr nesreča. Ot koncu je bil izvoljen tudi nov trinajstčianski odboi. ki bo Imel, če bomo dobili prestor, obilo dela z uresničenjeMi delovnega programa. V učilnici gospodi njskoge centi a so po sestanku žene pokuša'e razne namaze in jedila :z mlečnega prahu. Videti ;e bilo. da ie ookušnja dosegla svoj namen, ker še je takoj r.ekaj tovarišic prijavilo v enovečerni tečaj za pripravo takih jedil in pijač. Zborovanje 1e vsekakor uspelo: le žal, da se ga niso udeležili tudi vabljeni odborniki ObLO Spored proslav krajevrtena maznika v Adlešičih 21. marca 1958: ob 17. uri. V šoli otvoritev razstave o gospodarskem in političnem razvoju kraja; ob 19.30: Kresovi in rakete; ob 20: V šoli slavnostna akademija. Priredi KUD Adlešiči. 22. marca 1958: ob 10: Kino-predstava v šoli v Adlešičih za otroke šol: Adlešiči, Marindol, Preloka, Bojanci in Tribuče; ob 10: V dvorani Zadružnega doma zbor vseh vojaških vojnih invalidov iz prve in diruge svetovne vojne; ob 13: Zbor prebivalstvs; ob 14: Povorka, nato slavnostno zborovanje pred Zadružnim domom. Po zborovanju na slavnostnem prostoru kulturni spored. Nastop mešanega pevskega zbora pod vodstvom Mihe Vah-na, nastop šolarjev iz Adlešičev in Marindola, folklornih skupm, taimburašev iz Adlešičev in gasilskega društva iz Adlešičev; cb 16: Ljudsko rajanje. Obenem v šoli kino predstava. TITOVA BESEDA (Prenos s 1. strani) Danes se bije prava bitka na tem sektorja in želel bi pohvaliti naše ljudi, ki delajo v kmetijstvu. Pravilno je, da se trudijo, da bi proizvodnja dosegla milijon vagonov koruze. Ce je v preteklem letu naše kmetijstvo lahko dalo 550 tisoč vagonov koruze, ko je bila hibridna koruza I zasejana na malih površinah, | zakaj ne bi moglo kmetijstvo čez tri, štiri leta, ko bo vloženih petkrat več sredstev, dati letno milijon vagonov. Poleg koruze pa se je povečala tudi proizvodnja drugih posevkov. Razume se, da ni dovolj sara© sejati in žeti; potrebno je tudi znati ohraniti te proizvode in zagotoviti pravilno organi acijo, da bi naši državljani prišli do teh proizvodov. To pa zavisi od naših komun, od naših odborov, od naših, ljudi, ki morajo več misliti na preskrbo prebivalstva, kot pa recimo samo na izgradnjo monumentalnih stavb. 2e sem enkrat dejal, da so naše komune in vodilni ljudje v naših mestih odgovorni predvsem za boljšo preskrbo ui za skrb za državljane sploh in zato ne smejo gledati, da na račun standarda ljudi pridejo do večjih sredstev za graditev. Treba je graditi, vendar moramo videti, kako in koliko je treba graditi in če je to, kar se gradi, v skladu z našimi možnostmi in s potrebami, da bo naš državljan resnično imel čimprej lepše življenje dostojno človeka. Mi ne smemo z gradnjami delati prevelikega pritiska. Nekdaj smo bili mi zgoraj za to odgovorni, sedaj pa je ta odgovornost v glavnem na Ljudeh spodaj. Mi čestokrat tega niti ne moremo preprečiti. Sami naši državljani, volivd sami, ki volijo svoja vodstva, morajo re6i voljenim ljudem, naj ne gredo tako daleč in da morajo skrbeti tudi za to. V ČEM JE BISTVO PISMA IK CK ZKJ? 19 Splošno vzeto, ves ta niz problemov v zvezi s pismom in poman j kl|j i vos trmi in nepravilnostmi, o katerih sem. govoril, bomo sistematično in postopoma reševali. Našim državljanom se ni treba bati, da je to samo kratkotrajna stvar in da bo potem šlo tako, kot je bilo. Moram poudariti to, da nimajo prav tisti ljudje, ki se še boje, da bo to minilo in da se ho tedaj spet lomilo vse preko njihovih hrbtov. Ne bojte se vi, tovariši, ko imate pravico kritizirati. Dajte, recite, če imate kaj. Ne strinjam se s kritikar-stvom in so ljudje, ki vse in vsakogar kritizirajo, ki nočejo videti, kaj je stvarnost in iz zlih namer kritizirajo. Zdrava kritika in opozarjanje na nepravilnosti, sta nam potrebni, če želimo, da bo naša družba čimbolj zdrava in čimbolj napredovala. (Burno odobravanje in klici: Živel Tito!). Tovariši in tovanšice! Jaz sem že poudaril, da je treba skrbeti za ljudi. Težko je človeku, če je zapuščen, kadar je sam in kadar pride težak položaj. V naši skupnosti ne bi smelo biti zapuščenih ljudi. (Odobravanje). Naša skupnost se mora brigati za življenje in skrbi za vsakega posameznika. Prav tu v komunalnem sistemu, v skupnosti komun smo hoteli doseči to, da bo oblast čim bliže ljudstvu ia da skrbi za ljudi. V nekaterih mestih so biili v tem pogledu doseženi lepi uspehi, v nekaterih mestih pa še ni nobenih uspehov, her se ni šlo po pravilni poti. Jaz bi lahko marsikaj dejal na račun naših komun, ki se še niso dovolj okrepile, niti popolnoma našle smer svojega razvoja V zad-mjern' času se je v tem pogledu šlo dosti naprej. Želim, da bi bile naše skupnosti komun, te naše osnovne celice tiste, ki bodo vodile vsestransko skrb o življenju in standardu ljudi, pa tudi o nadaljnjem razvoju samih skupnosti komun in vsake komune posebej. C© bi prišlo do nekega spopada, ne more biti tam mir, a tu vojna; spopad bi zaijel vse. Torej je treba nasploh reši tj vprašanje teh ramp, teh atomskih ron in uporabe atomskega eksploziva kot vojnega sredstva. V tem je stvar in o tem bi morali Govoriti na najvišjem nivoju. (Odobravanje). Ce bj človeštvo doživelo, da v kratkem pride med velikimi silami do sporazuma o tem, da se atomska energija kot vojno sredstvo postavi izven zakona in da služi samo za mirnodobske namene — to bi bil največji praznik na ulicah vsega sveta, to bi pozdravil ves svet, (Navdušeno in dolgotrajno odobravanje). Delovno predsedstvo okrajne konference ZKS: Franc Hočevar, Francka Slak, Viktor Zupančič, Franc Pirkovič, -aucz Zunič in Simo Livada (z leve na desno) Hladi volivc!, vsi na volitve! Vi, ki prvič glasujete, glasujte za uresničenje svojih življenjskih teženj in sanj minulih aeneracli. Naše osnovne šole in njihovi problemi ob letošnjem prvem polletju „Dnevi naše sreče6 fNadaijevanje in konec V Soteski so presolanje že iz-Vedlj brez vsakih težkoč. Isto i« treba storiti na Drganjih se-lih, ma ostalih treh šolah pa b0 to speljano postopoma, začenši a šolskim letom 1958/59. 9. V občini Šentjernej so na osnovnih šolah dosegli nekoliko slabši učni uspeh kot pa je okrajno povprečje. Šolski obisk pa re je od nekoliko let nazaj močno izboljšal. V tej občini so najslabši materialni pogoji šolstva, saj imajo .od osmih Sol le tri svoje lastne stavbe, vse druge imajo slabe učilnice, v privatnih stavbah. Takemu stanju so seveda kriva vojna leta. Na vseh šolah so bila popolnoma uničena vsa učila, ki jih še vedno ni moč nadoknaditi. Za učila j« nujno treba predvideti večje vsote denarja. Ko uvajamo reformo šolstva, predvidevamo ukinitev šole v Dobravi. Učence višjih razredov osnovnih šol Cadreže, Drča, Zameško je treba prešolati v Šentjernej in v Belo cerkev. V Zameškem in v Cadražah je menda to izvedeno, ker so šolski odbori uvidela v tem le korist. V Skocjanu nudijo krajevni činitelji premalo pomoči in celo dopuščajo, da nekatere osebe, ki s šolo ne bi smele imeti nobenega opravka, šolsko delo načrtno otežkočajo. 10. V občini Trebnje od osmih osnovnih šol le dve nimata lastnih zgradb — Čatež in Vrhs. Na Čatežu rešujejo problem, saj gradijo novo šolsko poslopje, iz šole Vrhe pa bo treba najprej prešolati na sosednje šole učence višjih razredov. To ho potrebno urediti tudi v Knežji vasi. V ostalem bi ostala organizacijska struktura šol za sedaj ista. V tej občini bi mogel biti učni uspeh malo boljši, na vsak način pa naj bo bodoča naloga zboljšati odstotek šolskega obiska, ker je od tega odvisen tudi učn; uspeh. 11. Občina Žužemberk obsega osem šolskih okolišev Suhe krajine. V tem območju je bilo med vojno uničenih 5 šol, v vseh pa so bila uničena učila. Danes je najtežje rešljivo vprašanje obstoja in de'.ovanja osnovne šole Sela-Hinj , ki jo lastnica zgradbe vsak dan podi iz edine majhne izbe. Nujna je tu gradnja nove šole in stanovanja za učni kader. V Malem Lipju so za Šolo uredili prostore v hiši, ki je last splošne ljudske imovine. Ena učilnica zadostuje za pouk štirih razredov, učence višjih razredov pa so že prešolali v Žužemberk. Najslabši učni uspehi v tej občini so na Ajdovcu in sicer 62 odstotkov, slab je tudi šolski obisk 86.8 odstotkov. Najbrž je tu zaradi zamud kar osem neocenjenih učencev. Precej pod okrajnim To je groba slika stanja osnovnega šolstva v posameznih občinah. Prav gotovo pa nas zanima zbir podatkov za celotni okraj. Okrajno povprečje učnega uspeha je 75.5 .odstotkov, kar je za 0.6 odstotkov boljše od lanskega polletnega uspeha in za 5 odstotkov slabše od uspeha ob zaključku lanskega šolskega leta. Šolski obisk je za 1 odstotek slabši od lanskega. Verjetno je bila kriva epidemija gripe. Od' vseh 95 osnovnih šol jih še vedno gostuje 22 v privatnih stavbah. V vseh šolah jo 369 oddelkov in le 330 učnih moči; manjka jih 39. Od 330 učnih moči je le 43 moških ali 14-3 odstotkov. Če bi jih hoteli sorazmerno razdeliti po šolah, bi moškega učitelja ne dobila niti vsaka druga osnovna šola. jih bomo obdržali daljšo dobo, je nujno treba »boljšati pedagoško zdravstvene razmere na šolah, urediti življenjske pogoje učitel/jstvu in mu pomagati pri izobraževalnovzgojnem delu. Posebno želimo vsem šolskim odborom, naj bo v bodočo njihovo delo še bolj poglobljeno in vsestransko, da bomo lahko govorili o uspešnem družbenem upravljanju tudi v šolstvu. Janez Grašič je naslov komediji francoskega dramatika Ciaude-Andrče Pugeta, ki so jo uprizorili pretekli teden na odru DLP osmošolci novomeške gimnazije. Tradicija je že, da novomeški gimnaziji nastopijo vsako pomlad s kakšno igro v aprilu ali maju. Letos so nas presenetili Že marca, presenetili pa tudi s tem, da so delo samostojno pripravili. Kot. enoten kolektiv so poskrbeli za vse priprave in postavili na oder delo, ki je ugajalo predvsem mladini. Puget prikazuje v svoji komediji »Dnevi naše sreče« izrez ./ življenja francoske mladine bui ■ žoaznega okolja. Dejanie se dogaja v času šolskih počitnic, ko stopijo v ozadje družbeni problemi in pridejo do izraza osebna občutja mladega človeka v medsebojnem odnosu prebujajočih se deklet in fantov. Nastopajoči so se (čeprav prej še nikoli niso igrali — razen Vukovičeve) vživeli v svoje vloge in sproščeno podajali like mladostnikov svojih let. Prijetna sta bila njihov nastop ln medsebojna igra. zlasti pr* predstavi za dijaško mladino, medtem ko smo pri predstavi za odrasle opazili malo zadrege in negotovosti, zlasti v drugem in tretjem dejanju. skrivnosti življenja in zviška gleda na malo mlajše sovrstnike. Prijetna je bila tudi trojica Bernard s sestrama Marianne in Francine Bernard s svojo telesno občutljivostjo, Marianne s svojimi ljubezenskimi težavami in Francine s svojo umerjenostjo in razsodnim pogledom na življenje. Prvega je dobno podal^ Peter BreSČ&k drugo Desanka Burazer, Drobni zapiski iz Kostanjevice na Krki Takole so pozdravili v Trebnjem prejšnji teden prihod prvih brigad na avto-cest© Ljubljana-Zagreb povprečjem so tudi učni uspehi v Prevolan, v Šmihelu pri Žužemberku in v Se lih pri Hi-njah. Te šole so krive, da je odstotek učnih uspehov v celotni občini slabši. Učenci, učitelji in šolski odbori morajo poskrbeti, da bodo učni uspehi boljši. Precej čudna je tudi slika učiteljstva po kvalifikaciji. V celotnem okraju imamo nad 50 odstotkov mladih učiteljev, ki so še brez strokovnega izpita. V okraj dobivamo vedno novince, učitelji z opravljenim strokovnim izpitom pa z Dolenjske odhajajo drugam. Da DOLEftJS in rDiiiiiiM V dohodku Dolenjske ima turizem skromen delež. Zakaj, smo že velikokrat ugotovili in povedali. Dolenjska ima dovolj naravnih lepot in krajevnih znamenitosti, ki pa so zunanjemu svetu skoraj neznane. Kdor pa ve zanje in je želel priti na Dolenjsko, je imel na poti do teh lepot in krajevnih znamenitosti vse polno ovir — od prometnih zvez do nastanitvenih zmogljivosti gostišč. Po nalogu Izvršnega sveta LRS je bila prejšnji teden v Novem mestu konferenca, na kateri so obravnavali vprašanje blagovnega prometa v našem okraju. Udeležili so se jo predstavniki občin, okraja. Sekretariata za blagovni promet pri Izvršnem svetu LRS, Turistične zveze, republiške in okrajne gostinske zbornice, okrajne trgovinske zbornice in večjih trgovskih podjetij. V razpravi o gostinstvu in turizmu so bile ponovljene že znane stvari: premalo prenočišč in še ta zasedena s stalnimi stanovale'. V Novem mestu je vsega 50 ležišč; od teh jih je polovico zasedenih po' stalnih stanovalcih. V Črnomlju imajo vsega pet ležišč, na Mirni 3, v Sentrupertu 3, v Kostanjevici tudi samo 3, v Žužemberku 8, v Straži nič, v Metliki 20. Glavno prenočitveno zmogljivost imata obe zdravilišči, pa tudi tem primanjkuje postelj v glavni sezoni. Dve tretjini razpoložljivih tujskih sob je brez tekoče vode. Oprema gostinskih lokalov se je lani nekoliko izboljšala. Gostinski obrati so lani kupili 15 hladilnikov. Ukrepi tržne in sanitarne inšpekcije so pripomogli k odpravi nekaterih nepravilnosti v lokalih, vendar je treba še marsikaj izboljšati. Poslej bo tržna inšpekcija Vse ugotovljene manjše nepravilnosti kaznovala takoj na licu mesta, hujše primere pa prijavila. Na konferenci so sprejeli zaključek, naj bi ljudski odbori namenili posebno sejo obravnavi problemov v zvezi z blagovnim prometom. Pomanjkljivosti v lokalih, zlasti take, za katerih odpravo ni potrebno veliko denarja, je treba odločno preganjati. Letos bo prišlo v naš okraj še prav posebno veliko ljudi v zvezi z gradnjo nove avtomobilske ceste. Posebna komisija je pregledala vsa gostišča vzdolž trase in ugotovila,, kaj je treba izboljšati, da bodo ustrezale potrebam. Dolžnost občinskih ljudskih odborov je, da pomagajo pri ureditvi teh gostišč. Mnogo stvari je mogoče izboljšati brez večjih sredstev. Občinski ljudski odbori pa morajo skrbeti, da eene v gostiščih ne bodo pretirane, da bodo gostišča imela na zalogi dovolj živil in primernih pijač ter da bo odnos do gostov tak. kot mora biti. Pozdrav Adlešičanom Za krajevni praznik pozdravlja vse Adlešičane, posebno pa domače, prijetelje. fante in dekleta vojak Miko Skube iz Skopi j a. razgibano delo dpm v času nenavadno razgibane predvolilne aktivnosti naših organizacij in društev se je sestal tudi odbor Društva prijateljev mladine, ki je na seji 7. marca pretresel dosedanje delo, pripravil sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, osnoval nov pionirski starešinski svet, pregledal delo krožkov pionirske organizacije ter pretresel še razna druga važna vprašanja s svojega področja in se pripravil na občni zbor, ki bo v kratkem. Povedati moramo, da Društvo prijateljev mladine vzdržuje vrtec. katerega redno obiskuje 27 otrok, da je to društvo pripravilo novoletno jelko, da je pripravilo igrišče za naše najmlajše in da je sploh med najbolj agilnimi društvi v Kostanjevici. tudi mladina je agilna Kakor druge organizacije, je delavna tudi naša mladina, saj se redno zbira na sestanke, kjer študira in rešuje najvažnejša dnevna vprašanja. Hvalevredno je, da se organizacija tako zelo zanima za razna vzgojna vprašanja, ki jih rešuje na predavanjih, oziroma v debatah po teh predavanjih, ki so nenavadno živahne. Pred nedavnim je mladina imela zborovanje, na katerem so razpravljali o mladinskih delovnih brigadah. Tudi pri nas se je javilo veliko več mladine kot je lahko sprejmemo. svet svobod je zadihal Sveta Svobod in prosvetnih društev v občini doslej še nismo imeli, čeprav je bilo ravno pri nas mnogo takih vprašanj, ki bi jih moral prav ta svet reševati. Ker doslej ni bilo takega organa, je vsa ta vprašanja reševal svet za kulturo, ki pa nikakor ni bil kos vsemu delu. Posledica tega je bila slaba povezanost društev, ne-načrtnost izobraževanja, dnevna naglica in podobno, kar upamo, da bo novi svet lahko dobro reguliral. Člani prvega občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev so: Maksi Ivana, KoSak Emil, Kovačič Mira, Banič Tončka, Jereb Ruža, Zupančič Konrad in Smrekar Lado. starši so razumeli Oni dan so se starši otrok, ki so všolani v kostanjeviško šolo, zbrali na roditeljskem sestanku, na katerem so med drugim obravnavali tudi zidanje 165 metrov dolgega plotu in perišča pred šolsko zgradbo, za kar potrebujemo zelo veliko gradbenega materiala. Ker pa šola ne razpolaga s potrebnimi denarnimi rezervami, se je vodstvo šole obrnilo na starše, ki naj bi pripeljali gradbeni material z brezplačnimi vožnjami. Prav tako naj oi starši potrebni gradbeni material darovali. Na sestanku je bilo vse to razloženo in starši so potrebo razumeli, saj se je takoj prijavilo štirideset voznikov, od katerih so prvi vožnje že opravili. Tako bo mogoče dogradiiti, kar nam je močno kvarilo šolsko okolico. Pred hišo pa bo poslej na perišču, kjer se bodo otroci umivali, priklenjen tudi šolski čoln, ki ga ima domala vsaka hiša v Kostanjevici in ga bo tudi pionirski veslaški krožek potreboval. Režirala je Manja Vukovičeva, posrečilo se ji je, da so vsi igralci, čeprav začetniki, nastopili sproščeno in z neprisiljenim vedenjem. K temu uspehu ji lahka čestitamo. Sama je zaigrala mlado Pernette, s poudarkom na ni eno razgibanost in mladostno neizkušenost. Da lega ni izvedla popolnoma dosledno, je opravičljivo, saj kot režiser sam sebe vključiti v igro ni lahka stvar in dela težave tudi poklicnim igralcem. Pilota je zaigral Dušan Tram-puž Potrudil se je. da bi podal zrelega 28-letnika in je v precejšnji meri tudi uspel. Motila pa je včasih nerazločna izgovorjava. Oliverja. Pemettinega Drata, je izredno sproščeno zaigral Jani Ga-brijjelčiič, ki je s svojo igro pritegnil tudi ostale igralce. Odlično je podal lik dvajseiletnika-abitu-rienta, ki meni, da pozna že vse ki je razen svoje vloge pripravila tudi razgibano sceno, čeprav z najskromnejštmi sredstvi. Bosiljka Jovanovič je kot Francine ugajala z umirjeno igro in izredno jasno izgovorjavo. Novomeški osmešolci so z igro in nastopom kot enoten kolektiv pustili prav prijeten vtis in jim lahko čestitamo k uspeli igri, a katero bodo gotovo uspešno nastopili tudi izven Novega mesta. Glede izbire samega dela bi pa ponovno izrazil mnenje, da naj bi dijaki uprizarjali; igre, ki probleme — osebne in družbene, problematiko ali pa klasična dela, bodisi slovenskih ali drugih jugoslovanskih in svetovnih dramatikov. Prirejanje takih iger mora imeti ne samo namen zbrati nekaj denarja za maturitetno ekskurzijo, temveč pri študiju igre obravnavati splošno življenjske probleme osebne in družbene. Uspešno premagovanje vsega, kar zavira in zadržuje naš hitrejši razvoj, je odvisno od nas samih, od dejavnosti milijonov državljanov v političnem življenju dežele, od boljšega in bolj vsestranskega dela organov družbenega samoupravljanja, od vztrajnega in doslednega boja zavestnih socialističnih sil/predvsem pa Zveze komunistov. Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zveze sindikatov in Ljudske mladine. Ogromna sredstva, namenjena nadaljnji socialistični izgradnji, moramo trošiti še bolj ekonomično in še bolj racionalno, žigosati moramo sleherne pojave tudi najmanjšega razsipanja družbene imovine! „Hvala vam, tovariši!" »V imenu ostalih učencev našega razreda, se vam, dragi tovariši, iskreno E&hvaljujem za vso veliko skrb, ki jo posvečate nam, otrokom padlih borcev.« S temi besedami se je pred dnevi zahvalil tovarišem v okrajnem odboru Zveze borcev Novo mesto gojenec Zeleznlčarske kovinarske šole v Ljubljani, sin padlega borca Lojze Cesar iz Prečne. Prav tako sta se toplo zahvalila za veliko skrb organizacije Ivan Svetlin, sin padlega borca iz Gornje Straže in Božo Vrlinič, sin padlega borca iz Adlešičev, gojenca iste šole. »Nobena druga okrajna organizacija Zveze borcev ne skrbi v taki meri za otroke padlih borcev kot novomeška«, je dodal predsednik ZadovoSfna dekleta in starši V Pristavio! pri Biču je bilo v soboto popoldne skromna, toda prav prisrčna slovesnost: 18 tečajnic je zalključilo 3-mesečni gospodinjski tečaj. Prišle so matere in očetje deklet, približno 50 ljudem je govoril« o nedeljskih volitvah tudi kandidatka trebanjske občine ing. Vilma Pirkovič. Starši so bili prav zadovoljni in veseli spretnih deklet, ki so se na tečaju naučile 30 deklet iz okolice Semiču V letošnji zimski sezoni se te udeleževalo gos piodinj skega tečaja v Semiču 30 deklet. Tečaj je vodila kuharica Frančiški Flek iz Semiča. Seznanila jih je z zgodovino NOB Sem'ča. s higieno in z zemljepisom. Učile so se tudi pletenja. S pomočjo dlafilma so se seznanile z lepotami ožje domovine in nekaterih drugih držav. Teden gasilcev v Brusnicah Prostovoljno gasusko druitvo V Brusnicah je med požarnovarnostnim tednom pripravilo v ! predavanj, mno.VČnj sestane? vseh članov !h re■"'■>"*»"'>*"■ ganiizJjral© nočne gasiilke vaje. Veliko trua.a »i* pu »,*m <■■-twov«la predsednik gasilskega društva Jože HudckLin in po-VsJjjniDk Jože Gornik. Pohvaliti jeijpa.treba tudi upravitelja šo-I^jSftvoa Perhaja, k.j je organiziraj poižartr.-arp-^-t"^ preda- ii 11 lunin Soteke otroke. marsiks*i. Tečaj je podprla domaČa zadruga, predavale pa so tovarisice iz gospodinjske šole na Mali Loki. Dve šahovski simultanki V nedeljo, 15. marca, sta letošnja šahovska prvaka Dolenjske Sitar in SkerlJ igrala v risalnici novomeške gimnazije slmuitanko proti :i» dijakom. Kot nekdanija dijaka novomeške gimnazije sta se rada odzvala vabilu šahovskega društva na gimnaziji, ki kaze v zadnjem času spet živahno delovanje. Morda so ga vzpodbodll uspehi novomeškega rojaka mednarodnega mojstra Stojana Puca, ki letos uspešno nastopa na državnem prvenstvu v Sarajevu in čigar ime nosi društvo. pri obeh simultankah je aode-lovalo 31 nižješolcev, i vlšjesolcl in 4 dijaki učiteljišča. Po dve ln polurni borbi Je dosegel Sitar proti 20 šalrstom 17 in pol točk, Skerl) pa proti 19 šahistom 16 in pol točk. Zmagali so četrtošolet: Bartelj, Hodnik. Kopač in Levičar. Remizirala sta tretješolec Prime ln četrtoSolec Adamič. Predviden je tudi šahovski tečaj, na katerem bodo člani novomeškega šahovskega društva tolmačili osnovne šahovske otvoritve, končnice in drugo. Obračamo se na sto tisoče državljanov, ki sodelujejo v raznih orgenih družbenega samouprav!janja! -Od vašega dela je odvisno, ali bodo materialna sredstva, s katerimi rarpoh' In o katerih odločate, uporabljena tako, kakor to tc; jaja interesi posameznikov in interesi skupnosti! VOLIVCI, DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE! Trajen in pravičen mir ustreza življenjskim potrebam vseh narodov in koristim nemotenega razvoja socializma na svetu, kajti vojna — zlasti v pogojih atomske oborožitve — bi pomenila katastrofalno uničenje človeškega rodu in sodobne civilizacije. S svojim vztrajnim bojem za mir na svetu, za uresničenje načela aktivnega in miroljubnega sožitja, za sodelovanje z vsemi narodi in državami, si je naša socialistična domovina Federativna ljudska republika Jugoslavija pridobila velik mednarodni ugled. Zunanja politika FLRJ je bila zmerom najpopolnejši izraz plemenitih teženj narodov Jugoslavije, da okrepe neodvisnost svoje domovine, da v miru grade svojo boljšo prihodnost, da razvijajo vsestransko enakopravno sodelovanje z vsemi narodi in državami, predvsem pa z naprednimi silami na svetu. upravnega odbora Zelezničar-ske kovinarske Šole tovariš Franc Potokar,- Zastopniki učencev šole so nato izročili darila okrajnemu odboru ZB v znak priznanja za nesebično skrb za bodočnost otrok padlih borcev. V pisarni okrajnega odbora je na mah vzdušje kot v dobri družini. Ker se otroci ne morejo zahvaliti svojim očetom za skrb za njihovo bodočnost, se enako toplo zahvaljujejo organizaciji, ki je prevzela nalogo padlega roditelja. Omogočila jim je šolanje, da bodo lahko prišli do kruha, pa tudi sicer zanje skrbi. Tako organizacija Zveze borcev v okraju v znatni meri nadomešča 1116 otrokom enega ali oba v vojni izgubljena, roditelja. Ni to samo materialna skrb, tudi del Iju-bezni, za katero so bili prikrajšani s smrtjo staršev, dobe pri tovariših v Zvezi borcev. Za nje so to mladi ljudje, ki so še prav posebno potrebni tople besede in razumevanja. To pa je tisto, kar ta doraščajoča mladina še prav posebno ceni. »Prosimo še vnaprej tako razumevanje in tovarištvo, mi pa obljubljamo, da se bomo pridno učili in postali koristni člani naše domovine,« so zaključili člani delegacije. »Ne samo, da bomo skrbeli za vas tako kot dosedaj, pač pa se bo skrb za otroke padlih borcev še por>ečala. To nam med drugim omogoča tudi izdatnejša materialna pomoč družbe. Od vas res ne pričakujemo drugega kot to, kar obljubljate in pa, da se boste po končanem uku vrnili v naše kraje, v naše tovarne in podjetja. Dolenjski primanjkuje kadrov in upravičeno upamo, da boste vi, sinovi in hčerke padlih borcev, izpolnili to vrzel,« je med drugim poudaril ?> odgovoru na. zahvalo sekretar okrajnega odbora ZB tovariš Martin Pavlin. Se je v okraju okoli 400 otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, ki so brez poklica. Zveza borcev bo tudi njim skušala pomagati do izobrazbe in poklica. Res je, vseh otrok ni mogoče izšolati v okraju. Za to imamo premalo možnosti; ZB jim priskrbi učna mesta izven okraja. Z zadovoljstvom in s pohvalo moramo zapisati, da pri tem najde organizacija pri veliki večini ustanov in zavodov polno razumevanje za te otroke. Eden takih zavodov je tudi Zelezničarska kovinarska šola, v kateri se 'usposablja 23 otrok padlih borcev iz norwmeškega okraja. Tovariši iz okrajnega odbora ZB pravijo, da najdejo pri upravi šole vedno vso razumevanje za potrebe teh otrok. Podobno je ti**** " mnogih drugih zavodih. Veseli večer bršljinske Svobode Svoboda Bršljin je v soboto in nedeljo priredila v svojih tesnih prostorih v zadružnem domu svoj prvi veseli večer in s prireditvijo nadvse navdušila Rledal-ce, ki so obakrat do zadnjega kotička napolni U dvorano. Največ priznanja je prav gotovo žel mali knjigove/.nlškt vajenec v razgibanem pri/oru »Damoklc-Jev meč«, njegov mojster pa kot »star tealerski maček veselniucr največ »meha! .laka McvJck Je do sol/, nasmejal /.brano občinstvo, medtem, ko je mladi »tekstilni orkestri« skoraj preveč pogosto l/.popolnjeval spoved, vendar je za svoje Izvajanje vselej požel toplo priznanje. Čutiti je bilo sicer malo začetne treme, vendar Je tn po prvih ubranih laktih kmalu splahnela. Skoda Je, da »muzlkantje* nlno bili enotno oblečeni kot pevci, ki so nn veselem večeru prnv tako sodelovali s Štirimi točkami. Izbor pesmi nI bil posrečen, saj si ljudje na takih večerih želijo le humorja, humorja tudi v prsmi. l'";mljo :,o zapeli ubrano ln z dokaj temperamenta.^ Za njimi je nastopil tudi harmonika« .lanez ln za svojo skladbo pod naslovom »Fips-faps« žel dolgotrajni aplavz. Nastopil je še mali Solarček Pepček, ki Je v pogovoru z napovedovalcem 3 svojo šolsko tablico marsikaj povedal. Sporedu je sledilo nagradno žrebanje, zaključil pa ga je orkester. • Prav gotovo od Bršljlnskih Svobodašev tako pestrega sporeda nismo pričakoval i. Organizator jem gre vsa pohvala, vsem naslopajo-cim pa priznanje, še posebej napovedovalcu, ki je v čistem odrskem Jeziku tako spretno vodil program in vsako vrzel Izpopol-ntl z včasih nadvse duhovitimi domislicami. Ro. Živela Federativna ljudska republika Jugoslavija -bratska skupnost enakopravnih narodov. MARJAN K II K L C : II £ L A C £ It K E V V SNEGU (akvarel) Ob koncu leta bodo člani Prešernove družbe prejeli za redno članarino 320 din pet, za 550 din pa celo 7 knjig. Sna izmed njih je poljudno znanstveno dolo »STEPSKE IN PUŠČAVSKE 2F/ALI« Glavni odbor Prešernove družbe je namreč sklenil, da Izda to knjigo namesto napovedane »Kruh«. Ta bo prva samostojna knjiga iz zbirke »Po živalskem svetu«, ki bo imela 4 do 5 zvezkov. V teh knjigah ne bo suhoparnih opisov posameznih živali, temveč bodo zbrani najboljši sestavki očividcev — naravoslovcev, krvcev in ljubiteljev Živali od A. Hrehnia pa do W. Dlisnovja. V prvi knjigi »STF,E\SKE IN PUSCAVSKK ŽIVALI« se bomo srečali z Živalmi, ki se bore v prostranih stepali in puščavah za ■woj obstoj. Tako bodo v prvi knjigi zbrani pripovedni sestavki b ž lira fah, kamelah, gazelah, antilopah, o cebri, noju, levu, leopardu, bizonu, ja-atrebu, klopotači, kobilicah, sclkah, mravljah, term litih itd. Prepričani smo, da smo s to spremembo progrnmn ln tem večletnim načrtom ustregli prav vsem ljubi.teljem knjig. Pohitite z vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešernovo družbe, ki so skoraj v vseh šolali in večjih podjetjih, vse knjigarne, podružnice SlovcnskcRii poročevalca* In Ljudske pravic* In uprava v LJubljani, Erjavčeva c. 14«, fitev. 11 (417) »DOLENJSKI LIST« Stran S Poslanski kandidati na Mirni Zanimanje za nedeljske volitve zveznih in republičkih po-alancev na Mirni in v okolici je preseglo pričakovanja. Čeprav so bile slabe in zasnežene poti, se je vendar zbrala minulo sredo zvečer v telovadnem domu na Mirni velika množica občanov; do zadnjega kotička ao napolnil^ dvorano ln pozorno »ledili izvajanjem poslanskih kandidatov. Kandidat za zvezni zbor Jože Borštnar je v poljudrnih besedah Orisal najvažnejša dogajanja v 6vetu, podčrtal izredno vidno vlogo Jugoslavije v prizadevanjih za svetovni mir» nato pa Je na kratko omenil še izredne gospodsirske uspehe naše mlade države in naših delovnih ljudi, katerih zasluga je, da smo v najtežjih okoliščinah zgradili temelje svoji industriji in s tem dosegli politično fto gospodarsko neodvisnost. Seznanil nas je tudi s petletnim perspektivnim načrtom gospodarskega razvoja in nalogami, ki nas čakajo v zvezi z njegovim uresničevanjem. Nato je govoril kandidat za republiški zbor tov. Franc Krese-Co ban, Predvsem je orisal Volivcem lep dosedanji gospodarski napredek domačega okraja, hkrati pa naznači 1 nove možnosti za že večji gospodar-aki razmah Dolenjske. Z velikim zanrmaejem so volivci poslušali izvajanja kandidata za republiškii zbor proizvajalcev Toneta Pir ca; govoril TOPLE ČESTITKE! Včeraj je praznovala Novo-meščanka touarilicu Marta Sila, pomočnica uvravnika okrajne pošte, petdesetletnico življenja in hkrati 31-letnico plodnega dela in zvestega službovanja na pošti. Zadnjih 25 let dela na novomeški pošti. Prijatelji, znanci in domači ji ob lepem življenjskem jubileju in osebnem prazniku toplo čestitajo! je o razvoju zaostalega kmetijstva na DolerJskem in o najrazličnejših možnostih za njegov napredek. V razpravi so volivci načeli še druga vprašanja, ki so slasti pereča za naše ljudi. Mnogo so govorili o elektrifikaciji, poudarjajoč, da je treba dati prednost krajem, ki so še brez luči, nato pa pomagati tudi drugim, da dobujo potrebni industrijski tok. Tudi o vodovodu so precej razpravljali in po razgovoru sodeč upamo, da bomo letos lahko uredili vsaj zajetje. Bila je že pozna ura, k© je bilo predvolilno zborovanje, ki je prav lepo potekalo, zaključeno. Volivci mirenske občine bomo na nedeljskih volitvah z glasovanjem izpričali svoje zaupanje v poslanske .kandidate, saj so že z dosedanjim delom med NOB in po osvoboditvi vedno dokazovali, da so jim pri srcu koristi delovnih ljudi, hkrati pa bomo pokazali, da smo pristaši vsestranskega napredka in da želimo sebi 'i« svoji domovini čim srečnejšo bodočnost! Kratke iz Mokronoga Staro poslopje bivše KDZ Mokronog dobiva iz dneva v dan lepše lice, ker ga preurejajo sa delavnice obrata Telekomunikacij. Tudi tehtnica, ki je stala dolga leta sredi trga, se bo morala umakniti. Krajevni odibor Mokronog je na svoji seji sklenil, da jo bo prestavil na sejmišče, kar bo vsekakor bolj primerno. Vprašanje pa je, kam bodo namestili trafiko, ki je bila pod isto streho. „ * Vse kaže, da bo novi krajevni odbor posvečal mnogo pažnje raznim komunalnim napravam v trgu. Cesta od šole do trga in prostor okrog zadružnega doma, sta dolgo čakala na popravilo in vzdrževanje. Zdaj pa se že celijo rane, ki so bile precej vidne in boleče za tujce in domačine. * Na trgu, v lokalu bivšega trr-govca Sirclja, obnavljajo prostore za vselitev trgovine, ki se bo od kmetijske zadruge ločila 1. aprila. Tako bo9o počasti tudi v Mokronogu oživeli lokali, ki so dovolj časa čakadi odrešenja. Prav gotovo pa bo treba z ustanovitvijo novih obratov računati tudi na razširitev trgovine. * V četrtek so v Mokronogu gostovali člani društva dramskih umetnikov iz Ljubljane z Bego-vičevo dramo »Brez tretjega«. Občinstvo, ki ga pa ni bilo pre- več, je bilo z dramo ssumo in mojstrsko izvedbo zelo zadovoljno in si želi ge takih gostovanj. Prejšnji teden je bil občni zbor RK Mokronog. Pred priče tkom zbora so delegate pozdravim podmladkarji RK Iz mo-kronoške šole z obljubo, da bodo tudi oni nekoč stopili v vrste članov RK. Občni zbor je pregledal dosedanje delo in ugotovil precej aktivnosti, zlasti glede zdravstvene presvete ter pri malih asanaciijah in pomoči šolskim kuhinjam, manj aktivnosti pa je bilo-pri organ izaći j i krvodajalstva. V primerjavi s števi- lom volivcev je članov RK v občini premlado. Prav zato so sprejeli sklep o vključitvi novih članov na vsem območju občine. Občni zbor je izvolil nov odbor: predsednik je Franc Milavec, tajnik Zora Kneisel, blagajnik pa Helka Koželj. Dopolnjujemo že novico iz predzadnje številke Dolenjskega "lista, ko smo poročali, da je zdravstveno predavanje o raku bilo organizirano v okviru Ljudske univerze. Točneje bo. če zapišemo, da je predavanje organiza-ai iuk. odbor Rdečega križa, čeprav v okviiu Ljudske univerze res sodelujejo vse organizacije, pa tudi RK. Le še več cakih predavanj! DOLEMSkl OBVEŠČEVALEC Sreda, 19. marca — Jožef. Četrtek, 20. marca — Igor. Petek, '2.1, marca — Bitka. Sobota, 22. marca — Vasilij. Nedelja, 23. marca — Slava. Ponedeljek, 24. marca — Simon. Torek, 25. marca — Mlnka. SONCE: 21. marca vzhaja sonce ob 6.04 in zahaja ob 18.15. Dan je dolg 12 ur 11 minut. LUNA; 20. marca ob 10.50 mlaj. Gasilci v Stranski vasi Letošnji občnj zbor gasilskega društva v Stranski vasi je bil lep obračun dela vrlih gasilcev, ki s« trudijo, da bi se njihova organizacija še bolj razvila in pritegnila v svoje vrste več mladih ljudi. Plredsednik društva Milan Jenčič je v potročflu navattel. kaj so lani gasilci vse naredili. Društvo ima nrad 25 člani 13 pionirjev, ki tvorbo svojo desetino in pridno vadijo. Tudi odrasli so marljivi, četudi so med njimi nekateri, ki niso vselej disciplinirani. Nabavili so si novo motorno brizgamo, ki jo imajo začasno shranjeno v zasilnem prostoru, vendar so sklenili, da še letos dogradijo gasilski dom. Med vaščanl so že zbrali 56 kub. metrov lesa. Pohvalili so delavnost Jožeta Retaja in nijegovo skrb za razvoj društva. Sodelovali so tudi pri vajah s sosednjim šmihelskim društvom in organizirali v zimskem času teoretični pouk za člane. Kot pri večinj društev. Je tudi tu problem denar, zlasti ker je društvo šele v razvoju. Potrebe so velike, sredstva pa pnemajhna. Prepričani so, da jih bo v bodbče podprl ObLO, kajti to gasilsko društvo je edino v tem kralju in je njegov delokrog precej obširen, saj upajo, da to ne bo dolgo; trdno zajema Stransko vas, Gorenje in Dolenje Lakovinice, Jurno Življenje v Kostanjevici ELEKTRIKA JE ZASVETILA Vse do letošnjega februarja So prebivalci vasi pod Gorjanci pri Kostanjevici preživljali svoje delovne večere in razvedrilo ob zakajenih starih petrolejkah. Kadarkoli se je razbilo steklo, kadarkoli' je zmanjkalo petroleja, je ta in oni z nejevoljnim in kislim obrazom vzdihnil: »Ko bi £e vendar enkrat dobili tudi v naš kraj tisto luč, ki se nič me kadi, pa ni treba nobenega cilindra ne petroleja ...« Planinci! Planinsko društvo Novo mesto obvešča svoje članstvo, kakor tudi vse prijatelje narave, da posluje vsak torek ln petek od 8. do 12. ure pri Putniku na Glavnem trgu, kjer dobite vse (potrebne informacije. Člani, ki se niso poravnali članarine za leto 155*. naj to sjore čimprefe. kajti zadnji rok za iplačHo je do JO. Junija. Po tem roku bodo člani ki ne bodio poravnali čilanairiine, 6rta« iz članstva. C lan ar'na za leto 1958 znaša za član" 170 din, za mladince 50 din, Jta pionirje 25 din. Prijatelj) narave, ki fte niste fifkii FUanimskega llliaHllU. piri-jaiv.te se člmtpreje. P. D. bo v tem letu organiziralo ve? izletov, zato pohitite s pr,sti>::c>:n, da boste lahko koristna ugodnosti, Ki vam jih nudi P. D. PLANINSKO DRUŠTVO NOVO MESTO In kar so tako dolgo želeli, to st jim je te dni izpolnilo. Zasvetila je elektrika. Vsa leta po vojni so se tnudili ! basov in 2 registra. Kovačič Ciril, Hrito L pošta Stopiče. PRODAM skoraj nov ženski plašč. Naslov v upravi lista pod šifro »12.000«. PRODAM železno posteljo z zimnico na vzmeti za 4.500 dinarjev. Naslov v upravi lista. (143-58) KUPIM ALI VZAMEM V NAJEM hišo alil hišico v Novem mestu ali bližnji okolici, z nekoliko vrta, takoj ali čimprej vseljivo. Prodajalec ima ugodnost, zlasti starejši ljudje, da ostanejo v hiši do smrti, ker bi se s kupcem sporazumela za utesnitev v sta- novanju s bolehnirna upokojenima zakoncema. Zalim pa ljudi s srčno kulturo. Ponudbe na upravo lista pod »Do pol milijona dinarjev« (142-58) 10. MARCA se je odtrgala psica, sliši na ime Gina in odšla za vozom v Črnomelj. Kdor ve o njej naj javi Zdravicu Vukčevi-ču iz Bojancev 26. pošta Vinica. V UPRAVO LISTA SO PRINESLI več najdenih predmetov: usnje-no moško rokavico, otroške naočnike in žepno baterijo. Last* niki jih proti opisu dobe vsak dan v uradnekn času. Ob nenadni izgubi brata VINKA MLAKARJA iz Zloganja se najlepše zahvaljujem vnem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo vajenski šoli Šentjernej za darovano cvet« Je in tople poslovilne besede. Žalujoče družine: Mlakar, Strasberger, Jozič ter ostalo sorodstvo. NOVO MESTO V času od 8. do 15. marca je bilo rojenih 1.1 dečkov in 9 deklic. Porok ni bilo. Umrla sta: Mlakar Vlncenc, ključavničarski vajenec iz zio-ganj in škrajner Antonija, zaseb-nica iz Družinske vasi, 67 let. PREČNA Umrl Je Jerman Franc, kmetovalec iz Ločne. 83 let. GLEDALIŠČE NOVO MESTO Četrtek, 20. marca: ob 20. url Jerzy Lutowski »Dežurna služba« Premiera. Petek. 21. marca: ob 20. uri Jerzy Lutowski »Dežurna služba« CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed 160 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda 12 dinarjev. Na ogla- Pretekli teden so v m*yomeški porodnišnici rodile: Jankovič Marija iz Bednja — dečka, Skopoic Ida iz Kamnja — deklico, Car Angela iz Brezovice — deklico, Kukec Antonija iz Gabrja — dečka. Simc Jože5a iz Gotne vasi — dečka, Filiipčič Anica iz Novega mesta — deklico, Suštarič Aniica s Tanče gore — deklico, Hribar Silva iz Zapric — deklico, Fotočar Marija iz Gor. Stare vasi — deklico, Lamut Ana iz Goleka — deklico, Bobnar Vida iz Vegelnice — deklico. Sluga Frančiška iz Dol. Brezovice — dečka, Založnik Mi- lica iz Podgrada — deklico. Gru« bar Fani iz Stranske vasi — deklico. KRONIKAjONESRCC Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Turk Ano, posestnico a Vinjega vrh«, Je podrl avtomobil in ji poškodoval obe nogi. Matko Ciril, zidar lz Gabrja, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Rihter Rozalija, hči posestnika s Cirja, si je s sekiro poškodovala prst desne roke. Pevec Jože, sin posestnika iz Zagorice. je v hlevu padel in si poškodoval desno roko. Papežu ivanu, stinu delavca lz Hinj. je C. S. vrgel kamen v glavo. Metelku Rudolfu, malemu posestniku iz Ponikev. je padel hlod na desno nogo. Hudorovac Pavle, sin delavca iz Semiča, si je s sekiro poškodoval desni kolk. Močniku Alojzu, rudarju iz Ceš-njic, je padel hlod na desno nogo. Žerjav Miha, kmetijski tehnik iz Metlike, je padel z voza in si poškodoval desno nogo. Jubilej Somrakovega očeta Pred kratkim je proslavljal tovariš J o ž e S o mr a k s Ku-zarjevega kala v krogu svojih dragih lep jubilej — 80 let poštenega, trdega življenja. Vzgojil je osem sinov in pet hčera, izmed katerih je bil najstarejši žrtev fašistov (umrl je ti koncentracijskem taborišču Mauthausen). V partizanih je bilo pet njegovih otrok, Hrije pa v internaciji. Se zdaj so v naši vojski trije Somrakovi fantje: major Lojze, podpolkovnik Polde in kapetan Ivan. Jubilant, čvrsta dolenjska korenina, je preživel sedem let t? ameriških železarnah in rudnikih, štiri leta v prvi svetovni vojni, v drugi svetovni vojni pa je z vso skrbjo in ljubezni- Zborovanje gasilcev v Metliki 9. marca Je bil v Metliki občni zbor občinske gasilske zveze. Udeležili so se ga delegati vseh 18 prostovoljnih gasilskih društev, kolikor jih je v metliški občini. Lani se Jim je pridružilo še industrijsko PGD trikotažne tovarne »Beti«. Danes je v društva vključenih 969 gasilcev, od tega 102 članici. V preteklem letu se Je število članstva nekoliko dvignilo, še vedno pa pogrešajo gasilci v svojih vrstah strokovno usposobljen« člane in delovno inteligenco. Tudi število pionirjev in mladincev nI zadovoljivo. V razdobju med obema občnima zboroma Je bilo v občini 10 po Gasilska društva v metliški občini se kot povsod drugje bore predvsem z denarnimi težavami. V teh težavah prednjači PGD Podzemelj, ki je bilo ustanovljeno že 1. 1952, pa še danes nima gasilnega orodja. Društvom primanjkuje sanitetnefa pribora, žene in mladinke nimajo delovnih oblek, potreben bi bil seminar za sani te j ce, treba 1e med člani bol) razširiti dnevni in gasilski tisk, treba Je v gasilske vr&te pritegniti mladino, same vesei~.ee brtz kulturnega programa ali brsz gasilske vaje oziroma tekmovanja naj se več ne pripejajo. Se nekaj drugih koristnih sklepov so sprejeli. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen stari odbor z dosedanjim predsednikom Igna-cem Stuparjem in tajnikom Tonetom Vraničarjem. Rade bi se izpopolnile Ko je tovarisica Cešarkova na potujočem kmetijsko-gospodinj- žarov. Pri gašenju je sodelovalo skem tečaju v Adlešičih preda* vala o zdravi prehrani, so jo prosile ž ene t da bi tudi one rade nadaljevale s praktičnim poukom v kuhanju, keir hočejo izpopolniti svoje gospodinjsko znanje. Ustregla jim je gospodinjska učiteljica, tovarisica Gregoričeva, ki ima razen rednega osemumega pouka na tečaju še štiri ure tedensko praktično pouk z ženami, ki se jih zbere več kot štirideset... Na tečtl.u pripravljajo žene različne namaze, mlečne pijače, vrsto jedi iz krompirja, slaščice in drugo. Tov. Gregor i čeva 26 prostovoljnih gasilskih društev s 543 gasilci in 51 gasilkami. Pri tem so žrtvovali 1782 delovnih ur. Požari so povzročili za 4,850.uoo din škode, gasilci pa so ubranili pred ognjem za 7,800.000 din ljudskega premoženja. Gasilci metliške občine so se v velikem številu udeležili okrajnega gasilskega festivala v Novem mestu, kjer so med drugimi nastopili tudi njihovi pionirji in Četa industrijskega PGD to/ar ne »Beti«. Na okrajnem gasilskem tekmovanju se Je lepo izkazala desetina PGD Draaiči, ki si je že drugifl priborila naslov prvaka Dolenjske gasilske zveze. Na občinskem prazniku Metlike je bila t oj zaslužni desetini Izrečena pohvala in hkrati tudi gasilcema Ju pouk so sejale v zabojčke semena paprike in paradižnika. Sadike bodo potem presadile v tople grede. Posejale so tudi nekaj vrst v tem krajci malo znane zelenjave. K uspehom pa ie precej pripomogla kmetijska zad.ruga, ki je prispevala del materialnih in finančnih sredstev. J. S. jo obdeloval zemljo in podpiral partizane. Navzlic visokim Letom je tovariš Somrak zdrav in čil, opravlja še vsa lažja dela, ves prosti čas pa porabi ca branje časopisov, strokovnih člankov in leposlovnih knjig. Jubilant je bil med ustanovitelji gasilskega društva v Prečni in graditelj vaškega vodnjaka v vasi. Na mnoga zdrava in srečna leta! NA NOVOMEŠKEM ŽIVILSKEM TRGU V ponedeljek, 17 marca, so na novomeškem živilskem trgu prodajali: jajca po 12 din, motovileč po 25 din krožnik, orehe po 180 din firkl, smetano v skodelicah po 60 din, mleko po 35 din liter, sli-vovko po 5oo — GOo din liter, čebulo v vencih od 80 din dalje, peteršilj v šopkih po 15 ali 20 din, kislo repo ali zelje po 25 din krožnik. Opaziti je bilo precej semen in več stojnic s pleteninami. Tudi nekaj voz drv je bilo naprodaj, vendar niso šla v denar, ker.so bila predraga. Zahtevali so 2.300 din za meter. Na novomeške sejme prihaja vedno več kupcev s Hrvaškega. Ta ponedeljek je bilo naprodaj 675 prašičev, prodanih pa 667, torej vsi. Pričakovati je bilo, da bodo prašiči nekoliko cenejši, vendar se to ni zgodilo, zaradi prevelikega povpraševanja Za manjše prašiče so zahtevali od 5000 do 7000 din. za večje pa od 7000 do 20.000 din. S skupnimi silami uničimo plevel nečtoveSkega, birokratičnega odnosa do človeka. Obračun ELANA Hudetova gre v Pariz! liju Slmonlču in Miku Pečarlcu, jlim ,je predavala tudi o ured i t-kt sta v tekmovanju poedlfteev J ' y Na Izbirnem tekmovanju, ki Je bilo zadnlo nedeljo V Zagrebu, Je močno presenetila mlada tekačica Hudclova, dijakinja učiteljišča v Novem mestu ln članica Parii/a- Končno prostori za namizni tenis Nami/.notcriišiki klub Elan deluje Že poldrugo leto. toda do i. j še ni imel svojih prostorov. Vse člane kluba Je zelo razveselila ve«it, da so prostori končno zagotovljeni. V Zdravstvenem domu Je bila Izpraznjena manjša dvorana, ki je mimeuiena /,i bodočo mladinsko sobo. Po dogovoru z Oboinakim komitejem I.MS bodo v mladinski sobi tudi dve nuzi za namizni tenis, tako dn bo Imela novomeška mladina vse pogoje za gojitev te priljubljene športne panoge. Omenimo naj *e. da Je klub ta začel s pionirsko namlanotanilk« *olo. Ta Je ustanovljena /. n;mi' nom, da postane namizni tenis mm>žlčnl šport 7. množičnostjo se bo dvignila ludL kvaliteta ln tako bo klub v tiek.-i) letih dobil kv:i-Itteten narnftoaj, seveda če bodo poeojl Se naprei ugodni in če bodo gojenci marljivi. na. ki Je dosegla četrto mesto. Za seboj Je pustila več odličnih tekmovalk, med njimi tudi Goršino-vo, ki Je bila na zadnjih tekmovanjih vedno boljša od nje. Gor-slnova Je dosegla enajsto mesto; kaže, da je bila zanjo proga nu-kollko predolga. Zmagala je bivša državna prvakinja Slamnlkova iz Celja, ki je teden dni prej v Leipzigu dosegla tudi prvo mesto. Po končanem tekmovanju so Hudctovo oblegali novinarji z raznimi vprašanji, saj Je bilo njeno četrto mesto največje presenečenje dneva. NaSa nova državna re-prezentantka Ifudetova bo konec meseca odpotovala v Pariz s skupino šestih najboljših tekačic. Vse dneve do odhoda pa se bo pripravljala na tekmovanje v Parizu, kjer bodo zbrane tudi vse najboljše tekačice Iz Sovjetske z. veze. J. G. dosegla prvo mesto. Občinska gasilska zveza Je v preteklem latu organizirala seminar za gasilske podčastnike, v le-lo?.njem 'rednu požarne varnosti pa v raznih krajih predavanja o gasilstvu in požarni. varnosti, spremljana s praktičnimi demonstracijami. kmečkega vrta. Za praktični Naj živi naSa socialistična Jugoslavija, domovina svobodnih ljudi in enakopravnih narodov. Tudi v Črnomlju se zanimajo za belo žogico Včasih je bilo v Črnomlju precejšnje zanimanje za Igro I belo žogico, potem pa Je spet vse zaspalo. Sedaj se znova prebujajo In kaže, da bo kmalu vse v najlepšem teku. PfM kratkim so črnomaljske Igralce namiznega tenisa obiskali Novomeščani — člani NTK Elan. Med seboj ao se pomerile mladinske ekipe, videli pa smo tudi dva ženska dvoboja, Novomeška mladinska trojka lihi, Pluvec in Turk Je dobro pripravljena /a bližnja tekmovanja, saj Je v Črnomlju pokuzala odlično lKt-o. Klanovel so premagali ekipo gimnazije, kt so Jo sestavljali OmerzelJ, Drnovšek In Jaklič s 6:0, Tudi v ženski konkurenci Je bila zmagovita Novomesčanka Ostaiikova, ki Je premagala svor> nasprotnici B.žalovo in Vranesi-čevo. Vsem črnomaljskim Igralcem se pozna, da so začel! sele pred nedavnim redno trenirati Ln da so v glavnem samouki. 7. rednim dolom in pogostejšimi nastopi se jim obetajo še lepi uspehi, sal so vsi pokazali veliko volje ln nadarjenosti Povratno srečanje med obema ekipama Ihi v začetku aprila v Novem mestu. r. m. l*od streho je tudi že stavba okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu. Na vselitev težko čaka zavod in njegove Številne stranke, ki se obračajo nanj glede pokojnin, invalidnin in podobno. Pred kratkim Je bila v Novem mestu redna letna skupščina novomeškega Športnega društva »Elan«. Udeležilo se je je precejšnje število članov. V izčrpnem poročilu upravnega odbora društva Je predsednik Niko Križanec naniv.al vrsto ugotovitev o delu društva in posameznih klubov. Menil je, da so uspehi že vidni, toda različne težave in elabosti še zavirajo in onemogočajo lepši napredek ln procvit društva ter posameznih klubov. Pri nogometaših se Je stanje nekoliko uredilo in tudi uspehi (pred začetkom spomladanskega dela prvenstva so Elanovci v svojem razredu na prvem mestu) niso več tako skromni kot prejšnja leta. Ta klub še vedno tare nedisciplina igralcev, finančno vprašanje itd. Klub ni imel svojega odbora in je vse delo slonelo na posameznih članih upravnega odbora društva. Velik problem nogometnega kluba je množičnost. Med mladino je zadnja leta občutno padlo zanimanje za to, v Jugoslaviji zelo priil j ubijeno športno igro. Nt pravega naraščaja, kar pa je več ali manj razumljivo, saj se je delo z mladino '.adnja leta zanemarjalo. Tudi igrišče ki je le v grobem dograjeno, je zelo pereč problem. Nujno je. da se čimprej prične z gradnjo garderob in da se uredi prostor okoli igrišča (atletska steza, prostor za gledalce, pot k stadionu itd.). Letos Je prece| Izgledov, da se to dokončno uredi s pomočjo mladinskih delovnih brigao\ Ud bodo poletil glavni •potrošnik« igrišča. Tudi v namiznoteniskem klubu Se ni vse tako kot bi si želeli. Sedaij rekviziti v glavnem oiso več problem. velik problem pa so postail pro«tori. Klub razpolaga s štirimi mizami, M jih pa nima kam postaviti. Ze v januarju so mislili organizirati pionirsko narniznoteniško Solo, toda vprašanje prostorov je vse postavilo na glavo. Tekmovalni uspehi niso bili majhni, čeprav se klub še ne more postaviti s kakšnimi vrhunskimi uspehi. Teniški klub se Je lani z dograditvijo igrišč postavil na trdne noge. Sedaj ima osnovne pogoje za napredek, večji problem so le še rekviziti, ki ao precej dragi, in pa oskrbovanje igrišča. Kakor pri namiznoteniiškem klubu, tako je tudi v teniškem klubu težko finančno stanje pereč problem. Namiznoteniški klub se ni mogel udeležiti vrste tekmovanj, ker ni bilo denarja. Plavalni klub Je med vsemi najmlajši. Je organizacijsko še neutrjen. Glavna akcija je bila organizacija plavalne šole, ki Je kljub slabim pogojem (slabo vreme) uspešno opravila svojo nalogo, saj se je lepo število pionirjev in pionirk naučilo plavati. Po poročilu upravnega odbora, blagajnika in nadzornega odbora Je bil stari odbor razrešen, nato pa so Izvolili nov upravni odbo-, ki tra sestavljajo: predsednik N;ko Križanec, podpredsednik ing. R, -Jič, tajnik Miro Verbič, bl?>ga1nik Nika Meden, člani Sitar, Kozina, Mikec, Dol Jak. Lilija in drugi. Glavna naloga društva v prihodnjem obdoblu bo orjanizaci.l-rta utrditev k'ubov ln s*;rb 7\ c.inveOjo množičnosti r. ai. OB 22. MARCU — KRAJEVNEM PRAZNIKU ADLEŠIČEV PRI ČRNOMLJU »Kopljite v gozdu!" SAJ JE ZE KAR TOPLO! UGOTAVLJA ALENKA NA HIŠNEM PRAGU. VREMENSKI PREROKI PA PRAVIJO DRUGAČE: »NESTALNO S POGOSTIMI PADAVINAMI, PRIČAKUJEMO PA TUDI SNEG DO NIŽIN...« LE KOMU BO MUHASTA NARAVA UGODILA? TUDI V PRETEKLEM TEDNU SO BILE NAPOVEDI VREMENA V DOLENJSKEM LISTU PRESENETLJIVO TOČNE IN ZATO ALENKA ŠE KAR POMIŠLJA PRED PRVIM PREDPOMLADANSKIM IZLETOM ... »Govoril sem s komando karlovškega vojnega področja; rekli so, da te bodo vzeli v svoje čevljarske delavnice, da se naučiš čevljarske obrti,« je rekel stari Gotnar sinu Jožetu spomladi leta 1944. »Za partizane sem res še premlad,« je odgovoril Jože. »Da ne bom zabijal časa, se grem učit. Krpal bom stare Čevlje; mogoče bom še sebi nove škornje naredil, si jih res želim.« In tako je Jožek odšel v Po-brežje pri Adlešičih, kjer so imeli hrvaški partizani svoje čevljarije. Delo mu je šlo dobro od rok in kmalu se je priučil nekaj čevljarske mojstrije. Po enem letu učenja mu je rekel vodja delavnice: »Jože, škornje ti bom urezal, bi jih rad imel?« Jože je bil kajpak navdušen. Se isti dan si je dal pri bližnjem krojaču urezati iz italijanske ^lahte jahalne hlače, da jih bo oblekel k škornjem. Hlače so bile naslednji dan že narejene in Jože je upal, da bodo tudi škornji gotovi in bo popoldne šel domov oblečen kot pravi možak. Toda smola — kot blisk se je raznesla novica, da se bližajo Adlešičem Nemci, in ustaši. Čevljarska delavnica je seveda prenehala delati; začeli so pospravljati in se umikati proti Bojancem. Umikanje Jožetu nikakor ni šlo v račun. Pa je sklenil sam pri sebi: Skrijem se, nihče me ne bo našel! Odšel je v Malo Plešivico in pokukal v domačo zidanico, če je pipa dobro zaprta. Vse v najboljšem redu. Le toliko pokanja po Adlešičih mu je bilo odveč, pa tudi po dimu je začelo smrdeti. »Hm, tule pa človek ni preveč varen ... Naj se skrijem v gozd? Naa, najbolje, da ostanem blizu domačega krova — zidanice!« Rečeno, storjeno. Pred leti so prekopali kos vinograda ln na gornji strani je ostal -re-cej globok in širok jarek, do vrha poln suhega listja, ki ga je jeseni sapa nanesla iz bližnjega gozda. In v to listje se je Jože zaril kakor polh, premišljal o novih hlačah in škor-njih in če je dobro zaprl pipo. Slišal je, kako Nemci in ustaši ropajo po bližnjih vaseh, bilo pa je prenevarno, da bi pokukal iz listja. Cez kako uro je zaslišal v neposredni bližini nemško govorico, in tudi hrvaščino vmes. Bila je močna nemško-ustaška patrulja, ki je prišla na bližnji griček, da bi ščitila svoie roparje in nožigalce v Adlešičih in okolici. Patrulja se je čedalje bolj bližala Jožetovemu skrivališču. Na — zdajci mu je sovražni voiak stopil na ramo, potem še na trebuh. Odkrili so obrcani zadnji del pa so se Jožetu smilile nove jahalne hlače. Vprašanje, kje so partizani, se je ponavljalo znova in znova. Jože je pogumno odgovarjal, da je še otrok in da sploh ne ve, kaj so to p Lir lizani, da ne razume vprašanje v hrvaščini in podobno. Po daljšem prerekanju so odredili dva člana patrulje. V njunem spremstvu in pospremljan z brcami je .Jože hrabro odkorakal proti nemško-ustaški komandi in premišljal. Uiti jima ne more — poskusil bo z zvijačo ... Na komandi je našel nekaj sovaščanov, ki so jih Nemci in ustaši polovi!ko so reševali iz gorečih hiš svoje borno imetje. »Čigav si, kje si bil, kaj si delal, zakaj si se skrival, si videl kje partizane?« — taka vprašanja so kar deževala. Na vsak odgovor z »ne« je dobil klofuto. Jože je sprevidel, da na tak način ne bo prišel živ iz rok teh podivjancev, pa je rekel: »Jaz pa vem za partizansko skladišče!« Zasliševanja je bilo na mah konec. »Kadiš, si lačen, žejen?« — polno dobrot so mu ponujali. »Vzeti morate krampe in lopate,« je rekel Jože. »Skladišče je v zemljo zakopano.« Z enodušno udeležbo na volitvah bodo naši narodi še enkrat izpričali, da so zvesti velikim pridobitvam ljudske revolucije, da vedo, kaj hočejo, da vedo, kam gredo in da so pripravljeni še nadalje boriti se za razcvet svoje socialistične domovine. Izročitev na tnefi Cisto zimsko vreme 'e, čeprav je marec. Piha hladen veter in po zraku se vrtinčijo raztegnjene snežinke kot cunje, kadar se tepejo cigani. Pri obmejni zapornici na ju-goslovansko-avstrijski meji pri Šentilju se ustavijo vozila na MLADI VOLIVCI, MLADINA JUGOSLAVIJE! Naša dežela je po pravici ponosna na svojo mladino in njena dejanja v revoluciji in v povojni izgradnji. V socialistični Jugoslaviji raste rod smelih, svobodnih, požrtvovalnih fantov in deklet, ki v čedalje večjem obsegu prevzemajo pomembne družbene odgovornosti na vseh toriščih našega življenja. Mladinci in mladinke Jugoslavije! Vaša mladost, zastave, okrog katerih se zbirate, radost, s katero prevzemate nove naloge izgradnje, polet, s katerim greste novim zmagam naproti — to je najlepši okras jugoslovanske sedanjosti. Na volitvah strnite prihodnjo nedeljo svoje vrste z milijonskimi vrstami svojih to variše v-voli vcev! obeh straneh: na avstrijski štirje prostorni snu policijski avtomobili, v njih polno ljudi, ki prestrašeno bulijo v neznano, okrog avtomobilov pa dobra desetina orožnikov. Na jugoslovanski strani velik prazen avtobus, zraven njega en sam miličnik pa še en uslužbenec. Pripravljena je izročitev »blaga«, ki je na eni strani nezaželeno, na drugi pa ga sprejemajo brez posebne nevolje. Po izmenjavi listin med uradnimi predstavniki obeh sosednih držav, se priči izročanje. Iz sivih avtomobilov počasi lezejo ljudje obeh spolov, mladi in stari, med njimi tudi otroci. Potrti so, še bolj pa razočarani. Pred tedni, nekateri šele pred dnevi, so skrivaj zapustili dom in domači kos kruha in šli v tujino iskat boljšega, Avtomehanik, ker baje ni mogel dobiti zaposlitve, ali vsaj ne take, da bi lahko takoj zaslužil za avto. Z ženo in dojenčkom je šel v lov za avtom. Pa zidar z ženo in tremi otroki, dva pa je pustil doma usodi. In še Tone, Marjeta, Danica,- Božo, vseh 67. Vsi so šli na loii za srečo, za avtomobili, za velik zaslužek brez dela, za razkošno življenje brez trpljenja, za kraj, kjer se cedita med in mleko — znašli pa so se v begunskem taborišču. Namesto da bi zavili avtomobili z njimi proti tej idealni sreči, za katero je navdušenje močno splahnelo že v zatohlih bara- Najmlajša mati v ZDA V porodnišnici v San Franci-scu je januar j a letos desetletna deklica rodiila 3 k S težkega sinčka. Dekdetce je Španskega rodu. Zdravnikom je rekla, da sploh me ve, kaj se je z no o zgodilo. Za očeta n|jenega nezakonskega otroka je navedla 28-letnega ljubimca svoje matere. kah, so zavili na jug. Po legalni poti čez mejo, katero so prekoračili ilegalno. Jih je kdo vprašal, kam hočejo? »Hudiča so vprašali, le naložili so nas na avtomobile in rekli, da nas bodo prepeljali v drugo taborišče! Potem so pa na odprti cesti zavili na desno ...t pove med drugim Božo. Izročitev je končana vsaj za danes. Manjše so na vrsti skoraj vsak dan. Kaj bi tam z ljudmi, še svojih imajo preveL Vsakomur svoje, pravijo. \ (Po »Večeru) Vsi na volitve! Ilustracija akademskega slikarja Bogdana Borčiča ga. Uperili vanj nekaj brzostrelk. Videč, da je sam, brez vsakega orožja, so po medsebojnem prerekanju ugotovili, da jim ni nevaren. Spustiti ga pa niso hoteli. »Čigav si, srhr!;avec? Zakaj se skrivaš? Kaj počneš tukaj?« To zasliševanje so spremljale krepke brce. Še huje kot Orodje je bilo takoj pri roki. Sam komandni kader je hotel prisostvovati izkopu, obetajoč si bogat plen. Ko je z lopatami in krampi oborožena kolona korakala med požgani-mi in izropammi hišami, je bila še kar hrabra, ko je pa bilo treba zaviti v bližnji gozd, je moral Jože na Čelo kolone. »Ne Z OBISKA PRI NOVOMEŠKI ZARJI IN PREHRANI Pripravljeni smo odpreti... Ze več kot đva meseca je, Kar je v Novem mestu završalo: »Imamo non stopi« Gospodinje so se oddahnile. Slišati Je bilo razne opazke, dobre pa tudi slabe, saj vemo, da je trgovina največkrat tarča kritike. Obiskali smo trgovska podjetja, ki so uvedla to novost. Marsikdo ne ve, da je to za trgovino breme, saj potrebujejo več kadrov in morajo plačati nadure. Non stop je bil poizkus; poslušajmo, kako se Je obnesel. Skoraj bi potreboval kompas in vodiča, da bi našel pisarno trgovskega podjetja Zarja. To so pionirji non ^topa v Novem mestu. Temen prostor, založen z mizami; v nJem dela pet ljudi. Direktor ing. Barborič Je dejal: »Zakaj ste se odločili za non stop?« »Potrošniki so želeli, pa smo poizkusili ln uspeli. Želijo ga tudi v tekstilni prodajalni, pa tekstilni prodajalni, pa imam pomisleke. Tekstil se namreč kupuje pri dnevni svetlobi in verjetno tudi donosno ne bi bilo.« »V vaših, prodajalnah Je precej novih naprav.« »Tehnično opremo Izpopolnjujemo kolikor moremo. Imamo že hladilnik, stroj za mletje kave, Štiri sodobne blagajniške stroje, strojček za rezanje salame in nove tehtnice. Lastnik stavbe je ze pristal na preureditev Izložbe v poslovalnici Kolonlale, tako da bomo sčasoma tudi to uredili. Želimo odpreti delikatesno trgovino, žal pa ni primernega prostora. Oglasil sem se Se v prodajalni. Stregle *o tri nasmejane prodajalke: Adamova, Prijateljeva In Stoparjeva. Povedale so, da so zadovoljne, ker Je z novim delovnim časom potrošnikom ustreženo. Od njih sicer terja to nekaj žrtev, vendar je pa porasel tudi promet. Nato sem šel k Prehrani. Razgovor z direktorjem Mihelčlčem je potekel tako: »Non-stop smo uvedli, ker smo kot špecerijsko podjetje za to najbolj poklicani. Cim bomo dobili potrebne kadre, bomo v tej smeri nadaljevali. V špecerijski stroki iiuanto zaradi majhnega zaslužka največ težav z Investicijami. Letno ustvarimo 20fl—mo tisoč din, kar Je odločno premalo. Kljub temu smo opremili prodajalne Kruh, Specerija ln Ekonom. Pripravljeni smo odpreti delikatesno trgovino na trgu. Lokal bi dobiti tako, da bi Putili k zamenjal z našo prodajalno Kruh. Vendar nimamo sredstev za preuredile v ln opremo. Pereče vprašanje Investicij bi po moji sodbi lahko refiiu na dva načina: tako da bi vsa podjetja ustrezne sklade združila In Jih nato sporazumno načrtno uporabljala, seveda z dodatno pomočjo občine, ali pa tako, da bi investicije prevzela obr čina in jih nato obračunavala z najemnino.« Oglasil sem se še v njihovi non-stop prodajalni. Tudi tam sta me sprejela razpoložena prodajalca Urška Krhlnova ln Albin Stih, Blago Je zloženo v policah kot na razstavi. Ko sem se vračal v uredništvo, sem premišljal: stari lokali, slaba skladišča, zastarele izložbe, toda v tem okolju delajo ljudje, polni volje ln delovnega poleta. Novomeške gospodinje 1 ali ko upajo, v to sem prepričan, aa bo kmalu ustreženo tudi njihovi Želji po non-stop mesnici ln non-stop manufakturni prodajalni, ki bi prodajala tudi Otroško konfekcijo. In 5e to: čutiti Je tudi želje po daljšem Obratoval« nem času mlekarne! C. S. predaleko u lozu!« se je zadri star ustaš. »Moramo, skladišče je tam,« je odgovoril Jože. Čudna kolona je kmalu prišla do novo prekopane zemlje, posute z listjem. »Tukaj je. Tukaj so partizani zadnjič kopali in nekaj shranili,« je pokazal Jože. Ustaši in Nemci, pohlepni za bogatim plenom, so divje začeli kopati. »Tamle nekje je še eno skladišče; grem pogledat ta čas ko boste kopali, potem vas popeljem še tja,« je rekel Jože vojakom, ki se sploh niso več zmenili zanj. Ko so izkopali kakih 30 cm zemlje, so debelo pogledali: odkopali so mrho italiianske mule, kateri je bil Jože s strelom pomagal na »oni svet«. Ker je bila mula last karlovških partizanov, je Jože poimenoval ta prostor za »partizansko skladišče«. Novopečeni možak v novih jahalkah in škornjih je bil med tem že globoko v gozdu in na varnem, vesel, ker se je rešil in £e bolj vesel, ker je tako ukanil plena lakotne Nemce in ustaše. Danes je Jože splošno znan ln cenjen čevljarski mojster. Rad se spominja tistega dneva — 22. marec 1945 — ko jo sovražniku odkril partizansko skladišče, oziroma crknjeno mulo. ALOJZ CVITKOVIČ 127 zbira podatke 127 je telefonska številka Uredništva Dolenjskega lista. Ker so razeu drugih vesti zanimivi tudi podatki o delu naših javnih ustanov, jih 127 zbira in nekatere od njih prinašamo danes v obliki male statistike: NOVOMEŠKA POSTA je v februarju odpravila 55.241 pisemskih pošiljk, dostavila pa Jih je 30.732. Telefonistke so zvezale naročnike za 24.368 krajevnih in 10.386 medkra-'evnih pogovorov. Odpravljenih paketov je bilo 751. odpravljenih telegramov pa 425. ŠOFERJI REŠEVALNE POSTAJE so v tem mesecu prevozili 6212 kilometrov. Bilo je 198 voženj in 217 prevoženih bolnikov. Največ voženj — 14 — je bilo 14. februarja. KINO »KRKA« je imel 54 predstav, ki si jih je ogledalo 11.960 gledalcev. Najbolj obiskan je bil angleški barvni film »Lepo ,je biti mlad«, takoj za njim pa slovenski film »Vesna«. M ZASTARELA TEHNIKA »Cuj, poba, doklej pa boš razbijal okna s to svojo fračo?!« »Ce pa mi očka noče kupiti zračne puške h DVOJE MNENJ »Ja Tone, kaj še vedno ne moreš hoditi brez palic? Si pa moral dobiti hude poškodbe pri tisti nesreči pred tremi meseci.*! »Pst... veš, zdravnik pravi, da lahko hodim brez palic, advokat pa trdi, da jih moram še uporabljati!« REKORD Američan se baha Angležu: '>Pri nas zgradimo v štirinajstih dneh hotel s petnajst nadstropji .. .« »To ni nič« pravi Anglež. »■Pri nas zjutraj, ko greste na Usoda bogatašev Da sreča in zadovoljstvo ne gresta vedno skupaj z bogastvom, priča usoda osrniih najbogatejših lijudd na svetu. Za naj bogatejše so bili proglašeni leta 1920. Dobrih petindvajset let pozneje pa je billa nj.ihova usoda takale: trije so napravili samomor, eden je bil v umobolnici, eden v ječi, tritje pa so umirili v revščini. delo, lahko vidite, kako pola-* ga jo temelj za stanovanjsko poslopje. Ko se vračate domov, pa že vidite, kako mečejo iz te hiše stanovalce, ki niso plačali najemnine.« ON VE »Sinko, če boš priden, boS morda dobil bratca.« »Eh mama, kaj me slepariš. Bratca bom dobil, če bom priden ali ne.« BOJ PROTI PROTEKCIJI »Ti, napisal sem nekaj član-> kov proti protekciji. Poznaš koga pri časopisu, da bi me njemu priporočil, naj moje članke tiska?« MODERNA STARINA »Sedaj si pa oglejte našo največjo zanimivost — tale kij in kamenito sekiro,« pravi upravnik muzeja obiskovalcem. »Zakaj pa naj bo to 30 ti" soč let staro orožje največja zanimivost?« »Zato, ker bi bilo to orožje odločilno v četrti svetovni vojni...« MODEREN DIJAK »Tovariš profesor, nisem pripravljen. Ali me ne bi namesto slovnice raje vprašali o jazz muziki?« NA JUŽNEM TEČAJU NARAŠČA PROMET — Kaj ne morete pred križiščem zalajati? 53. Zlatar se je razsrdil: »Oe ne kupuješ zlata in ne prodajaš srebra, potem ne postavaj pred mojimi vrati; z berači se ne utegnem ukvarjati.« Ko sem spet pognal slona, sem se ozrl ln za-kllcal: »Ce ne prodajam srebra in ne kupujem zlata, bo imel pa moj slon, ko bo velik, take zobe, da boš ob pogledu nanje pokal od zavisti. Vrh tega bo ta slon živel več kot sto petindvajset let, m**dtem ko Im>s ti dotlej že zdavnaj mrtev in tako tudi ne bo več mogoče, da bi mu kdo kupil tvojega zlata in mu z njim oskrunil slonovino.« 54. Sla sva lepo mirno po mestu, ko naju je nenadoma napadla tropa psov. Kari se ni niti malo zmenil zanje. Toda čim hitrejši je bil on, tem bolj predrzni so bili psi. Tekli so za nama; nisem vedel, kaj naj storim, Kaj nisem imel niti kamna, da bi ga vrgel vanje. V nekaj trenutkih sva bila obkrožena od množice psov. Tedaj se Je Kari naglo obrnil, pograbil s trobcem enega Izmed psov in ga vzdignil v zrak. Ker sem se bal, da ga bo raztreščil, sem mu zakričal v uho: »Brat, brat, ne usmrti ga! Deni ga rahlo na tla, ne bo te ugriznil' 55. V trenutku, ko se mu Je trobec povesil, je pes tako strahovito zarjul od bolečine, da je Kari obstal in ga počasi poleži! na tla. Ampak pes je bil ž*' mrtev. Slon ga Je bil prehudo stisnil s trobcem. Ko so drugi psi videli, kaj se jc zgodilo, so prestrašeni zbežali. Kari je naglo oddirjal z mesta in tudi meni je bilo težko pri srcu. Tekel je naravnost k reki, zlezel na obrežju mukoma po stopnicah k vodi ln se, razen s trobcem, ves potopil vanjo. Zavedal se je, da poznam njegovo krivdo In jo je poskuša! sprati s Bebe. 5fl. Popoldne sva se vrnila na polje zunaj mesta. Kopi naju je Čakal še vedno na tistem mestu, medlem ko je karavana že zdavnaj odpotovala. Olupki banan, ki so ležali pod drcvi'm, no pričali, da je Kopi že kosil. Kuri In jai sva bila zelo lačna In oba neizmerno naveličana OMfUk Zalo sem velel slonu, naj se napoti proli prvemu gozdu. Ko sem sedel slonu na hrbet, mi ,i<- Kopi pliinil m rame. Tako se Je končalo Kunjevo potovanje v mesto. Za živali je bolje, da žive V džungli. Džungla je prijaznejša in dobroti ji vcjšft od kamnite mestne puščave.