* * a * -
Kranj
27. junija 1964
VSEBINA
Stran 2:
V ameriškem ujetništvu
Stran 3:
V plemenu Turkana Stran 4:
Butalski gospodarstveniki in birt Cefizelj
Stran 8:
Obisk v prijateljski Savoni
Stran 10: Al je res tist nor, k gre gor
Ugotavljamo: ima svojo hišo, ima avtomobil (ne »fičota«), ima počitniško hišico na morju, ima ... §š| Kdo ve kaj še vse. Sicer naj nas to tokrat ne zanima, niti naj nas ne zanima, kako je »nek« obrtnik do nečesa podobnega lahko prišel. Toda ustavili se bomo ob postavki: če naš družbeni sistem v ustavi obrtniku zagotavlja privatno proizvodnjo, se vprašajmo, kakšno naj bo to delo? Vprašajmo se, kakšno delo obrtnikov je in kje so moralne normative privatnega deloda-IH jalca.
Nekateri primeri nam nesporno kažejo, da za obrtnika namreč sploh ni več zanimha drobna proizvodnja enkratnih artiklov, pač pa kolikor toliko obsežna proizvodnja. Lepo in prav. Toda, ali ob tem ne pozabljamo enega? Zakaj ugotavljamo, da so privatne usluge po-trebne, če ne celo prepotrebne? p§ Zakaj privatniku zagotavljamo pravico do dela v lastni režiji? Menim, da samo zato, da z njegovim delom v določenih panogah del pokrijemo tisto, česar industrija z Hi mnogo širšim konceptom svoje produkcije ne zmore.
Nekaj primerov: obrnemo se na privatnika s prošnjo^ da nam naredi lepenkasto šatuljo, ki je sicer v trgovini ni moč kupiti. Odgovor: U »Ni mogoče. Žal, se mi takih malenkosti ne splača delati«. Obrnemo se na kleparja: popravilo žlebov in nekaj drobnarij. Na žalost. Nimam časa, da bi se ukvarjal z malenkostmi«. Prosimo kolar ja, da nam popravi voziček. Pol leta traja in vsak teden se moramo oglasiti pri njem, da nam milostno ustreže. Samo zato, ker za malenkosti nima časa.
Torej v določenih vejah obrtništva ravno obratno, kakor bi biti moralo. Kaj naj torej počne povprečen občan s stvarmi, katerih zaradi malenkostnih poškodb ne more več uporabljati. Ali naj se sam izuči za rokodelca vsestranskih kvalitet, samo zato, da bo zadostil lahko samo svoje potrebe?
Toda zato imamo obrt. Zadovolji naj prav tovrstne potrebe občana. Toda, ugotovili smo, da te potrebe občana obrt zadovoljuje v vedno manjši meri. »Denar je pač denar«, pravijo obrtniki in si manejo roke.
TONE POLENEC
lillllllilllll
1^^4965173^4971^918^^69616307^43674^686792437^950895
7^369715368^54985^^5
99999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999684
Von Braim sega po zvezdah
ameriško
ujetništvo
VII. nadaljevanje
V pičlih šestih minutah čez Kanal
Smrt je prišla brez opozorila. Nenadoma je strahovita eksplozija zamajala mestece. Hiše so se sesedale kot bi jih treščila orjaška pest, ki je nevidna priletela z neba. Ruševine zidov, železni nosilci, bruna so se vrtinčila v zraku. Strašen pritisk je treščil ljudi ob tla ali ob zidove hiš in jim stiskal pljuča, šipe so se sesule. Možje, žene, otroci so begali sem ter tja v grozi pred neznanim zlom. Sirene so tulile.
Reševalne ekipe so našle na mestu eksplozije le še globok krater. Vse naokrog so ležale razbitine balkonov, stopnišč, streh in pohištva. Našle so tudi trupla, razmesarjena in znakažena.
Zgodilo se je 6. septembra 1944, točno ob 18. uri 43 minut, v Chis\vicku ob Temzi, majhnem kraju v bližini Londona. To je bil prvi udarec nemške rakete na angleških tleh.
Vso dolgo pot od izstrelišča, ki je bilo v bližini Haaga na Nizozemskem, je preletela v manj kot šestih minutah. Nihče je ni videl, kot je ni slišal.
Izključeno je bilo, da bi jo angleški ali ameriški lovci, zasledovali ali sestrelili, kot bombe tipa V-l, ki so že skozi več tednov pustošile po Angliji. Novo orožje je letelo hitreje od zvoka. Raketa, ki je eksplodirala v Chisvvicku, je bila prva med tisočstotimi, kar jih je eksplodiralo onstran Kanala. Več kot 3000 ljudi je izgubilo življenje, tisoči so bili ranjeni. Sedem dolgih mesecev, do marca 1945, je trajalo grozljivo bombandiranje, pred katerim ni bilo alarma.
Še strašnejši od materialne škode, ki so jo povzročale rakete, je bil njihov psihološki učinek. Londončani in prebivalci južnega dela otoka so živeli v nenehnem strahu. General Eisen-hcv.er, vrhovni poveljnik zavezniških sil, je priznal po drugi svetovni vojni: »Ko bi Nemci prišli do tega orožja šest mesecev prej, bi bila naša invazija skrajno težavna, če ne nemogoča.«
Propagandni minister Joseph Goebeis je ponosno oznanjal po radiu neka; dni po pričetku akcije, da ima Nemčija po V-l drugo skrivnostno orožje, ki ga je Fiihrer obljubil nemškemu narodu. Iz tega govora so von Braun in njegovi kolegi izvede'), kakšno ime nosi njihova raketa A-4: V-2. Vendar napovedanega čudeža ni bilo. Z zahoda so prodirali zavezniki, z vzhoda so se nezadržno približevale sovjetske armade.
Dve podjetji, ki sta proizvajali rakete V-2, v dunajskem Novem mestu in ob Bodenskem jezeru, so skoraj do tal razdejali zavezniški bombniki. Samo v podzemskih dvoranah pri Nord-hausenu v Harzu proizvodnja ni. bila zaustavljena. Vendar je primanjkovalo surovin.
Tudi v Peenemiindu je delo zastajalo. Sovjeti so se vse bolj približevali in z njimi konec.
Raketa »Saturn« pri startu na Kap Kennedy
Skrivnostni nočni transporti se pomikajo proti zahodu
Nekega večera proti koncu januarja 1945 se zberejo v kmečki hiši vodilni ljudje Peenemiin-da. Ven Braun je sklical ta tajni sestanek. Z vzhoda se sliši grmenje ruskih topov. Vendar se možje ne menijo mnogo za to. Upajo le, da gestapo ni ničesar izvedel o sestanku, sicer jih čaka gotova smrt.
Von Braun govori hitro
»Nemčija je izgubila vojno. Vendar pa ne smemo pozabiti, da smo bili mi tisti, katerim je uspelo prodreti v vesolje. Nikoli nam ni zmanjkalo vere v zemeljske satelite, polet na mesec in planete. Nemalo hudega smo morali prestati zaradi te vere v miroljubno prihodnost raketne tehnike. Odločiti se moramo, kateri velesili bomo posredovali naša dognanja.«
Raketni eksperti se posvetujejo, nazadnje se odločijo:
K tej odločitvi jih navaja dejstvo, da je Amerika gospodarsko najmočnejša država na svetu. Obetajo si, da bodo mogli onstran oceana razvijati svoje rakete v miroljubne svrhe.
Poskusiti se moramo predati Amerikancem.
»Takrat sem imel deset različnih povelj,« pripoveduje Wemher von Braun. »Odločiti sem se moral za eno, s tem pa sem se izpostavil nevarnosti, da bi me aretirali, ker sem obšel vsa druga navodila. Poveljnik čet, ki so imele nalogo braniti naš okraj, nam je ukazal, naj se vključimo v armado in branimo svojo deželo. Minister za oboroževanje pa nam je iz Berlina poslal navodila, naj se umaknemo v Bleiche-rode v Harzu in nadaljujemo s svojimi raziskovanji. Ker smo upali, da bomo v Bieicherodu bi iže Amerikancem, nam je bilo to zadnie povelje še najbolj pogodu. Vprašanje je bilo le, kako priti skozi področje generala, ki nas je hotei vtakniti v vojsko. Vendar smo tudi to težavo srečno prebrodili.
Ko se vrača iz Berlina ga zaustavi zapora na cesti. Oficir stopi k njegov emu avtomobilu in ga nezaupljivo motri. Von Braun je — kot vedno — v civilu.
»Tukaj ne morete skozi,« reče častnik ostro. »Civilni promet je na tem področju ustavljen. Ali vam to ni znano?«
»Že, vendar jaz se moram vrniti v Peene-munde.«
»To me ne zanima!« ga besno zavrne oficir. »Jaz imam svoja povelja. Tukaj ne sme nihče skozi, in konec s tem!«
»Poslušajte, tudi jaz imam svoja navodila!« se ne da ugnati von Braun. Pripoveduje mu o Peenemiindu, o skrivnostnem orožju. Očividno se oficirju o vsem niti ne sanja. Nazadnje se mu le posveti: tu gre za važno osebnost. Poteze njegovega obraza že kažejo znake popustljivosti.
»No, ali me boste pustili skozi?« ga skuša von Braun ...« Naročeno mi je, naj celotno opremo raziskovalne postaje prepeljem na varnejše mesto v srednjo Nemčijo — do gotove zmage!« Von Braun mora uporabiti tako formulacijo, da bi se izognil vsakršnemu sumu.
»Transport bo sestavljajo kakšnih sto tovornjakov in dva tovorna vlaka.«
»No, lepo,« spregovori oficir po krajšem oklevanju. »In kako se imenuje celotno podjetje?«
Von Braun se mora na mestu izmisliti neko* ime. »Podjetje s posebno nalogo«, odgovori hitro.
»Dobro torej,« reče oficir. »NaKpite odgovarjajoče oznake na zaščitna stekla vozil. Naročil bom svojim možem, naj vas ne zaustavljajo.«
Kolona se odpravi na pot v začetku februarja. Na vseh vozilih so napisane velike črke kratice VZBV (Vcrhaben zur besonderen Vermen-dung). To daje vtis največje pomembnosti. Von Braunov trik se obnese. Brez težav zapusti celoten transport področje Peenemiinda.
Vožnja je nevarna. Podnevi se ne smejo prikazati na cesti, ker bi jih takoj napadli zavezniški lovci. Potujejo lahko samo ponoči, zato le počasi napredujejo.
Neke noči zaspi von Braunov šofer za krmilom. Tudi von Braun dremlje na svojem sedežu. Voz trešči z veliko hitrostjo ob železniški nasip ...
»Ko sem se prebudil iz nezavesti, sem ležal v bolniški postelji. Zdravniki so ugotovili kopico poškodb, med drugim tudi dvojni zlom leve roke. V normalnih okoliščinah bi moral nekaj tednov ostati v bolnici Vendar sem moral čimprej v Bleicherode«. V začetku marca zasedajo ruske čete Peenemiinde. Tudi Amerikanci se bližajo Harzu. Vendar se von Braunu in njegovim sodelavcem ne izpolni upanje, da bi prišli v Bleicherod v roke Amerikancem. Njegovi stari sovražnik, SS general Kammler, mu prekriža račune.
Priredil: — M
V plemenu
(III. nadaljevanje in konec)
Življenje Turkanca je odvisno od tega, kako bodo uspevale krave, ovce, koze, kamele in osli. Vsaka od teh živali mu daje mleko, razen osla. To je njihov najvažnejši del prehrane. Pijejo ga svežega, veliko pa pojedo tudi kislega in sesirje-nega. Iz slednjega delajo neke vrste tekoče maslo, ki ga imenujejo ghee (hindustanska beseda). Služi jim za hrano in olje, s katerim maže jo svoja telesa. Poljedelstvu ne posvečajo nobene pozornosti in jih je tudi nemogoče navdušiti za to. Pokrajina je pusta in nerodovitna in zato tudi ne bi mogla veliko nuditi, razen v izsušeni rečni strugi, ki pa je domačini ne znajo izkoristiti. Edino, kar uspeva v njej je kaffir žito. Turkanci si poiščejo hrano v naravi le na visokih palmah in bornih jagodnih grmičkih. Vse rastline, ki lahko uspevajo tod, so neverjetno trdožive. To so jim dala stoletja životarjenja v teh neprijaznih predelih. Domačini pogostokrat puščajo živalim kri, lovijo v lesene sklede in jo potem mešajo z mlekom ali pa jo shranijo.
Neutrudljivi plesalci
Možje in fantje si prizadevajo zadržati čredo, medtem ko ženske molzejo in napajajo živali. Cesto se zgodi, da tudi dečki pomagajo ženskam pri tem poslu, vendar šele takrat, ko dovolj odrastejo. V času ko naravne kotanje, napolnjene z vodo, usahnejo, morajo izkopati vodnjake v izsušeno rečno strugo. Zgodi se, da pridejo do vode že dva metra pod površino, včasih pa morajo kopati tudi do sedem metrov ali pa še globlje. Dviganje vode iz sveže izkopanih vodnjakov je naloga deklet. Vodo zlijejo v velika korita, v katerih napajajo živali.
Orožje, ki ga nosijo možje, je podobno orožju drugih vzhodnoafriških plemen. Kopja, katerih rezila imaio obliko lista, so dolga običajno dva do tri metre. Držaj kopja je lesen, konica in rezilo pa sta železna. Kadar ga ne uporabljajo, ga ovijejo z usnjem. Vsak moški nosi s seboj tudi palico, ki se prav nič ne razlikuje od tiste, ki jo uporabljajo igralci hokeja. Mnogi od njih nosijo prstane, ki imajo obliko noža in okrogle zapestnice s prav tako obliko. Te uporabljajo v nevarnosti, kot nože, zato jih v mirnem času ovijejo z usnjem.
Vera ne zavzema pomembnejšega mesta v njihovem življenju, čeprav se bežnemu opazovalcu zdi, da častijo nekega višjega boga. To niso tisti običajni ljudje, ki verujejo in molijo. Pri njih je več čarovništva, odrobnosti in očitnejše dokaze o tem je težko odkriti, ker čarovniki ne obstojajo. Domačini pogosto skušajo zatajiti svoja skrivna verovanja. Prav zato morda nekateri med njimi verjamejo v svoje mistične sposobnosti in jih imajo drugi za čarovnike.
Življenje v tako pusti pokrajini ni lahko, toda Turkanci se kljub temu zdijo srečni in dobrodušni. Prav nobenega nezadovoljstva ni opaziti na njihovih obrazih. Ples je njihova najljubša zabava. Plešejo podnevi in ponoči. Včasih tudi po več dni, brez daljšega oddiha. Plešejo, ko gredo na lov in ko se vračajo domov, obloženi z divjačino, plešejo, ko gredo v boj, plešejo med svojimi čredami in plešejo, ko prosijo za srečo in uspeh. In vsak od teh plesov je zanimiv in lep. In Turkanci niso po njem prav nič utrujeni.
Bojevnik plemena Turkana
Nenavadna oblačila
\j Lodvvaru smo si ogledali najlepši in najzanimivejši ples, ki je nastal med pastirji. Začel se je pozno popoldne. Plesalci so rabili najprej nekaj časa, da so se ogreli. Bilo jih je približno "sto. To so bili Turkanci in domačini iz bližnjih predelov. Skoraj vsi so bili okrašeni z rožnatimi, belimi in oranžnimi peresi, nekaj t>a jih je nosilo kratke predpasnike iz kozje kc^e, lesene sandale ter biserne in slonokoščene Ogrlice. Bili so skoraj čisto goli. Telo jim je pol bivalo samo običajno ogrinjalo iz rjavega sukna, ki so ga na rami zavezali v trden vozel ah pa kratko krilo, ki so ga ovili okrog telesa in ga na koncu zavihali. Nekateri so si zaradi lepšega izgleda nataknili na roke široke kovinske obroče ter razne okraske iz bakrene žice. Vsi, brez izjeme pa so imeli na spodnji ustnici velike slonokoščene ali kovinske čepke. V nasprotju z njihovo črno kožo so izgledali kot majhna kokošja jajca.
Ženske so nosile spredaj in zadaj predpasnike iz kozje kože. Uhlje so okrasile s težkimi kovinskimi obroči ali z vrsto majhnih uhanov, prav tako izdelanih iz kovine. Vratove so jim krasile ogrlice iz biserov in školjk, na gležnjih pa so jim čepeli žele/ni okovi. Tudi one so nosile čepke na spodnji ustnci, le da so bili ti nekoliko manjši in tanki kot cigareta. Izdelovali so jih iz bakrene žice ali aluminija. Lase so si uredile dokaj nenavadno. Na obeh straneh glave so jih do golega pobrile in jih pustile le po sredi. Namazale so jih z mastjo in napravile rano v goste kodre, s čemer so omogočile trajnost frizure. Pogosto so jim potem kodri viseli čez ušesa in na čelo kot blesteče vlaknaste rese.
Ples smo skušali takoj razumeti. Sprva je bilo to samo skakanje in petje. Moški so svoje toge poskoke prilagajali ženskam, ki so počele isto. Monotono petje bi se nadaljevalo še nekaj časa in včasih zamrlo v oglušujoči tišini, potem pa bi se znova začelo. Plesalci pa se niso omejili samo na tak način plesa. Nadaljevali so s Slonjim plesom, ki ima svoje korenine v davni preteklosti, sai so r»rtvt i»<r*n *n «-..t.»
slonov, ki pa danes ne živijo več v teh predelih. .Med plesom se moški razporedijo V vijugasto vrsto in valovijo z rokami. S tem posnerna;o> slonovo pitje. V živahnejših delih plesa ženska obkrožijo moške, ki po nekaj taktih planei.j .< svojim občudovalkam in vznemirjeno kričijo. Ko so ženske obkrožile moške, so koketno dvigale kozje predpasnike in s tem vznemirjale moške. Otroci tekajo in skačejo okrog plesalcev toda nihče se ne zmeni zanje.
Samoniklo pleme Turkana
Plesalci niso nehali z enakomernim skakanjem niti takrat, ko smo se jim čisto približali. Razklenili so krog tako, da smo lahko videli v sredino, kjer je.plesal mož z dvignjenima rokama. Izbiral si je žensko, ki jo ja nato potegnil v krog poleg sebe. Ona pa se je prijela moškega in z njim nadaljevala ples. Oba sta se smejala in kričala. Čeprav sta bila oba čudno'vznemirjena, sta ostala dostojna in obzirna do vseh ostalih.
Ko se je zmračilo, je ples postajal vse bolj divji in erotičen, tako, da je naš spremljevalec predlagal, da se vrnemo domov. Po večerji smo se povzpeli na ravno streho, kjer smo se odpočili. Opazovali smo pusto pokrajino, ki se ja kopala v nenavadno beli ekvatorialni mesečini. Nekoč smo govorili o ljudeh, ki prebivajo tod, z nekim prezirom. Sedaj pa smo jih imeli radi. Se celo več. Postali so nam prijatelji. V daljavi so še rdeli ognji in domačini so še vedno plesali in kričali. In še takrat, ko smo se zahvalili gostitelju in se vrnili k šotorom, se je ples nat~ daljeval.
Vsepovsod, po dolžini in širini Afrike, so sil« civilizacije neprestano na delu, spreminjajoč poti in ideje domačinov. Toda pleme Turkana v seveero-zahbdnam predelu Kenije se upira spremembam, ki prihajajo izza njegovih meja. Zdi se, da hočejo na vsak način zadržati stari način življenja, obrede in navade. V tem pa niso prav nič podobni drugim afriškim plemenom ...
PHmUbr  TOMČI  J ALEM
77
Jiutcite C mimu ■ novak ) na Gorenjskem
Prouraprou to ni tthena druga storja, ampak se ulece še od ta prejšne, k srna j reki ta prva.
Per motelah srna zadnč nehal, zato morma dons z nem zaustaut, de umes med ta prva pa ta druza storja na bo
Butalski
gospodarstveniki in birt Cefizelj
V Butalah so imeli oddelek za gospodarstvo in finance, ob delavnikih je birokracijo pasel in kratkovidnost, proti koncu tedna pa si je uredil angleško soboto in niste nikogar dobili v pisarni, pa če je bila nuja ali ne. v
O tem oddelku je slišal tudi grozanski privatnik Cefizelj, ki so pravili, da je že sedemkrat gostilno nazaj dobil, kajti je v družbeni upravi uspevala kot pšenica na triglavskem ledeniku. Pa je zasrbelo Ce-fizlja, da si gre ogledat gospodarstvenike in je bilo tisti čas, ko obhajajo v Butalah vsakoletno prijavo davka na dohodek, pa je šel v Butale in se nastavil gospodarstvenikom tik pred pisarno.
Načelnik je rekel: »Hop, Cefizelj, te že imam! Marš z mane! Imamo papir, se mu pravi odmera davka, ti bo vzela sapo, mi pa tebi gostilno, ker nese!«
Cefizelj ni rekel ne bev ne mev in je izročil gostilno in je bila dana gostinskemu podjetju v upravo. Gospodarstveniki čakajo in čakajo, pa ga ni bilo dobička — šent je plenjal samo dotlej, dokler je bila gostilna v privatnih rokah. Gospodarstveniki pa hudi — krščen Matiček — tako so bili hudi, da so kar prosili Cefizlja, če vzame gostilno nazaj.
Poteče leto, pa je Cefizlja spet zasrbelo, da gre v Butale, in je šel in se nastavil gospodarstvenikom pred kanclijo.
»Hop,« je rekel načelnik, »ali te imam! Zdaj mi več ne obdržiš gostilne!« in mu jo je dal vzeti, ker je videl, da je spet vrgla profit.
Pa so jo znova izročili v družbeno upravo, to pot zadrugi, in so čakali in čakali dobička, pa niso dočakali, ker gostilna pač ni bila več v Cefizljevih delavnih rokah, nego je bila reč^taka, da če je prišel lačen človek in je zahteval prigrizka, vsakikrat je rekla po neučinku plačana krčmarica, ki je vlekla redno plačo in gledala le na to, da ji ni bilo treba od peči: »Jej-mina, včeraj smo imeli in predvčerajšnjim smo imeli, jutri bomo imeli in pojutrišnjem bomo imeli, le danes nimamo.« Tako so gostje menili, zakaj samo vino ne diši, če ni prigrizka in domačnosti poleg. In so bili gospodarstveniki sila hudi, malo je manjkalo, da niso priznali, da turizem in gostinstvo bolje uspevata, če sta v zasebni režiji; Cefizlja so pa milo prosili, naj vzame gostilno nazaj.
Poteče davčno leto pa Cefizelj spet v Butale in gospodarstvenikom pred pisarno z davčno prijavo, iz katere bi slepi bral, kako lepo je oštarija nesla Ce-fizlju privatniku.
»Hop,« je reke; načelnik, »ali te imam! Jaz. ti poka/cm, kaj je butalsko gospodarstvo, da ne boš več mogel obdržati birtske obrti!« In so mu vzeli gostilno.
In sc gospodarstveniki šli in izbrali hotel in mu prepustili gostilno v upravo in ko so hoteli ob letu dobiček, ni bilo več dobička, nego primanjkljaj. Pa je načelnik prosil Cefizlja zamere in mu vrnil gostilno. In je bil načelmk tako jezen, da je jezik pokazal za Cefizljem privatnikom, ko je odhajal z birtskim dovoljenjem, in je še dobro, da Cefizelj tega ni videl; zakaj Cefizelj je bil grozanski privatnik, ki so pravili, da je že sedemkrat gostilno nazaj dobil, kajti je v družbeni, upravi uspevala kot pšenica na triglavskem ledeniku.
Ta druga storja od štarij
lukne, če še bo pa more bit kar se da mejhna.
V tistih cajtah, k per ne s še nisma bli navajen na motele, k sa jih šele pod streha spraulal, sm se tud jest trejsu od strahu, kakšne sorte gova-rica bo tapravt za te nove sorte štarije. Če se že s hotela motel nardil sa tud per ta drugih besedah kešne pre-kijcije ratale. Zato sm enkrat k sm bi u ta peru bert u tak stari naroin mu pa namest župe pa moba namest sobe. En ca't sa me t:ste kelnarce prou z-.boden gledale, pol sa me pa kar per gmah pstile, pa še prnesle nisa neč. Šele čez del caHa sm zvedu, de j bla pre-kuciia sam u firm, u ta drug šprah pa ne.
Podobn pa je, de j per naših motelah neki na glava po-staulen. To se človeku zdi če kekšne stare cajtnge u roke uzamc. Enkrat j pa na doug pa na širok pisal, de j nek na Gorenskm take sorte motel, k b bel dol h morju slišu ket gor u sneg pa u mrez. Na ja men se zdi, de j že to ulik, de motel sploh je. Če j pa okol motela use prou, pa ta gmen folk na sme vedt. Pa tud če b blo use prou, b na blo tak fajn ket je. Cajtnge b na jmele kej za šimfat, Ide b se pa neč ne mogl naučit, zato, k se ta nejbei fajn na felerja h učema. Fajn j tud to, de se za usaka reč morma posebi učit, pa če prou sa feler ji učas al pa m likat zla podobn, pol se pa ne} gre za štale al pa motele. De j pa merskešna šola draga pa nazadne tud ni tak važn, čeprou j krvau res.
Če grema naprej od hotelu pa motelu po štengah dol pre-ki ta navadnm pajzlnam pri-dima do ene take sorte štarije, k ni ne teč pa ne meš. En takm onem prauja hotel, en pa ne. Res je de j tak verklc prouzaprou delč od hotela, saj ta zaresnga. Pa ne zato, k j za hotel premjhn. So usj ta zaresn hoteli tud nisa velk. Taka polovičerska štarija j na slabmu glasu, zato, k j bel zapšene sorte. Strežeja bel tak po milost, zraun tistih Idi, k delajo noter j učas tud kešna žvau. To j pru, se sa žvali tud Kreve, posebn če morja bit u štarij. Te ta pailovičerske štarije na nesija poseben dober, pOsebn če jma per neh več Idi za govort, pa če se te ta glaun Ide večkrat menaja. Usak k na nou pride sam grehe od ta prejšnga na bebn obeša, pa rjuje, de bo zdej, k j sam dobiu vajate^pa gaižLi u roka use drgač. "Zla rad se nardi, de se taku po večkrat
ponovi. To $e prau, da Ide, sam z jaja pa jezika ;a pa ta prejne u neč devaja, štarija pa ostane taka ket j bla. Sm firbčn če kdo ve zakoga j to dober.
Take štarije sa per nes tud m privatnih rokah. Tam, k vidš ime pa priimk nad uratm ko j mal boli kaže. U lika t j bel čedn, pa boli p jača pa jedača,   pa   ene j  j  use ukap,
pa še Ide sa bel perjazn. Se zastop, de tud te Ide, k maja privatne štarijske vajate pa gajžle jamra ja pa stoka ja. Je pa le res, da se po ta bolm ust tud s privatnm automobdm okol vozja. Prou^fmaja se se drug tud vozja, en s sojm en pa z drugm automobdm, tud takm k nisa prouzaprou nehn ampak do useh.
S.VIOJKA
Klepetanje je zelo f letno
Prav vsi vemo, da poleg vsakdanjega dela še vedno najdemo toliko časa, da zraven obveznega črnega kofet-ka ali pa ob kapljici rujnega naravnega vinčka poklepetamo, oziroma premeljemo vsakodnevne novice s svoiimi prijatelji. Nekateri trdijo, da z rednim klepetanjem izveš brez radia, televizije in dnevnih časopisov najnovejše novice pa naj si bodo to športne, astronavtske. filmske ali pa zahrbtne. Vsi dobro vemo, da za kramljanje ni potreben poseben prostor: zadostuje že, če stojiš v vrstah pred avtobusnimi, železniškimi, športnimi blagajnami ali pa pred telefonsko govorilnico pa si o vsem takoj točno informiran. Prav posebno se kramlja pri frizerju ali pa pri zobozdravniku. Zato se večkrat zgodi, da zaradi dolge debate pozabiš na boleči zob in daš izpuliti po pomoti zdravega. Znanstveno je ugotovljeno, da najbolj   klepeta  nežni spol.
Njihovo klepetanje se običajno vedno prične z besedami: Ta je rekla, »guna« je povedala, to sem slišala.« Večkrat ima taka debata nežnega spola lahko slabe posledice in ni nič čudnega, če marsikatera gospodinja pri povratku domov z jutranjega tržnega kramljanja najde na svojem električnem štedilniku namesto kuhanega -- cvetoči fižol. Najbolj sem jezen, nočem reči razburjen, takrat, kadar vidim, da kdo v avtobusu na rezervnem se-■ dežu med vožnjo kljub vidnemu svarilnemu napisu »Ne govori s šoferjem med vožnjo« govori z njim. Seveda ima taka debata lahko veliko posledico, kajti šofer lahko izgubi zaradi tega orientacijo oziroma smer vožnje pa te vsled tega na mesto na cilj — zapelje na večno pot, kjer pa je potem seveda tudi konec klepeta — debate.
GREGA
Bralci »Panorame« - sodelavci!
Veste morda za izvor imena vašega kraja? Veste morda, kako se je to ime tekom stoletij razvijalo? Poznate morda vire, od koder lahko črpate podobne informacije?
Če to veste, prosimo, napišite kaj za rubriko »Panorame«, katera nosi naslov »SLOVARČEK KRAJEVNIH IMEN«.
S tem boste pomagali nam, obenem pa boste lahko razčistili, včasih zelo ostre diskusije okrog krajevnih imen nekaterih naselij. Popularizirali boste kraje o katerih pišemo zelo malo ali skoraj nič. Pripomogli boste, da bo sobotna priloga »Glasa« »Panorama« še pestrejša, zanimivejša in aktualnejša. ,
Vaše sodelovanje bomo cenili in ga nagrajevali!
e KMETIJA
V. nadaljevanje
NASTANEK, RAZVOJ iN ZNAČILNOSTI
KMETIJA V KAPITALIZMU
V mnogih evropskih deželah (tudi v Sloveniji) se kmetija s prehodom v kapitalizem ni bistveno spremenila; ni postala blagovna kapitalistična agrarna proizvajalna enota, ampak je eš vedno ohranila značilnosti bolj ali manj avtorktičnega agrarnega proizvajalnega obrata. Taka se je v precejšnji meri ohranila pri nas še do današnjih dni.
Ekonomskoorganizacijsko difinicijo in analizo kmetije v kapitalizmu je pri nas obdelal prof. Alfonz Pire (Urejanje kmetijskega prostora, I. del strokovne razprave, zvezek 4, Univerze v Ljubljani, Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarsko, 1961). Definicijo kmetije je Pire povzel po delu E. C. Sedlmavr: Die bauerliche Landgutvvirtschaft, Berlin leta 1936.
Bistvo kmetije ni povsod povsem enako; menja se^s krajem, kjer kmetija leži, odvisno jč od velikosti zemljišča, od razdalje do trga, od miselnosti kmečke družine in od drugih zunanjih vplivov. Vse kmetije pa imajo tele značilnosti:
— so družinska gospodarstva
— vir dela družini (dajejo družini možnost, da dela)
— vir samopreskrbe in
— vir dohodkov.
Poenostavljeno lahko rečemo: Kmetija -f- kmet. proizvodnja + družina
Bistva kmetije ne moremo razumeti, če ne upoštevamo ozke povezanosti kmetijskega posestva kot vsote posameznih proizvajalnih in obratovalnih sredstev in posameznih kmetijskih panog s kmetovo družino in družinskim gospodarstvom. — Glavni cilj kmetije je, da rrajno in čim bolje zadoste vsem potrebam kmeta in njegove družine To zadoščanje potreb naj bo čimbolj neposredno, čimbolj naturalno. Naše kmetije so bile v preteklosti i7i-azitn .avtarktične in del tega se jih še
vedno močno drži. Predvsem pa Je taka organizacija kmetije dala poseben značaj kmetovi miselnosti.
V kmetiji sta torej med seboj tesno povezana kmetijsko posestvo in družina. Kmetija je neke vrste gospodarski in družinski organizem. To dvojnost in tesno povezanost lepo prikazuje shema kmetije (glej spodaj).
Xa shemi vidimo predvsem dve glavni povezavi med kmetijskim posestvom in družino: brezplačno d^lo družinskih članov in samopreskrbo družine. Osnovni krogotok življenja kmetove družine gre od dela na posestvu do samopreskrbe. — Krog se v glavnem sam v sebi zaključuje In ne propušča veliko kmetijskih pridelkov sta trg, predvsem ne pri majhnih kmetijah, ki ta notranji krogotok komaj redržujejo.
Z razvojem industrije, z uvajanjem novih kultur in z modernizacija kmetijske proizvodnje (novi stroji in orodja, agrotehnični ukrepi) se ta krog vse bolj odpira. Trg zahteva več pridelkov: ia\ne dajatve silijo kmeta, da več in ceneje proizvaja in da več proda, zato pa mora nakupovati umetna gnojila, boljša semena, uvajati nove sorte pšenice, krompirja in tako dalje, ki dajo več pridelka. Ker več pridela in več proda, se mu izboljšujejo tudi življenjski pogoji, zato lahko kupuje za svojo družino tudi stvari, ki jih je včasih imel doma (obleka, obutev, nekateri prehranbeni predmeti). Po drugi strani nekatere manjše kmetije, ki so včasih komaj vzdrževale svoj notranji krogotok, ki so torej na svojem zemljišču komaj pridelale-4oliko, da se je družina skromno preživljala, iščejo s postranskim delom nekaterih družinskih članov dodatne vire dohodkov. V bližini industrijskih središč so ti ljudje našli zaposlitev v tovarnah, vendar po miselnosti niso delavci v tovarnah, ampak kmetje. Delo v tovarni jim je v bistvu le dodatni (čeprav denarno v precej primerih glavni) vir dohodkov. (Nadaljevanje prihodnjič)
Odkupovanje
Za trg
Javne dajate
Shema kmeti le
Iz vprašalnikov je bilo med drugim razvidno, da so vasi, ki imajo v svoji sredi precej delovne sile, ki je navezana na vas. Ta opravlja poleg uradniških še opravila, ki jih v mestu opravljajo komunalne službe. Te vasi so bolj aktivne od tistih, kjer na celotno število akti\nih na vasi odpade manj zaposlenih. Ugotavljala sem že, da število kmečkega prebivalstva pada z ozirom na oddaljenost. Torej ga je v vaseh prvega tipa nasploh več kot v vaseh drugega tipa. Tudi to prebivalstvo izvaja določene akcije povsem samoiniciativno. Akcije so.take, ki temu prebivalstvu neposredno koristijo. To so na primer pota, mostovi in še nekatere iz zvrsti komunalnih del.
3. Aktivnost in oddaljenost: Faktor oddaljenosti in z ni'm tudi faktor frekvence avtobusnih zvez pravzaprav uosredno vplivata na aktivnost. Cim bliže je namreč naselje središtu občine, več prebivalcev je v njem zaposlenih, več mo/ivjvi, imajo ti, da svoj prosti čas prežive v mestu. S tem laktoi jeni odtegujeta vaščana od vasi, obenem pa obadva vplivata na strukturo prebivlstva in s tem na delitev dela. Vplivata pa tudi na število prebivalstva, ki v splošnem z ozirom na oddaljenost in frekvanco avtobusov pada premosorazmerno z rastočimi kilometri in padajočim številom avtobusov.
4. Aktivnost v odnosu na informiranost: V vaseh obeh tipov faktor informiranosti ne doseza enakih stopenj. Vas prvega tipa je bolj ali manj zaključena celota (ne prostorsko). Ljudje se med seboj poznajo, torej anonimnosti ni. Med seboj živijo v prijateljskih odnosih. Probleme vasi poznajo in jim zato o njih ni potrebno posebej razpravljati ia
Ivanka Močnik:
AKTIVNOST NA VASI
.rtu
jih tako odkrivati. Vse to po mojem aktivnost pospešuje, saj so jim problemi vedno na dlani.
Drugače je z vasmi drugega tipa. Te so večje po številu prebivalstva. Anonimnost premosorazmerno z njim narašča, vzporedno z njo pa pada seznanjenost s problemi vasi. Marsikdaj je vaščane takega naselja treba o problematiki posebej seznanjati. Vas vsled tega ni več homogena celota, pač pa razbita na več zaključenih »krogov«, od katerih se nekateri izkažejo kot aktivisti, medtem ko ostali le pasivno spremljajo razvoj njihove vasi. Tudi doseljenci takega naselja navadno niso aktivni.
. Lega vasi in aktivnost: V legi vasi v odnosu na aktivnost mislim upoštevati predvsem geografski faktor, torej značaj vasi z ozirom na zemljišče in s tem na gospodarsko dejav-nost prebivalcev (predvsem kmetov). O tem sem sicer precej pisala v poglavju, ki govori o samoprispevkih. Tu pa bi dodala še naslednje. Kmečka opravila v nižini dajo izvajalcem bolj raznolika dela, kot tiste v višjih predelih, kjer v vedno večji meri prevladujejo gozdne površine. Cas, ki ga ima na razpolago poljedelsko kmečko prebivalstvo je bolj skopo odmerjen, kot tisti, s katerim razpolaga prebivalec vasi — lastnik gozda. Menim, da tudi ti dve postavki vplivata na aktivnost ruralnoga naselja. ,
Vrste delovnih akcij na vasi
Vaščani se v svojih akcijah ukvarjajo predvsem s komunalnimi vprašanji, torej takimi, za katere v mestu skrbijo komunalne službe. Med najpogostejšimi akcijami so vsekakor ceste in pota, slede jim najrazličnejše kanalizacije, urejevanje javne razsvetljave, zadružni domovi, pokopališča, mostiči, skratka tiste najnujnejše dobrine, katere je mesto že zdavnaj osvojilo.
Vtisi s turneje moškega pevskega zbora  j Po Prešernovih
takoj odvede na oder. Velikanski oder in še večji avditorij z petnadstropnimi ložami (inačica milanske Scale) nas je kar preplašil. Nasto-
France Prešeren
po Italiji in Franciji
Naše mesto ima že utrjene prijateljske vezi z
južnofrancoskim  obmorskim  mestom La Ciotat.
Mnogo mladih Kranjčanov je že preživelo počitnice
na francoski ažurni obali in obratno, precej mladih red in točno ob 21. uri pri-
Francozov iz tega pobratenega mesta je uživalo le- korakan na oder, nas je pozdravna prepolna hiša — po
Do Albisole Po zajtrku smo ob 8.30 kre-
nili iz Albissole preko Savo-l / nadaljevanju naše poti ne> Albenga, večje Imperie do |f smo se kmalu za Par- razkošnega San Rema, od tu mo pričeli vzpenjati na pa pod drevesi s pomaranča-
pali smo že v beograjski ope- Apeninsko gorovje in dosegli mj( kj so tako živopisno vabili ob stoletnici Mokranjčeve- na Pre'a.^u Passo della Cisa je k »rabutanju« in mimo ga rojstva, a to je operna vrn z višino 1041 m. Okrog čudovitih palmovih nasadov
stopinjah v Kranju
hiša znatno večjih dimenzij. 19- ure smo pnspeh v pnjet-Pri vaji v prazni hiši ^smo "o obmorsko kopališče Albi-morali precej zbrati naše gla- sr*0,° Pred. Savono, kjer je sove, ker se je slišalo vsako bl1 dogovorjen nas drugi kon-»^j   cert, ki so ga organizirali sa-
nepravilno dihanje, kaj glas. Preoblekli, umili in ob-rili smo se kar v opernih oblačilnicah. Ko smo bili na
vonski sindikati.
Na več krajih tega prijaznega obmorskega letovišča smo videli okusne velike lepake, ki so v italijanščini vabili na naš koncert. Sindi-
in parkov — vse ob morju po prijetni cesti do obmejne Ventimiglie.
Radijsko snemanje
v Monte Carlu in preko
Niče do Cannesa
M
ogočne carinarnice na italijanski in francoski strani in živahen avto-
pote Gorenjske. Prijazni župan mesta La Ciotat, oceni
C. Graille s soprogo ie že parkrat poslušal naš zbor poslušalcev, med njimi pre- hudo, ker niso mogli urediti
cej studentov in sploh mla-
.« picpomc P" kalni funkcionarji so se oPra- . ..™" "* , "^M domačinov kakih 1.700 ^ daJjim . ^0 mobilski promet , m , .meh a cev. med  n  m   nre- x....,_   ,___.___*z~: priliko opazovati le malo ca-
priliko opazov;
sa. Kar mimogrede smo bili
v Kranju in nas zato prisrčno povabil v La Ciotat. dineT ProC JesauT nas je kf^e       t? večer^sed^na v ^^'J1 £ sf fe jg?££ Zbor sta na poti spremljala še predsednik občinskega odbora SZDLJ tov. Vili Tomat in podpredsednik občinske zveze Svobod tov. Silvo Ovsenik.
predstavil, začeli smo peti in z  iperno  predstavo.   Kakih v mestece Menton; °b 14f
od pesmi do pesmi se je stop- sto  korakov od  našega ho- sm° P™P.enh 7°lS
njevalo navdušenje poslušal- tela je prostorna rotonda - no knefvl™ MonanC°JJ*;°°°
cev, ki so po odpeti njihovi okrogla hiša, namenjena lah- prebivalci  ,n  z znamenitim
Montanari v svoji živahnosti ki zabavi »Dancing Colombo«.
vstajali s sedežev, vpili bis in V okrogli dvorani se je na-
bravo  Jugoslavija  in  nekaj gnetl«r kakih 600 do 800 po-
Poini pričakovanj in ra- hrano- Ze dokaJ utrujeni po minut   ploskali.   Pri   takem slušalcev.  Mize  polne, gale-
ii.e nervoznosti smo se naP°rni  14-urni vožnji smo kontaktu s poslušalci nas je rija polna in še je bilo kakih
nekaj po 18. uri prispeli v minila  vsaka  utrujenost  in 100 ljudi brez sedežev. Zopet
Parmo,  v  mesto,  kjer smo dali smo vsi s solisti in di- so se ponovili prizori iz Par-
rigentom vse, da bi res za- me.  Zelo   je  ugajal nastop
dovoljili tako navdušene po- našega solista Zmaga v Ada-
T7"orlna dni«*«*!* slušalce. Kritika v časopisu mičevi »Serenadi«, ki smo jo
izreana aoziveija Gazzeta di Parma od 21. ma- ponavljali in v »Dep Riverju«.
v operi in pri sprejemu ja je polna pohval za vse iz- Vžgala je tudi Montana in
V Parmi vajalce. Po koncertu so nas živahen »Kolo« Vasilija Mir-
organizatorji odpeljali v de- ka. Zelo nas je motilo, ker
Tu nas v glavni ulici že iavskj kiuo, kjer nam je ^ ^ ljudje v dvorani kadili,
čakal   italijanski   pro- redil župan Parme g. Baldassi kar se je žal ponavljalo še
metnik, vstopi v avto- izredno    prisrčen    sprejem, pri   ostalih   naših nastopih,
bus in ga vodi pred mogočni Okopani in sveži smo si- v Mnoge naše pevce in tudi rae-
Teatro Regio. Tam nas sprej- četrtek  zjutraj   po  dobrem ne je napadal kašelj. Toda
me g. dr. Negri in nas pope- zajtrku   ogledali   to   znano navdušenje   poslušalcev in
krepko nazajtrkovali in še na Ije v operno hišo s 1.450 se- zdravilišče, ki je podobno na- aplavzi so nam dajali moči, ^j^^'J
hitro nakupili kruha in ciga- deži, češ da bomo ob 21. uri ši Rogaški Slatini, a še bolj da smo »junaško« premago
ret. Saj nas je prof. Jesenik tu nastopili. Zborovodja nas vzorno negovano. vali tudi to nevšečnost, ponovno opozarjal, da naj se ne zanašamo- na italijanske in francoske cigatere, ki so drage in tudi ne odgovarjajo našemu okusu. Prestopne formalnosti na naši in italijanski strani so bile kaj hitro opravljene.
Na pot bili dobro založeni s »suho«
|Oini pričakovanj in ra-n.e nervoznosti smo se v  sredo, 20.  maja ob 4.  uri  zjutraj  vsedli v naš
lični modri avtobus z dokaj imeli naš prvi nastop, udobnimi sedeži, ki nam je bil poslej 12 dni edini košček domačega sveta. — Odbrzelj smo mimo Ljubljane, Postojne in Ajdovščine do Nove Gorice. Preko zvočnika nam je dajal prva navodila naš neumorni predsednik Peter Tulipan, na pot nas je spremljala naša pesem jz radia in kar prezgodaj smo se prvič izkrcali v Novi Gorici, se tu
knezom Rainerjem in njegovo soprogo Grace Kellv. Nismo se smeli ustavljati, saj smo morali na radijsko snemanje v Monte Carlo. Postaven prometnik je usmeril naš avtobus po strmem klancu in že smo obstali pred palačo Radia Monte Carlo, ki ga po etru pogosto poslušamo ponoči tudi pri naših domačih radijskih sprejemnikih. Ljubeznivi pomočnik direktorja nas je sprejel in takoj odve-del v studio. Zapeli smo 6 pesmi, od teh le eno ponovno, kritično smo se poslušali in kritizirali našo izvedbo. No, tehniki so bili z nami zadovoljni in pomočnik direktorja nas je odvedel v hišno to-
HUBERT KOROŠEC
S tem sestavkom pričenjamo obsežnejši cikel člankov, ki bodo opisovali hiše in ljudi, katere je obiskoval naš pesnik v svojih kranjskih treh letih.
Marsikatere teh hiš ni več, druge so tik pred porušenjem ali prezidavo, njiho-hovi prebivalci in lastniki, Prešernovi sodobniki, so že davno pozabljeni. Naj ostane vsaj spomin nanje v obliki teh zapiskov: na hiše, v katere so vodile pesnikove stopinje; na ljudi, bogate in revne, učene in preproste, ki jim je Prešeren prijateljsko stiskal roke ...
Tavčarjeva ulica št. 1 (prej Bieivveiso-va št. 1, še prej Mesarska ulica št. 47, po starem katastru Mesto št. 155). — Ko smo bolj natančno brali pričevanja Prešernovih sodobnikov, posebno Viljema Killerja, da »ni noben večer minil, da bi nam Preširen ne~ bil kakšne pesmice v kerčmo prinesel, ali pa v krčmi ne zložil in takoj zapisal. Bile so večidel zabav-Ijive, časih prav slane in polno perečega ognja, kaiti Preširnu bile so kakor nikomur znane vse tajnosti kranjskega mesta; vse je vedel!« — se nam je ta pripoved zazdela močno pretirana. Le kako bi samotni in odmaknjeni pesnik mogel vedeti za vse mestne čenče in intimnosti? Od ljudomržne in čudaške sestre Katie gotovo ni dobival kaj prida novic. Kot je še mnogo stvari pri našem Prešernu zastrtih v skrivnost, tako je bila tudi ta informiranost vse doslej nekaka zagonetka. Nedavno pa nas je sedanji lastnik te hiše, Joža«,Česenj ljubeznivo opozoril na rodbinsko izročilo: v tej hiši, v lokalu, kjer sedaj prodajajo ribe, je v Prešernovih letih opravljal svojo obrt brivec, ki pa je bil hkrati tudi brusač; k njemu da je sleherni dan prihajal naš pesnik, da ga obrije in mu pove, kaj je novega
■<■■■< Mi.
Anton Kummer, pek in gostilničar
v mestu. Torej tu moramo iskati tisti vir Prešernove informiranosti. Saj po tradiciji še danes brivci svojim klientom marsikaj povedo...
Ker je podatek o Prešernovih obiskih v tej brivnici povsem nov, omenimo še nekaj o stari »Fefleževi hiši«! Bila je v prvi polovici preteklega stoletja v lasti zidarskega mojstra Antona Lipuša, rodom Celjana. Po njem se je hiši nekaj časa   celo   reklo   tudi ^baumajstrova«.
Po Furlaniji
do Padove in Parme
Bogata južnofurlanska ravnina prehod preko zgodovinske reke Piave, vsi prvi vtisi na poti po Italiji so nas počasi uspavali. Odstopili smo od prvotne namere, da se ustavimo v Mestrah pred Benetkami. Nadaljevali smo pot_ in v soncu prispeli do reke Bochiglione in nato v Padovo, značilno severnoita-lijansko božjepotno mesto Sv. Antona Padovanskega.
Naš avtobus je po lepi avtocesti hitro pobiral kilometre in že smo se za eno uro ustavili v Mantovi. Mogočno mestno obzidje nas je globoko impresiniralo in že so naši fotoamaterji lovili motive. Mnogi pevci več ali manj obvladajo italijansko in kaj hitro smo se razkropili po ulicah tega mesta z neštetimi zgodovinskimi znamenitostmi. Prehitro je minila ura ogledovanja in že smo brzeli preko mogočne reke Fo (Pad) proti Parmi. Ta dan smo »kosili« kar v avtobusu, saj smo
JKaš
romati
»Nikar se ne hudujte, Franziska,« je rekel, »vse bom popravil. Vrhu tega vam sploh nočem pomagati. V resnici iščem popotno spremljevalko.«
Nosil je temnomoder mornarski pulover in hlače kaki barve, tb se najbrž nosi na ladji, kadar izplove, upam, da ima tudi zame kaj obleči, obleko za veliko potovanje.
»Prav je, da ste se odpovedali maščevanju nad Kramerjem,« je rekla.
Pravkar je hotel odpiti požirek vvhiskvja, zdaj pa je obstal in postavil kozarec na mizo. »Kdo pravi, da sem se mu odpovedal?« je vprašal.
Franziska ga je pogledala prek mize v kajuti, spet ima pogled kot v PavonejU, zlobni pogled izza cinij, v čigar žarišču vse razjeda, vendar le tedaj, kadar ni v Kramerjevi prisotnosti, kadar mu Kramer trga gumbe, strmi v tla, s pogledom se malce igra, morda ga vadi pred zrcalom, prikrila je željo, da bi ponovila, kar je dejal Kramer, .Umoriti me hoče', je rekel Kramer, .vendar tega nikdar ne bo storil', namesto tega je rekla: »Že zdavnaj sem vam hotela reči, da nimate pravice do maščevanja nad Kramerjem. Vi ste bili izdajalec. Kramer je bil le medij vaše izdaje.c
A. A.
BEG
»Ah,« je posmehljivo rekel »prepametna dama ste.«
Za njegovim hrbtom je bilo koroglo okence, okrogel izrez noči, v katerem se je lesketala svetilka, ena izmed svetilk ob Canalu Grande.
Franziska je čutila, kako se ladja lahno pozibava.
»Menite, da sam nisem premišljeval o tem?« je vprašal Patrick. Zagrenjeno je rekel: »Kajpada, hudobija, ki nas je pognala v takšno ravnanje, ni nikdar kriva. Mi, le mi sami, smo krivi. Odgovorna je le naša vest. Vest je čudovita tema za vse premetene čednostne dame sveta. Dokler lahko gobezdamo o vesti, se ni treba spogledati s hudobijo.«
»Ničesar vam nisem hotela očitati, Patrick,« je rekla Franziska. »Prav imate, kaj vemo o bistvu zla. Toda o hudiču vem eno: da je nedolžen.«
»In jaz vem drugo,« je rekel naglo in nezavedno, »da ga je treba izbrisati.«
Čutila je njegovo obsedenost; dlan je sklenil krog kozarca, toda čemu želi odpluti, če namerava izbrisati hudiča, utelešenje hudiča, imenovano Kramer, potem je videla, kako se je dlan spet razklenila, pri njem so to krčeviti trzaji, Kramer ga je ubil, saj vse razumem, Kramer mu pomeni vse, usodo in edino misel, pridigala sem moralo, resnica je lahko neumna, vendar pozna najbrž tudi on utrujenost, odpoved, nenadne pobliske o nesmislu takšne misli, da mora umoriti starega, brezzobega hudiča, ostarelega krvnika in albina, tudi njega zmaguje slednjič želja, da bi odpotoval. Tako, kot je zmagovala v petek mene, v Milanu, v Biffiju, ko sem sedela s Herbertom in nenadoma spoznala, da je bila bitka s Herbertom nesmiselna. Morda sprejemamo dokončne odločitve v trenutku, ko se nečemu odpovemo.
»Se spominjate, da sem v soboto popoldne sedel v Pavoneju z nekim moškim?« je vprašal Patrick.
Franziska je prikimala.
»Ta moški je bil uradnik italijanskega urada Interpola,« je pripovedoval. »Ovadil sem Kramer j a.«
Pozorno je prisluhnila. »Tako ste se torej odpovedali zasebni akciji proti Kramerju?« je vprašala.
»Da,« je rekel. »Le da nisem uspel.«
Sprašujoče ga je pogledala in potem je pojasnil: »Možakar je bil odkrit.« Premolknil je. »Sprva ne, hočem reči. Sprva se je izmikal in pravil, da je treba natančno preveriti Kramer-jevo istovetnost, kar bi utegnilo trajati več tednov. Slednjič sem stavil na eno karto in mu. povedal, kaj sem doživel s Kramerjem. Tako sem ga razvezal obzirnosti.« Patrick je spet utihnil.
»Razumete,« je dejal čez čas, »ko je zvedel, da sem bil izdajalec in poslednji, ki bi smel pričati proti Kramerju, ni bil več zadržan in povedal mi je, da vedo vse o Kramerju. Prav tako sem pričakoval.«
Franziska je opazovala, kako se je svetloba v okroglem okencu za Patrickovim hrbtom, svetilka nad Canalom Grande, počasi premikala sočasno z ladjo, in se v krožnem ovalu spet vrnila do izhodišča, pa znova pričela premikati.
»Skratka — Kramerjevi zaščitniki so premočni, tako močni, da imajo italijanski uradni ukaz, naj nemškim preiskovalnim oblastem ne povedo niti to, kar bi pomenilo namig namiga. Kramerjeva aretacija bi bila italijanski škandal največjega sloga.«
»Kramer tega ne skriva,« je rekla Franziska.
Stara mati sedanjega lastnika, Marjeta češenj poročena Por, je živela še v Prešernovi dobi; odtod izročilo o tistem brivcu, ki mu moramo v mestnem obrtniškem arhivu še ime in druge podatke najti. Saj izročilo govori celo o tem( da sta bila pesnik in brivec prijatelja in da je Prešeren večkrat prišel krivcu le v vas, četudi ni bil njegovih uslug potreben. Vsekakor spet zanimiv podatek, ki ga lahko dodamo k Prešernovim prijateljevanjem s preprostimi ljudmi (kovač Gogala, krojač Pučnik, pek Kummer, vrsta krčmarjev in natakaric, ljubezniv odnos do otrok in navsezadnje tudi priložnostna gostilniška modrovanja s potepuhom, poznejšim rokovnjačem, Pacenj-kom in beračem »slepim Jurjem«...). Originalni prebivalki hiše sta bili tudi segava in »pregnana« krčmarica Fefleže-va Tona in lectarica Liza »ki je pekla bi-škote, bila lepa, čedna in prsata baba; rekli smo ji kar »cukerpekarica«, ker je imela tako sladka usta in bila zares dobrih rok do okoliških otrok, ki so čestokrat dobivali od nje v dar take velike, okrogle biškote.«
Tesno ob tej hiši, o kateri je ves čas govora, stoji še danes skromen prizidek (v njem ima podjetje »Central« svoje priročno skladišče). Tu je menda imel Gori an Perrissim sredi preteklega stoletja nekak vinotoč oziroma zakotno žganjar-no. Gostje so sedeli kar na sodčkih in pili ceneno špiritno žganje (špirit in voda), ta zelenga« ali jeruš« (špirit, voda in pelin). Posebno ob ponedeljkih zvečer je bilo tu hrupno, ko so semkaj navalili sej-marji in berači (ti so imeli ob semanjih dneh tudi »svoj dan«). Lokal je imel posebno slab glas tudi zaradi kart, ki so udarjale ob mize od jutra do večera, in še pozno v noč. Nobeno izročilo pa ne pove, niti ne -namiguje, da bi Prešeren zahajal semkaj, čeprav prav natanko vemo, katerih kranjskih gostiln je bil česti gost. Tudi sočasnost obstoja te žganjar-ne s pesnikovim bivanjem v Kranju še ni prav dognana, čeravno je vinski trgovec Jakob Perissini nekaj pozneje izpri.
čan kot. lastnik večje meščanske hiše na mestu,-kjer stoji zdaj zgradba mesarske prodajalne na Majstrovem trgu,
Prešernova ulica št. 15 (prej Zgornji trg št. 114, katastrska številka 149) predstavlja še danes lepo, enonadstropno stavbo, prav nasproti hiše, v kateri je bival Prešeren. Lokalu, pekariji in gostilni, se je že od nekdaj reklo pri »Puhli-nu« ali pri »Puščavniku«. Semkaj je dobrosrčni pesnik vodil šolarje in jih gostil s pecivom in slaščicami. Tudi sam je če-s"o tu posedal pri poliču vina in se pogovarjal z razborito lastnico vdovo Terezijo, pozneje poročeno Puntigam, ki je bila tudi med doktorjevimi klienti. Izročilo, ki je še danes med starimi Kranjčani izredno živo pripoveduje, kako je pesnik čakal na otroke pred staro šolo (danes Cankarjeva ulica št. 2, katastrska številka Mesto 96) spotoma trosil mednje denar in ih na koncu povabil k »Puščavniku«. Lokal je ohranil to ime prav do leta 1945, ko se je vanj vselila špecerijska trgovina.
Prešernova ulica št. 9 (prej Zgornji trg št. 118, po katastrski mapi Mesto št. 136) je bila prav tako hiša, v katero je naš pesnik vabil svoje male goste. Tu je imel Anton Kummer svojo pekaiijo in manjšo gostilnico. Med Prešernovimi advokatskimi klienti pa njegovega imena ne zasledimo; bržčas mož nI bil pomembnejši gospodarstvenik ali pa ni bil prav-dar. Res pa je, da je bila pekovska obrt v Kranju skozi stoletja dolgo trdno v rokah Kummerjeve rodbine. Začuda pa da pa imena tega resnega moža ne zasledimo v nobeni lokalni politični ali kulturni dejavnosti, razen strogo v obrtniški. Biti pa je že moral pravi možak, saj izročilo trdno govori o njegovem dobrem poznanstvu s pesnikom. Sicer pa ju je morala zbliževati neposredna soseščina in tropi otrok, ki jih je v njegovo peka-rijo tako često vodil naš Prešeren.
ČRTOMIR ZOREČ
(Nadaljevanje prihodnjič)
Tavčarjeva ulica št. 1, Icfcd nekdanjega Prešernovega brivca in krami jača
Iz obiska v prijateljski Savoni
LI
SKE RO
V kričečih protislovjih med bliščem in bedo
Ob neki priložnosti na Bledu je prišlo pred dvemi leti do prvih stikov med predstavniki Gorenjske in predstavniki naprednega gibanja provinci j skega mesta Savona ob Ligurski obali (Italija). Ob obojestranskih težnjah po sodelovanju, zamenjavah pogledov in izkušenj je že prišlo do raznih obiskov delegacij z ene in druge strani. Iniciative našega bivšega okraja je prevzela občina Kranj. Tako je bila pred kratkim v Savoni sindikalna delegacija iz Kranja. Iz njenega obiska izvirajo tudi naslednji vtisi.
Keramično mesto
Po številu prebivalstva (6.000) bi se malo mesto Albisola blizu Savone ne moglo meriti niti s Škofjo Loko, Radovljico itd. Toda v turističnem pogledu je vsa druga. Samo hotelov ima 28, skoraj toliko kot vsa Gorenjska, vse ulice so polne prodajaln, vse je v cvetju, prepleskano v živih barvah in privlačno za goste. Pri vsem tem pa je najzanimivejša keramika. Ta dejavnost ima tu stare tradicije. V sedanjem razvoju turizma pa jo spretno prilagajajo novim oblikam. Vaze, posodo in razne okrasne in spominske izdelke iz keramike prodajajo po trgovinah, na ulicah, na kopališč« — povsod. In ne samo to. Mnoga pročelja hiš, okraski nad okni in vrati, tla — povsod keramika. Celo glavno sprehajališče ob obali je tlakovano z mozaikom keramičnih ploščic. Prvo mesto keramike. In kot tako slovi in si utrjuje pot tudi v današnjem ostrem boju turistične konkurence.
Rojstvo v pristanišču
Prav tiste dni   e bil val stavk in naši gostitelji  — sindikalni  funkcionarji  so imeli polno skrbi in posla z organizacijo tega gibanja. Stavkale so pošte (kar nam je bilo
silno všeč, ker ni bilo treba pisati domov), stavkali so železničarji, prav ob našem predvidenem odhodu iz Genove in drugi. Tako so, stavkali
tudi pristaniški delavci in pred savonsko luko se je nabralo veliko neraztovorjenih ladij s premogom, nafto itd. Zato nam je bilo ob tem ča->u še posebno všeč napovedano srečanje s pristaniškimi delavci. Zelo prisrčno so nas sprejeli. Po ogledu pristanišča smo se vsedli k pogovoru. Zelo smo bili iznenađeni. Pristaniški delavci, ket smo zvedeli, so tam med prvimi, ki so si izbojevali določene pravice samouprave. Izkoriščanje teh delavcev je že pred 60 leti rodilo prve samoupravne organe. Pred 28. leti pa jih je — hočeš, nočeš — morala priznati tudi država. Imajo svoj svet, svojo delitev dohodka in celo že svoja sredstva (razne razkladalne naprave itd.) Rojstvo teh organov po pristaniščih pa, razumljivo, zelo po/itivno vpliva na progresivno delavsko gibanje v ostalih dejavnostih. —-
Med izdelovalci filma
Po novi Fiatovi avtocesti skozi predore in prek mostov vrtoglave višine v smeri Torina smo piišli v Coiro. Na občini so nam napravili nepričakovani polprotokolarni sprejem. Popoldne pa smo šli v tamkajšnjo tovarno Ferrania. Vsa leta, ko kopu jem in uporabljam te filme, nisem pomislil, kje jih izdelujejo. Toda v tovarni z več kot 4.000 delavci nismo videli skoraj nobenega. Vse na gumb! Kazali so obsežne naprave, kjer izdelujejo lilme za tiuoro-grafijo, za slikanje zob itd. V kalorični centrali, od kjer morajo zagotavljati raznim oddelkom določeno temperaturo, porabijo dnevno 45 do 50 ton nafte, 3 tone amoniaka itd.
Vendar to ni bilo najvažnejše. V pogovoru z delavci (ki je bil zatem zelo kratek in skorajda ilegalen) smo zvedeli, da je tam samo 12 odstotkov delavcev vpisanih v sindikate.. Neenotnost v boju med raznimi strankami, kar je tudi v sindikatih, je tamkajšnji lastnik spretno izrabil in organiziral svoje sindikate. Toda pod geslom delavskega (ne sindikata) je kolektiv dokaj enoten. Ob vsakih stavkah v solidarnosti s sorodnimi delavci drugih tovarn se tu udeleži najmanj 80 odstotkov zaposlenih. O tem smo precej razmišljali.
Kolo »reče v Samemu
Aianremo uspešno tekmuje z zloglasnim francoskim Monte Carlom, ki je nedaleč tam ob modri (ažurni) obali. Po vezah smo se vtihotapili v Kazino, se za hip usedli v globoke fotelje sloveče dvorane popevk, se sprehodili po dolgih hodnikih z bogatimi zavesami in kristalom in se ustavljali ob mizah vseh treh igralnic. Igralci so bili silno zamaknjeni. Možak v sivokrižasti obleki je stal ob mizi, tri cigareto med zobmi in gledal vrteče kolo. Nič ni dobil. Znova je segel v desni žep suknjiča in s polno pestjo žetonov (največ po 50 in 100 tisoč lir) pokril skoraj vse številke. Kolo se je znova zavrtelo. Kroelica se ie ustavila na 17  Prav>'
ni pokril. Nič! Toda ni se jezil. Znova je segel v žep in kolo se je spet zavrtelo. V času 21] minut je menda zaigral nad 2 milijona. Potem je skomignil z rameni, se oddaljil, si prižgal cigareto in na njegovem mestu so že bili drugi.
Sreča je z nekom muhasta, z drugim blaga Kdor se iz igralnice vrača bolj bogat, ima » sami Kazini, zlasti pa v najbližji ulici možnost da vse zapravi. Tu so prodajalne izrednih luk suznih stvari, zapestnice in ogrlice z dragulji in zlatom, ob kateri se lahko znebi za par milijo nov. Tisti pa, ki odhajajo »suhi« včasih ponujajo plašč. uro. potovalko — samo za vozni listek do doma. Včasih pa tudi koga najdejo v dveh kosih prek železniških tračnic itd.
Toda ogledali smo si tudi tako imenovane staro mesto Sanrema. še bolj smo obstali. Vi deli smo take stanovanjske razmere, kakršnih ni niti v »kranjski Koreji«, • ali v jeseniškem »Teksasu«. Pod oboki hiš žive družine brez vo dovoda, brez stranišč, brez sonca in zraka. Ka kih 8.000 ljudi živi tako. Hkrati pa je v novem delu mesta polno praznih stanovanj z najemnino okrog 20.000 lir mesečno in v enem hotelu oddajajo sobe s kopalnico in balkonom (aprat ma) po 26.000 lir za eno noč.
In še nekaj zanimivega iz Sanrema. To je mesto cvetic s tradicionalnimi festivali rož. Vsa okolica je obdelana samo za rože, ki jih na veliko izvažajo. A tam niso bile drage — šopek z 12 nageljni 100 hr. Vse >kmečko< in nekvalificirano prebivalstvo si služi kruh z rožami.
Za konec samo še tri podatke. Dohodek igralnice je letos planiran na 64 milijard lir; dohodek z rožami je 42* milijard in čisti dohodek turizma 12,5 milijarde. Taka je ekonomska slika tega kraja.
Smrtni ples na trgu
Prav tisti dan, ko smo si ogledovali mesto Genovo z vsemi urbanističnimi težavami v kleščah med hribi in morjem, je bilo točno 4 leta od tamkajšnjih burnih dogodkov. Obujal se je fašizem in v Genovi naj bi bil prvi Kongres. Celotno industrijsko — pomorsko mesto se je uprlo. Na trgu De Ferrari je prišlo do osrednjih krvavih spopadov 30. maja 1960 med policijo in delavci. Te demonstracije so bile zatem tudi v drugih mestih. Prišlo je do žrtev in splošnega ogorčenja po deželi in vlada je morala popustiti.
V nenehnem strankarskem boju je v vseh teh krajih močan vpliv levice. Komunisti in socialisti, ki v osrednjih vprašanjih skušajo zmeraj najti enoten jezik, imajo ne le v delavskih središčih, marveč celo v razvpitih turističnih krajih močno oporo. Tako je celo med osebjem igralnice v Sanremu močna organizacija KPI. Na občinah v Coiru, Savoni in v drugih krajih imajo na najvidnejših mestih imena ali simbolične kipe v spomin padlih žrtev proti
faši/r""' 1
KARF.I. MAKUC
Ve kot tujec
v tem
norem svetu
Piše režiser Stanley Eramer
Ameriški režiser in samovoljni producent Stan-ley Kramer nam je znan predvsem kot avtor uspelih filmov »Ne kot tujec«, »Poslednja obala« (atomska vojna), »Beg v verigah* (ameriški črnec) in »Sojenje v Nurnbergu«. Pred nedavnim je posnel v sistemu Cinerama komedijo »Ta nori, nori, nori, nori svet« (s Spencerjem Tracvjem v glavni vlogi) in naletel na zelo različen sprejem tako pri občinstvu kot pri kritiki. Medtem ko nekateri vidijo v filmu pravi preporod komedije in ponovno oživitev |2-brzdane burke Mac Sennettovega kova, vidijo drugi v njih »moralni dokument našega časa«, a obenem negodujejo nad komedijskim pristopom k taki izpovedi, spet tretji pa ga odklanjajo kot povsem nepomemben cineramski spektakel. Take reakcije ma
Umirajoči neznanec zaupa peščici navzočih, da je nekje skril majhen zaklad... Začne se divja ^dirka, v kateri so udeleženci pripravljeni potrpeti vedno hujše in vedno bolj nesmiselne težave, da bi prišli do denarja, do katerega od vsega začetka niso imeli nobene pravice (na uho: ne dobi ga niti simpatični policaj Spencer Tracv)!
tra« nista bila resnično dra- v tem ujetniškem ga filma v primerjavi z ame- pripoveduje, kako
taborišču je kljub
Tu pa je bila vsebina
pa so nujne, saj se je Kramer lotil za komedijo ved"° odločujoča; in zato je 1 .„ . T .   J    imela vse preveč pomembno nskim povprečjem;  oba sta vsem ponižanjem v človeku
ne čisto neproblematične teme: pohlepa in je v vlogo v vsakem načrtu, pri stala manj kot milije« do- nekaj vzvišenega, kar zmaga mnogih likih filma vsaj mimogrede zadel takorekoč katerem sem odtlej sodeio- larjev in to danes (na žalost) nedotaknjeno nad vso goro
val. Tema je postala pomembnejša od same umetniške popolnosti filma. In ker sem delal ma veliko.« sem moral biti hrupen, če sem hotel vsiliti svoje misli družbi, v kateri sem delal. Toda sedaj, ko se mi ponu-
vsakogar izmed gledalcev. Tudi s tem filmom je Stanlev Kramer dokazal, da »ni tujec« v »tem norem sve tu«, zato morda ne bodo nezanimivi nekateri njegovi pogledi na lastno filmsko ustvarjalnost.
V Ameriki ni drago. Zvezde niso važne
gnoja, in kako je prav v tem človekovo odrešenje. Vsaj tako jaz vidim to zgodbo . ..
Angažirani film
V svojem filmskem izrazu čutim velikansko Domani-kljivost, ki je posledica dejstva, da sem vedno delal »na velikem planu« in da sem v filmih zmeraj  »nekaj pove-
še sam ne vem, kaj to po meni.
Do tega je prišlo zato, ker ia Priložnost, bi se rad lzra-
sem se po vojni, ko sem sto- Zl1 ma!o bo!->  preprosto in,
pil v filmski svet, moral tr- če hočete, bolj umetniško
do spoprijeti z interesi pro- Ni najvažnejše,
ducentov,   distributerjev   in sredstev imaš na razpolago:
kinematografov, če sem jim že prej sem snemal z majh
Kaj je s svobodo
Veseli me obdobje, ki bo prišlo takoj za tema dvema
dal«. Naprtil sem si idejo hotel vsiliti take filme, ka- nimi proračuni. Tako »Beg v »angažiranega filma«, čeprav kršni so me resnično zani- verigah« kot »Dediščina ve-
Zvezdniška imena zame niso vama. To nameravam tudi dokazati, zakaj v svojih naslednjih dveh filmih, »Ladji norcev« in »Andersonvillu« filmoma: to sta namreč zad-ne bo nobenih zvezd. Da'nes nji od pogodbenih obveznosti, to ni bistveno, važno je dati ki sem jih bol moral spre-ko'iko zgoc*m Pravi poudarek in jeti iz gospodarskih razlo-delati v tej smeri. Vendar pa gov. Po tem bom brez veli-nisem proti zvezdniškim ime- ko govoričenja skušal ures-nom in mi tudi ni žal. da ničiti tisto, kar že dolgo ča-sem v nekaterih svoiih fil- sa pripovedujem o sebi. Kaj mih uporabil zvezdnike. Pač bom naredil s to svobodo, pa se mi zdi, ko sedaj gle- pa bo mogoče zame *še bolj dam nazaj, da bi bila »Po- zanimivo kot za druge. Ali slednja obala« boljši film, bom šel drugam in snemal če ne bi imel zvezdnikov in filme na čisto drugačnem teče bi bil mogel biti manj melju kot doslej, bomo še komercialen. Seveda, za na- videli — čeprav se mi zdi, da zaj je to lahko govoriti: tiste čase pa je bila to težka
je prav to tisto, kar bi rad. Svoje lastne producentske
tema, ki je ni bilo lahko m-  , V,J
.t.       ,     .. ..     družbe ne  misnm obdržati, ti posneti niti prodati tistim, _ v        .    ., .
To Sem ze poskusil   in ta
dražba je odigrala svojo vlogo. Omogočila mi je pridobiti si toliko vpliva, da sem. prodrl na svojem delovnem področju in da sem lahko Verjetno bom prej posnel de]al ne glede na žeije jn nasvete    drugih,    prav tako
ki naj bi jo ^posredovali publiki. Zvezde so bile tu, da bi ublažile napade. Delo samo na sebi pa bi bil imel rajši brez njih.
»Ladjo norcev«. Abbv Mann
je napisal zanjo scenarij po vp]ivnih ]judi. Sedaj pa ču-
romanu Katherine Anne Por ter. Zame bo ta film prilož-
tim, da moram kot neodvisen filmski ustvarjalec prera-
nost _ za  karakterno  študiio sti to šaDlono: najti si tako
skupine ljudi na ladji
mesto, da bo zame veljalo le
Ta nor, nori, nori, nori svet: vse bi storil, da bi prišel do denarja, čim več denarja! Tistim, ki pravijo: saj nismo vsi taki — odgovarja Kramer: Saj tega nc trdim ... Tisti, ki pravijo, da ta film predstavlja vse ljudi, presenetljivo odkrito priznavajo svojo krivdo — ti ne morejo imeti veliko zaupanja v družbo!«
»Andersonville«, ki obrav- eno merilo — umetniško, za-nava življenje v ujetniškem kaj samo to mi nekaj po-škem taborišču med ameri- meni. Preteklosti niti naj-ško državljansko vojno, mi manj ne obžalujem: kakršna-veliko pomeni. Nekaj podob- koli že je vrednost filma' (in nega sem nekoč že delal, za- moje mnenje o tem, kai lah-kaj »Andersonville« ima po ko stori posamezen film, je temi, čeprav ne'po okolju in pe rrHsfično), vedno soreži določenih temeljnih 'znači'«-:o- nekaj diskvsije — in Ijudjs sti, mnogo sorodnega s »So- v:dijo določno stvar z dojenjem v Nurnbergu«. Naj- loč""? strani, na katero ne važnejše v »Andersonviiiu« je porn.sl'mo vesno takij, ali to. da nam skozi dogodke tudi ne take kmalu.
Oalpinistih doslej nismo kaj prida pisali. Ne vem zakaj ne. Morda zato, ker se nam ta dejavnost kranjskega planinskega društva ni zdela zanimiva ali morda zato, ker sploh nismo vedeli, da je alpinizem šport, ki je zanimiv in atraktiven. Alpinisti dožive v svojih turah, katere zanje ne pomenijo ničesar posebnega, mnogo lepega, razburljivega, tu in tam pa tudi ne ravno najbolj varnega. Toda vse to spada v njihov šport, če ga tako smemo imenovati, kajti alpinizem je po mojem nekaj več. V njem se ne zrcali samo športni duh alpinistov, kateri ob obilici potu in včasih tudi žuljeve hoje ter na->ornega plezanja utrjujejo svoja telesa, pač pa obenem uživajo v zaenkrat še neskaljenem gorskem miru, čistem zraku in prečudovitih razgledih. Vse, s čemer se lahko pohvalijo oni, je samo plod njihovega plezarjenja, lastnih sil.
Rekli boste: vse to so le »tlance« in slavo-spevi planincem. Morda res. Pa to niti ni toliko važno. Morda skušamo le popraviti tisto, kar smo na tem področju zamudili in morda je vse skupaj le eno samo opravičilo.
Pa naj ne bo važno tudi to. Opisali vam bomo, morda bolje, skušali vam bomo opisati en tak, za alpiniste »navaden« vzpon. Naj vas zato čas tega vzpona ne moti. To je bilo namreč lansko zimo, torej v času, ko so bili vrhovi Karavank še pod debelo snežno odejo. Take odeje pa letos ni bilo. Prav v tem pa je bil mik tega vzpona. Zimski vzponi sploh niso preprosta stvar. Led, mehek sneg, zamrznjene razpoke, ledene grape in kot steklo gladke poledenele konice skal, katerih sneg ni pokril. Vse to in še mnogo drugega mora alpinist v zimskem času premagati, da ob koncu vzpona na vrh cilja lahko zasadi cepin in uživa ob razgledu prek zasneženih očakov.
KOČNA
Pravijo (alpinisti), da poleti nanjo pripleza lahko vsak začetnik brez posebne opreme, oni pa, da se prav po nedeljsko sprehajajo po njej. Poleti torej sploh ni zanimiva. Toda, če jo gledamo iz Kranja, ne izgleda tako nedolžna. Njene strme stene in greben, dajejo videz nepristopnosti in morda celo zahrbtnosti.
No, v lanskem februarju se je na enem izmed sestankov domenila šestorica alpinistov, da se ob tem času povzpno na Kočno. Do takrat v februarju tega niti ni še nihče poskusil, zato naj bi bil vzpon še toliko bolj zanimiv. Hitro so se domenili, pripravili opremo in se tretjo soboto tega meseca zbrali na avtobusni postaji. Seveda so jih ljudje »trapasto« gledali, kajti ob tistem času taka oprema sploh ljudi bode v oči. Namesto smučk poln nahrbtnik, z ven ma-haiočimi derezami, potem cepin, posebni čevlji, vrvi . ..
Do Povšnerja v Zgornji Kokri jim niti pešačiti ni bilortreba. Toda od tu naprej v breg in sneg do stare Povšne. Tu so prenočili. Drugo jutro pa na vsezgodaj pokonci in spet veselo v breg. Snega je bilo več kot preveč. Gazili sb ga do pasu (tisti, ki so bili nekoliko večji) Uroš in Srečo sta na račun manjših morala gazit pot vsem. Počasi so si tako utirali pot proti grebenu, katerega so gledali pravzaprav že cel dan, le do njega niso mogli, šele ob 12. uri so uspeli zagaziti sneg, ki je pokrival greben.
Pa so se premislili in ta njihova odločitev jih je v krogu kolegov, kateri so ostali v dolini, drago stala. Pozno je že bilo in ni se jim več splačalo truditi naprej, saj bi morali nekje med potjo prenočiti.
Pot v dolino je bila enostavnejša. Po zasneženi grapi so se po zadnjicah v dveh urah pri-drsali do dna.
Toda do vrha, kar so nameravali, niso prišli. Toda trma je zmagala in v nekaj dneh so bili že spet pripravljeni za drug vzpon.
da je najbolje, da se navežejo. Brez posebnih težav so dosegli greben. Toda ta situacija ni bila več tako rožnata. Kot zobje morskega psa so iz snega štrlele škrbine nakrušenih skal. Toda bile so prekrite z ledom, kot bi jih nekdo hotel konserv irati. Tudi sneg je prekrivala trdna ledena skorja, po kateri brez derez sploh nihče ni mogel hoditi. Joža, ki derez ni imel, je neprestano preklinjal. Pot je postajala od stopinje do stopinje nevarnejša. Kdo pa vidi snežne previse?
Po dobri uri hoje je Šestorica sestopila v grapo, ki se je vzporedno z grebenom vlekla proti vrhu. »Turnci«, katerih ima greben Kočne več kot preveč, za plezarjenjc niso prikladni.
ZA LAS JE MANJKALO
tt roš je tedaj hodil prvi v navezi. S cepinom |J je vsekaval »štapne« v led, tako da so ostali, posebno pa Joža, laže hodili. Ker
je bil vzpon težaven, so tu in tam zabili kak
klin.
NENAPOVEDANA NEVIHTA
Z vzponom so pričeli v lepem vremenu. Toda ves čas plezanja niso niti toliko utegnili, da bi se ozrli v zrak. Šele na vrhu jim* je to »uspelo«. Nad Kočno se je namreč pripodil teman oblak, iz katerega so že sikale strele in udarjale v skalovje krog vrha. Tu jim ni kazalo ostati, sploh pa ne z vso opremo, katera vleče nase strelo kot zlato. Na srečo je stal nedaleč od vrha bivak. Torej tja. Kar preko plazu. Ne vsi naenkrat, kajti obstojala je nevarnost, da se vsi skupaj podre in odhrumi v dolino.
Treskalo je vedno* bliže. Po dva in dva so jo ubrali preko plazu proti bivaku. Plaz je drhtel pod topotajočimi udarci nog. Kaj, če se res sproži? ImeM so srečo. Urno so se zaprli v bivak. Tu so se počutili varne, čeprav je strelovod kovinske hišice kar drhtel. Vso opremo, posebej ' pa kovinske dele so odložili in jih postavili na piano. Tu so že padle prve kaplje dežja.
Počakali so kako uro, ko pa je dež nehal padati, so se napotili v dolino. Pot navzdol ni bila tako naporna, kot pa vzpon.
»Kar dobro je bik>,« so ob koncu družno ugotovili. Morda bo čez teden dni še bolje.
In ko so čez teden dni krenili spet na podobno turo, so gotovo doživeli spet kaj podobnega — o tem ne dvomim, toda za njih je vse tako> ali tako normalna stvar. To je alpinizem, o katerem nimamo dosti pojma. i . .    TONE POLENEC !
je res tist
nor9 k gre gor
PO SNEGU IN LEDU
\j prvi navezi sta bila tokrat Uroš in Joža, v drugi Brane in Lojze, medtem ko sta tretjo formirala Rado in Peter.
Vreme se je bistveno spremenilo in sneg, ki je bil pred tednom še gnil, je postal trd kot skala. Dereze, cepini, vrvi, klini, kladiva in specialne rokavice so bili tisti najnujnejši" rekviziti, brez katerih niti migniti ne bi mogli iz doline. Toda smole: Joža je izgubil dereze pred nekaj dnevi.
Smer, katero so ubrali, je bila ista, kot ona prej. Pri Povšnerju so pospali kar po tleh in ob 4. uii zjutraj, v popolni temi je šestorica alpinistov krenila po zamrznenem snegu, ki je škripal pod specialnimi zimskimi gojzaricami. Po dva in dva so se vzpenjali proti grebenu Kočne. Grapa, po kateri so »grizli kolena« je postajala vse bolj strma in kmalu so ugotovili.
i.
Grapa je postajala gladka kot ogledalo. De-reze so le praskale po trdnem ledu. Uroš se je od časa do časa ozrl navzgor. Tedaj je pred seboj videl le ovinek grape. Z njim si nj delal posebnih skrbi. Z Jožetom sta priplezala do ovinka. Uroš je plezal naprej. Joža ga je medtem ščitil. Ko je preplezal dolžino vrvi, se je ustavil. Malo ga je skrbelo. Strmina, led pa še ovinek. Izza pasu je potegnil klin in ga zabil v poledenelo steno na njegovi desni strani. Glas klina mu je dal vedeti, da je trdno zabit. Skozi posebno sponko je napeljal vrv in pocukal. Držalo je. Vsaj zaenkrat. Zavpil je Jožetu, naj pride do njega. Tedaj pa se je pod derezami nekaj premaknilo. Tudi klin je popustil. Košček ledu, ki se je do tedaj še upiral Uroševi teži, je popustil. Spodneslo ga je. Zavpil je Jožetu, naj miruje. Medtem, ko je padal, je opazil Braneta, kako z začudenim obrazom spremlja njegov spodrsljaj. Sunil je z levo nogo. Konica dereze je zadela ob zid. S prosto roko se je oprl na ledeno steno za hrbtom in se počasi pričel vzdigovati. Uspelo mu je. Potem je klin zabil še enkrat. Tokrat je držal.
Brez posebnih komplikacij se je v nekaj urah šestorica pojavila na vrhu.
RADIJSKI SPORED
VELJA OH 27. JUNIJA DO 3. JULIJA 1964
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19JO. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7„ 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930
SOBOTA — 27. junija
8.07 Pesmi mlajših slovanskih skladateljev — 8.25 Iz koncertov in simfonij — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Mladi muzikantje — 9.30 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze — 10.15 Zvoki godal — 10.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lahek opoldanski spored — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Prijetno zabavo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.— 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje mešani zbor »Slav-ček« — 17.05 Gremo v kino
— 1735 Vedri uvodni takti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zaključni prizor opere »Siegfried« — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Se-renada z rogom in godali — 2030 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Plesna glasba
— 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Nočni akordi
NEDELJA — 28. junija
6.00 Dobro jutro — 7.15 Domači in narodni zvoki — 8.00 Mladinska radijska igra — 338 Pesmi mladosti — 9.05 Maši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -+L — 10.00 še pomnite, tovariši — 1030 Pesmi borbe in dela — 11.00 Pianist CTaudio Arrau igra glasbe o češkem orkestru — 9.00 Počitniško popotovanje Cajkovskega — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Mične skladbe z vzhoda in zahoda Evrope — 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Labodje jezero — balet — 20.50 športna poročila — 21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Godala v noči — 23.05 Nočni koncert hrvatske in slovenske komorne glasbe
PONEDELJEK — 29. junija
8.07 Slovenske narodne pe-* srni — 8.30 Tako pojo in igrajo v Sofiji — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Otroške pesmi tujih skladateljev pojo naši solisti — 9.30 Pripovedne iz dunajskega grada — 10.15 Nastopajo jugoslovanski instrumentalni solisti — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kar po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Igra pihalni orkester
LM — 16.00 Vsak dan za vas
— 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zvočni razgledi
— 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lepe melodije — 20.15 Koncert Ko morneega zbora RTV Ljubljana — 21.25 Iz glasbene zakladnice Beethovna — 22.10 S popevkami po Evropi — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po-svetu jazza
TOREK — 30. junija t
8.07 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 835 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Pravljična suita — 9.30 Četrt ure z ansamblom Jožeta Priv-ška — 9.45 Pesmi in plesi iz Vojvodine — 10.15 S pevci svetovnega slovesa — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Mali   koncert   lahke glasbe
— 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Kubanska uvertura — 1420 Narodne pesmi iz Francije — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Koncert po željah poslušalcev — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Dvajset minut s skladatelji nove romantike — 20.20 Nagrajeno delo s »Tedna radijske in T V igre« — 21.20 Glasbeni nokturno — 22.10 Plesna glasba
— 23.05 Nočni koncert del slovenskih skladateljev
SREDA — 1. julija_
8.07 Plesni orkester Kurt Henkels — 825 Suita, rapsodija in ples — 9.00 Svet skozi sončna očala — 9.20 Zvočni mozaik — 10.15 Solistična instrumentalna glasba — 10.30 človek in zdravje — 10.40 Med skladbami Lucijana Škerjanca — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kar po domače — 1330 Priporočajo, vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.40 Zborovske glasbe Alojza Srebotnjaka — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz fo-noteke radia Koper — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz simfoničnega opusa Milana Rističa — 20.30 Za ljubitelje zabavnih melodij — 21.20 Manon Lescaut — opera
— 22.50 Literarni nokturno
ČETRTEK — 2. julija
8.07 Slovenske narodne pesmi — 8.25 Nekaj besed in od Stranj do strani — 9.15 Vesele počitnice — 9.30 Simfonična suita — 10.15 Z domačih opernih odrov — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci popsvk — 13.15 Zabavna glasba — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Zbor glasbenega krožka »Ar-turo Toscanini« — 14.20 Listi iz albuma z zabavnimi melodijami — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Melodije in etude v raznih zasedbah — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Sedem skladb — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Štirje prvaki sodobne glasbe
PETEK — 3. julija_
7.15 Od uverture do finala — 8.00 Poročila in napotki za turiste — 8.07 Majhni zabavni ansambli — 8.35 Iz makedonske in srbske glasbe — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Madžarska zabavna glasba — 10.15 Češka pihalna godba — 1035 Naš podlstek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba —- 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kar po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.04 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Pojo »Dunajski dečki« — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Promenad-ni koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 20.30 Poje zbor RT Beograd — 20.50 Arena za virtuoze — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Poletna pravljica
KINO
Kranj »CENTER«
27. junija ang. barv. film OBOROŽENI ROB ob 16. uri, nernški film SKRIVNOSTNA GROFICA ob 18. in 20. uri, premiera ital. franc. filma DEKLE V IZLOŽBI ob 22. »uri
28. iunija angl. barv. film OBOROŽENI ROB ob 10., 17. in 21. uri, nemški film SKRIVNOSTNA GROFICA ob 19. uri
29. junija ital. francoski film DEKLE V IZLOŽBI ob 16., 18. in 20. uri
30. junija ital. francoski film DEKLE V IZLOŽBI ob 16., 18. in 20. uri
Kranj »STORŽIč«
27. junija amer. barv. film PONOSNI UPORNIK ob 16. in 18. uri, nemški film ŽENITVENA POSREDOVALNICA AURORA ob 20.10, premiera ital. filma VSI DOMOV' ob 22.20
28. junija angl. barv. film OBOROŽENI ROB ob 14. uri, nemški film SKRIVNOSTNA GROFICA ob 16. uri, nemški film DOKAŽITE ALIBI ob 20.20
29. junija angl. barv. film OBOROŽENI ROB ob IS. uri, ital. film VSI DOMOV ob 20.10
30. junija ital. film VSI DOMOV ob 18. in 20.10
Stražišče »SVOBODA«
30. junija premiera domačega filma V SPOPADU ob 20. uri
Cerklje »KRVAVEC«
27. junija angl. barv. film OBOROŽENI ROB ob 2030
Naklo
28. junija amer. film NEZNANEC IZ NORD EKS-PRESA ob 17. in 20. uri
Jesenice »RADIO«
26. junija francoski film HORACIJ 62
27. do 28. junija ital. barv. CS film SIEGFRIED
29. junija amer. barv. film DAWY KROCKET IN PIRATI
30. do 1. julija jap. barrv\ CS film LJUDJE S PLANETA SKRIVNOSTI
2. do 3. julija danski film POSLEDNJA ZIMA
Jesenice »PLAVŽ«
26. junija amer. film V SVETU KOMEDIJE
27. do 28. junija jap. barv. CS film LJUDJE S PLANETA SKRIVNOSTI
29. do 30. junija ital. barv. CS film SIEGFRIED
2. do 3. julija franc. CS film HORACIO 62
Žirovnica
27. junija amer. film V SVETU KOMEDIJE
28. junija ital. franc. VV film SLADKOSTI SOBOTNEGA VEČERA
1. julija ital. barv. CS film SIEGFRIED
Dovje
27. junija ital. franc. VV film SLADKOSTI SOBOTNEGA VEČERA
28. junija ameriški film V SVETU KOMEDIJE
2. julija ital. barv. CS Kini SIEGFRIED
Koroška Bela
27. junija francoski film HORACIJ 62
28. juniia mehiški barv« film V SLUŽBI PANO A VIL-LE
29. junija jap. ban-. CS film LJUDJE S PLANETA SKRIVNOSTI
Kranjska gora
27. junija mehiški barv. film V SLUŽBI PANČA VIL* LE
28. junija franc. CS film HORACIJ 62
2. julija jap. barv. CS film LJUDJE S PLANETA SKRIVNOSTI
Ljubno
27. junija amer. barv. film POT OKOLI SVETA V 80 DNEH ob 20. uri
28. junija amer. barv. film POT OKOLI SVETA V 80 DNEH ob 16. uri
I
Duplica
27. junija ital. barv. CS film BAGDADSKI LOPOV ob 20. uri
28. junija ital. barv. CS film BAGDADSKI LOPOV ob 15., 17. in 19. uri
30. junija franc. ban-, film BALET PARIZA ob 18. uri
1. julija franc. barv. film BALET PARIZA ob 20. uri
Radovljica
27. junija amer. barv. film NA DALJNI SEVER GREMO MI ob 20. uri
28. junija amer. barv. film NA DALJNI SEVER GREMO MI ob 1730 jn 20. uri
30. junija amer. film ZLATI CADILLAC — LEPOTICA ob 20. uri
1. julija amer. film ZLATI CADILLAC — LEPOTICA ob 18. in 20. uri
2. julija amer. barv. CS film OBALA ŽELJA ob 20.
3. julija slovenski film TRIGLAVSKE STRMINE ob 20. uri
ZAXM3iMVOSTi
L_:_....____ ■  • _
44umoreska
Dopustniki z Gorenjske, pozor! Vlak zx delavce z majhnimi prejemki stoji na slepem tiru. Odhod proti morju po odpravi prejemkov izpod 25.000 dinarjev. Vsem potnikom želimo čim krajše čakanje!
Kličemo potnika, verjetno vodilnega uslužbenca, ki je med plezanjem na stolček izgubil svoj značaj, naj ga dvigne na oddelku za najdene predmete. Opis: spremenljive barve, brez hrbtenic, malo že smrdi.
Posebna objava! Diplomiran 'štipendist Francelj Cviligoj, ki je na poti na svoje prvo službeno mesto, naj raje prekine potovanje in se vrne domov. Svetujejo prijatelji iz podjetja »Alpmrha«.
Pravkar je pripeljal posebni vlak s prosvetnimi delavci. Ker o počitniškem regresu v prosveti še ni ne duha ne sluha, vabi uprava postaje vse učitelje, ki nameravajo preživeti svoj dopust v našem kraju, da se pod večer izroče v garderobo na naši postaji. Ležarina zagotovljeno nižja od cen privatnih sob! Poseben popust za otroke! Turistične takse ni!
Glas iz zvočnika
Halo, halo! Opozarjamo čakajoče delavce manjših podjetij, da bo izpred postaje vsak čas odpeljal avtobus proti letališču na Brniku, odkoder jih bodo letala Adria-avio prometa prepeljala do njihovih počitniških domov v oblakih. Na svidenje še prihodnje leto!
C en: ene potnike naprošamo, naj se med čakanjem ne približujejo zamreženemu vagonu na stranskem tiru. Notri so zaprta teleta, okužena z izvozno mrzlico.
Pozor, pozor! Ekspres za delavce t srednjimi prejemki bo vsak čas odpeljal proti znanim gorenjskim turističnim središčem. PotnikL-vstopite! Svetujemo vam, da spričo tamkajšnjih gostinskih cen pustite trebuh v naši garderobi. Srečno stanje v vlaku!
Izgubila se je štiriletna deklica; oblečena je v moder predpasniček z velikim žepom. V žepu ima cele doklade zadnjega meseca! Kdor o najde, naj ji z dokladami kupi čo-^ solado in jo pripelje staršem v prometno pisarno. Morebitno razliko bomo povrnili!
Upokojenci, pozor! Vlak z novim pokojninskim zakonom prihaja z večletno zamudo na^prvi tir. Umaknite se pred razočaranjem!
Spoštovani potniki! Ura je pravkar odbila polnoč in ker je prišla sobota, bo osebje nase postaje po vzgledu nekaterih upravnih služb in občinskih organov nastopilo prosto angleško soboto. Do ponedeljka zjutraj ~se znajdite, kakor veste in znate! Prijeten vikend vam želi prometnik
VILKO NOVAK
Nekdo lahko z vso pravico vpraša, zakaj je bilo Evropejcem treba toliko časa, da so spoznali stvaritve mehiške umetnosti. Odgovor ni v pomanjkanju umetnosti, ampak v očeh opazovalca. Nesreča za mehiško umetnost je bila v tem, da v času, ko si je Evrope trdo držala klasična tradicija, ni za mehiško še nihče vedel. Umetnost v Mehiki je bila nedvomno prva velika estetska tradicija izven Mediteranskega kroga, ki je spoznala predsodke modernih Evropejcev. Te sta šola in vzgoja spravili na povsem drugo pot in jih je bilo nemogoče prepričati, da bi sprejeli lepoto eksotične umetnosti. Šele kasneje so sprejeli in precenili velika bogastva predzgodovin-ske Amerike, ki so jih doslej zanemarjali. Občudovali so jih zaradi njihove redkosti in tehnične dovršenosti.
Slika prikazuje del kamna, na katerem je izklesana človeška glava, delo neznanega mehiškega umetnika.
Televizija
SOBOTA — 27. junija
RTV Ljubljana — 19.15 Kaj bo prihodnji teden na spo-redu — 19.30 Nenavadni konj champion — film za otroke — RTV Beograd — 20.00 T\ dnevnik — RTV Ljubljana — 20.30 Cik-cak — RTV Beograd — 20.45 Pri sodniku za prekrške — humoristična oddaja — RTV Ljubljana — 21.45 Dr. Kiladre — 2230 Poročila . •..___._____
NEDELJA — 28. junija
RTV Zagreb — 9.00 Filmi iz Dvsnejevega sveta — RTV Beograd — 10.00 Kmetijska oddaja — Evrovizija — 16.00 Tour de France — kolesarstvo — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.45 Sarajevski atentat — Evrovizija — 21.15 Trofeja sedmih bregov
— prenos plavanja iz Rima
— RTV Ljubljana — 22.00 Dick Powell vam predstavlja
— 22.50 Poročila
PONEDELJEK — 29. junija
RTV Ljubljana — 19.15 TV obzornik — 19.30 S kamero po svetu — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Tedenski športni pregled — RTV Zagreb — 21.00 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana — 21.15 Rezerviran čas — 22.15 Včeraj in danes kulturno zabavna oddaja -~ 22.30 Poročila
TOREK — 30. junija Ni sporedal
SREDA — 1. julija
RTV Ljubljana — 18.45 TV obzornik — 19.00 študent in lutke — prenos otroške predstave — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Prenos športnega dogodka — RTV Zagreb — 2120 Propagandna oddaja — RTV Beograd — 21.35 Reportaža —• RTV Zagreb — 22.05 Včeraj, danes, jutri
ČETRTEK — 2. julija
RTV Ljubljana — 19.15 TV obzornik — RTV Beograd —
19.30 Prenos športnega do-gedka — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Prenos športnega dogodka — 21.30 Krotka — prenos — RTV Zagreb — 22.35 Včeraj, danes, jutri
PETEK — 3. julija
RTV Ljubljana — 19.15 TV obzornik — 19.30 Naši sončni dnevi — RTV Beograd — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Propagandna oddaja — 20.45 Celovečerni film — RTV Ljubljana — 22.15 Partizanska pesem — 22.45 Poročila