Za poduk in kratek časTurki pri Radgoni. (Konec.) Kdo popiše zdaj radost zmagalcev kristjanov, kdo hvaležnost in veselje otete Radgone? Zares, ni ga bilo slavnejšega dne za naše praočete mimo tega! Vsi so se med sebo objemali, vsi biteli junaku Arneštu roko poljubit. Slovenci, Hrvatje in Nemci, vsi so se brate spoznali, drugi čestitali so druzim k srečni zmagi! Velika bila je sicer njib zguba, blizo dva tisoc blagib tovarišev so pokopali častno, kakor se junakom spodobi. A desetkrat več je bilo pobitih Turčinov. Sovražnikov tabor, poln naplenjenega blaga in dragib zakladov, pride kristjanom v roke. Polovico plena razdeli vojvoda med brabre vojake, polovico razpošlje cerkvam in samostanom, naj bi se ondi obrnilo Bogu v čast in zahvalo, kterega pomoč je dala zmago kristjanom in naj bi se molilo za duše vrlib možakov, ki so storili smrt za milo domovino. Kakor brodnik na morju, otet strašne burje, oddehnila se je po tej slavni zmagi naša dežela. Ni ga bilo v njej konca ne kraja veselja, vzlasti pak v R a d g o n i, onega časa večidel s 1 o v e nski. Neštevilna množina ljudstva je hitela v svete hiše Božje, a ni več klicala za pomoč, ni vec iskala tolažbe, nego zadonelo je iz tisoeih pobožnih src: ,,Te Deum!" — Hvala in slava Bogu na višiui! In svirala je godba, raznašali so zvonovi dalječ čez doline in gore veseli glas, da je resena slovenska domovina krutega nasilnika! Tri dni slavila se je v mestu zmaga z razuinii veselicami. Vse je bilo veselo najdražjih zakladov na zemlji, — svobode in mirii! Ti pa dragi rojak, ki čitaš o hudih stiskah in neumrljivib delih svojih prednikov, bodi njih vreden unuk! Že davno se ni bati več divjega Turka, mirno in prosto živiš na domači plodni zemlji; spominjaj se torej rad in hvaležno onih, ki so pretekla stoletja prelivali kri ne le za svojo, marveč tudi za tvojo svobodo in vero. Ako bi nam ne bili domovine krvoločnikov 6branili, kaka bi bila dendenes naša osoda? — Oj zmisli ua milijone bratov Slovenov na jugu, kteri niso tako srečni ko mi, ktere žuliže mnogo vekov železni jarem turške sužnosti; njib življenje je sama žalost, sila in revšina! Prosi in moli, naj pošlje mili Bog tudi njim skoro zlato uro rešitve in veselja! Jak. Gomilšak. Jaka: Povej mi, ljubi Tone, na 5em se najložje 1 ibera 1 ne in poštene, v katoliškem dubu pisaue novine spoznajo? Tone: Najložje na tem, kako da so ene in druge ob velikib praznikib kažejo. V katoliškem duhu pisane ti bodo n. pr. o veliki noči popisale visoki p o m e n veselega praznika, liberalne ti pa podajo popis o ,,pirhib!" France: Kaj ie to, da vlada iz gospodarskega sveta banke ,,Slovenije"svoje služabnike jemlje? J u r i: Zato, ker d r u g i b vzeti ne more. M i š k o: Kaj je to ? V enib novinah berem : ,,Ziemialkovski je imenovan za ministra brez portfelja;" v drugib pa najdem: ,,Dr. Ziemialkovski je imenovan za miuistra brez po dročja?" G r e g a: To ti je ravno tako, kakor je bilo v nekem kloštru. Tujci pridejo v klošter in vprašajo nekega fratra: Kaj si pa ti? Kuhar? Vrtnar? Žnidar ? — „0 ne" — pravi, — nle tako sim, da nas je več!"