Poštnina plačana v gotovini Pomladanska pokrajina ♦ ILUSTRIRANA KULTURNA IN DRUŽINSKA REVIJA IZHAJA MESEČNO - A !-' N" T L 1937 ^ LETO I. Mestna hranilnica ljubljanska Porast novih vlog od 1. decembra 1936 do 1. aprila 1937 Din 17,ooo.ooo'— Jamči za vse vloge Mestna občina ljubljanska ftocai/nai MatocMM'! AU si Ofzii, Splošno konzumnodruštvo,.Posavje" Zagorje ob Savi r. z. z o. z. prodaja svojim (lanom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Član lahko postane vsak, ki plača Din 250 vpisnine in Din 30 — društvenega deleža. Pristopajte k zadrugi, ki bo postala tudi Vaša last in od katere imate te dobiček. »VZAJEMNO # IVOBODO* Slovenska narodna podporna jednoia največja slovenska gospodarska in dobrodelna zadruga v SEVERNI AMERIKI. — Najboljša zavarovalnica za življenje, za bolezen, poškodbe itd. — Posluje v Zedinjenih državah in Kanadi. — Ima približno 50.000 članov v obeh oddelkih in blizu 635 podružnic po raznih krajih Amerike. PREMOŽENJE NAD 6,000.000 - DOLARJEV Za nasvete in informacije se je obrniti na: Glavni urad S. N P. J., 2657-59 So. Lawndale Ave.v Chicago, III. Knjigarna Kleinmayr & Bamberg Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. / Telefon 31-33 najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzikalij za petje, klavir in druge instrumente. Knjige in časopise, v zalogi se ne nahajajoče, dobavlja iz inozemstva v najkrajšem času. KONZUMNO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO r. z. z o. z. — Poštni predal 3. — Telefon int. 5. Poštni ček. račun 15.925. — Brz. Kodes Prevalje. Centrala in skladišče: Prevalje Prodajalne: 1. Preval je, 2. Le$e, 3. Guštanj, 4. Muta, 5. Črna L, 6. Črna II., 7. Mežica, 8. Sv. Helena, 9. Pekarna Prevalje. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po najviSji obrestni meri. — Pristopnina 5 Din. Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko r. z. z o. z., Jesenice-Fužine, Cankarjeva 3« Prodajalne: Sava, Jesenice, Borovlje, Kor. Bela. Dobrava, Sp. Gorje, Mojstrana. —> Zadružne gostilne: na Savi v Del. domu, na Kor. Beli, nasproti postaje. — Zadružni kino: Radio poleg Del. doma. — Delavska domova: na Savi-Jesenicah, v Sp. Gorjahl KONZUMNO DRUŠTVO RUDARJEV Hrastnik, t- z. z o- t. — Ustanovljeno 1906 Ima 3 prodajalne, zadružno gostilno in pekarno, član postane lahko vsak. Delež Din 100.—. Sodrugi, sodružice podpirajte Vašo zadrugo, Vaš Delavski dom. Spvetne vohe. CUto tiaj uspe, mvva. Sodelovati tudi glava— Svetla glava na <Š*Oetketi~jwem pecilnem pvaskul Izhaja enkrat mesečno. Letna naročnina Din 18.— (inozemstvo Din 36.—), polletno Din 10.—, posamezna štev. Din 2.—, naročnina zia člane »Vzajemnost;« letno Din 12, mesečno 1 Din. Poštni ček. rač. št. 12.249. Uredništvo: Ljubljana, pošt. pr. 290. Uprava: Maribor, Sodna ul. 9/II. V i i ! i .. i i *i Fašizem pomeni: delavsko gibanje nasilno zatreti in to nasilje prikriti s krinko nacionalne solidarnosti; simulirati državni socializem, v resnici pa upravljati državo z gospodarskim svetom, v katerem sedé sami izbrani milijonarji; ustanoviti »delovno fronto«, v resnici pa dobavljati kapitalistom in veleposestnikom poceni delovno moč. Nacionalni socializem! Delavske voditelje preganjajo, mučijo in moré; kmete in obrtnike zasipajo s prisilnimi davki, de lavcem kradejo plače, brezposelnim črtajo podpore, mladino spravljajo v maršbataljone. Kaj je prva in zadnja ideja vsakega fašizma? Dia bandit zveže roke delavcu. Ob popolni prepovedi vsake svobodne besede lahko potem fašisti izročajo javne obrate privatnim kapitalistom, fonde socialnega zavarovanja kapitalističnim podjetjem, ki so v stiski, rezerve hranilnic pa med organizacije rjavih srajc. ŠPANIJA (Geografsko-zgodovinska slika) Podnebje, zemlja, način preživljanja, tisočletna zgodovina oblikujejo različne značaje narodov. Španci se v marsičem razlikujejo od drugih narodov, ker so tudi živeli in žive v precej drugačnih razmerah kakor druga evropska ljudstva. i it,' V Španiji sta se spopadli Afrika in Evropa in ko so Španci končno le zmagali nad Maori, je ta večstoletni boj zapustil v njih globoke sledove. Ali se ne bi popolnoma drugače razvili, če bi bila njihova zibelka v Kopenhagenu ali v Švici? Ali ne bi bili tedaj docela navadni danski ali švicarski smrtniki? Poglejmo najprej zemljepisno karto Španije! V Italiji na pr. gre gorovje skoro v ravni črti od severa proti jugu in deli deželo v dve polovici, omogoča pa, da se z obeh strani gradé ceste, ki vežejo razne predele države. V Španiji pa se razteza več gorskih verig od vzhoda proti zahodu. Ta gorovja popolnoma ločijo posamezne pokrajine, ki so zato živele zelo različno življenje in si ustvarile zelo različno kulturo. In večkrat neumljive zastoje v državljanski vojni, ki jo vojuje španski narod že skoro leto dni s fašisti, boste razumeli šele, ko dobro pogledate španski zemljevid. | i I Na severu so P i r e n e j i. V ravni in neprekinjeni črti se vlečejo 400 km od atlantskega oceana do sredozemskega morja. Niso tako visoki kakor švicarske Alpe in bi zato človek mislil, da jih je laže prekoračiti. Je pa prav narobe. Slučaj Guernice nam najbolj nazorno kaže, kako globoko je že padla morala današnje človeške družbe v takozvanih avtoritarnih državah. Vsak pravičen in pošten človek obsoja vojno, tudi državljansko, in vsi visoko izobraženi humanisti so si edini v tem, da vojna ni edino in neobhodno sredstvo za reševanje mednarodnih sporov, ker bi se mogli vsi spori pri malo dobre volje tudi mirnim potom rešiti. Kjer pa so vojne kljub temu izbruhnile, je stopila v veljavo takozvana Ženevska konvencija iz leta 1864., sprejeta po vseh državah, ki narekuje človekoljubno ravnanje z ujetniki, prepoveduje rabo gotovih morilnih sredstev, nepotrebno uničevanje kulturno važnih objektov, prepoveduje obstreljevanje neutrjenih mest in napade na civilno prebivalstvo, zlasti na žene in otroke. To je veljalo kolikor toliko tudi v svetovni vojni. Danes pa vidimo, da se gotove sile na to konvencijo požvižgajo. Španska državljanska vojna je za to najbolj žalosten dokaz. Svet se je zgražal že lansko leto ob napadu na Abesinijo. Iberski Baski pa vendar niso Abesinci, temveč kulturni in zelo vneti katoličani, ki se borijo za končno osamosvojitev svoje cveteče državice. Zlasti narodi, ki so se še nedavno morali sami boriti za svojo nacionalno svobodo, morajo z njimi simpatizirati. A kaj doživljamo? To, kar je Abesincem Aksum, Hrvatom Marija Bistrica, Špancem Montserrat, to je Baskom Guernica, narodna svetinja, priča najstarejše kulture Baskov, njihova najpriljubljenejša božja pot k Mariji guer-niški, kjer so ljubosumno čuvali davno pričo svoje nekdanje samostojnosti, staro skupščinsko poslopje Baskov. Nekega solnčnega dne, koncem aprila, se je prebivalstvo iz okolice Guernica kljub zamolklemu grmenju topov, ki se jih je slišalo iz daljave, zbralo v mestu na tržni dan. Ob štirih popoldne pa se nenadno pojavi nad mestom 20 do 30 težkih sovražnih avijo-nov-bo-mbarderjev, ki so začeli na presenečeno in nezavarovano mesto metati težke bombe, da je bilo v nekaj trenutkih vse mesto v dimu in ognju. Tekom dobrih dveh ur so opravili svoje zločinsko delo tako temeljito, da ni niti ena hiša ostala cela. Očrnele ruševine štrle v nebo, kjer je še malo prej bilo lepo in prijazno mesto, pod njimi je pa pokopano sto in sto ljudi, največ žensk in otrok. Ko so prebivalci v paničnem strahu bežali na vse strani, ven v polje, da bi jih podirajoče se hiše ne pod-sule, so jih sovražna letala trdovratno zasledovala, čisto nizko leteč in so jih obstreljevala s svojimi strojnicami. Še za posamezniki so vprizarjali lov in jih ubijali. O tem je pričalo veliko število trupel zunaj mesta, ki so jih pogodile krogle iz letalskih strojnic. Ko je bilo vse porušeno in vse pobito, kar se je še premikalo, so ob sedmih zvečer sovražni bombarderji zopet izginili. Prileteli so izza Francove fronte, na njih so se mogli razpoznati znaki gotovih držav, ki pomagajo generalu Francu, a tudi bombe, ki so jih metali, pričajo o izvoru. Priče tem strahotam so bili ne samo preostali Baski sami, ampak tudi mnogi inozemci, ki se nahajajo na njihovi strani, med njimi več časopisnih poročevalcev. Najbolj zgovorna priča so pa ruševine Guernice. Po vsem svetu se je raznese) splošen glas ogorčenja. Šele čez par dni so se oglasili tudi Francovi sinipatizerji. Pa ne da bi obžalovali ali se opravičevali, ampak čisto po njihovem; z brutalnim cinizmom so začeli trditi, da so Baski sami podminirali in porušili Guernico, da bi mogli potem nje obdolžiti. In ljubljanski »Slovenec« jim je pridno pritrjeval in je kar pol svoje strani uporabil za podrobno opisovanje, kako so »rdeči« rušili svojo Guernico in pobijali svoje ljudi. To je bilo celo župniku iz Guernice, ki je bil sam priča pokolju, preveč, in je celemu svetu napotil plameneč protest. Vse francosko katoliško časopisje je ostro obsodilo ta barbarizem, kakor tudi sam kardinal Verdier. Na številne interpelacije v tej zadevi v angleški zbornici, je zunanji minister Eden izjavil, da je angleška vlada v tem slučaju popolnoma na strani angleškega javnega mnenja in da bo skušala podvzeti korake, da se v bodoče kaj takega ne ponovi. Ob italijanskem zavojevanju Abesinije je »Slovenec« pisal, da je dobro, če se ta »divji« narod civilizira in privede v naročje matere katoliške cerkve. Kaj pa Baski? Mar so oni tudi kak divji narod? Mar so oni pogani? Mar niso zvesti katoličani, kakor jih ima cerkev le še malo! Komu je potrebno, da se jih psuje z »rdečkarji«, če se bore za svojo samostojnost? Mar je to tudi kaka tajna zapoved iz Vatikana? Kaj pa potem oni katoličani, ki se s tem ne strinjajo? V čigavi službi je torej »Slovenec«? Komu služi cinizem kot moralna dobrina? Katera stran bolj ogroža svetovni mir? Kdo torej ruši vero? -///- Alpe so sicer višje, toda tudi širše in se zato dajo na njih graditi ceste, ki se počasi dvigajo in spuščajo. Pireneji so pa največ 100 km široki; njih prelazi so zato zelo strmi tako za človeka kakor za osla. Inženerji, ki so gradili železniško zvezo Španije s Francijo, so to dobro opazili in gresta zato obe progi, ki vežeta Madrid in Barcelono s Parizom, ob atlantskem oceanu in ob sredozemskem morju. Alpe pa reže polno predorov. Radi te neprehodnosti gorovja na severu so ohranili svoje posebnosti od pradavnih časov do danes slavni Baski. Baski imenujejo sami sebe Evskaldunake in svojo deželo Evskera. Učenjaki imajo o izvoru tega svojevrstnega, najstarejšega naroda v Evropi več teorij; njihov jezik, ki ni prav nič podoben ne španskemu, ne francoskemu, bi kazal na to, da je njihova domovina v Aziji, ker je precej podoben jeziku čerkezov, ki prebivajo na Kavkazu. Gotovo je to, da so Baski trden, odporen rod izvrstnih ribičev, mornarjev, in železno vztrajnih delavcev. Njihovo glavno mesto je že v 6. stoletju postavil neki gotski kralj. Baski, ki jih je okrog 800.000, prebivajo na ozemlju med biskajskim morskim zalivom na severu in med visokim gorovjem, ki zapira njihovo deželo na jugu in vzhodu, Baski so pokazali tudi v sedanji vojni proti mednarodnemu fašizmu junaško žilavost. Tudi neodvisna republika Andorras 5.000 prebivalci je ohranila svojo samostojnost, ker leži visoko v gorovju in jo veže z drugim svetom samo ozka steza. Njena glavna vas Andorra šteje 600 ljudi. Andorra se upravlja sama že nad 800 let. Kakor ločijo Španijo na severu Pireneji od Francije, kakor zapira astursko-kantabrijsko pogorje deželo Baskov, tako tudi druge gorske verige proti jugu kakor Sierra Nevada, Sierra Morena itd. delé Španijo v več samostojno živečih pokrajin. Kajti smer gorovij določa naravno tudi tok španskih rek. Vse izvirajo na visoki planoti in se z veliko brzino preko polno slapov iztekajo v morje. Ker na španskih visokih pogorjih kmalu skopni sneg, te vode kmalu upadejo in v dolgih, suhih poletjih se največje reke spreminjajo v ozke potočke. Izjeme tvorijo deloma le reke Tajo (izgovori Taho) in Quadalquivu od morja do Seville. Veliki srednji del države sestoji iz visoke planote, ki jo pa visoko gorovje Sierra de Guadarrama spet deli na dve polovici: staro in novo K a s til i j o. Kastilija, ki pomeni po naše deželo gradov, je prav lepo ime. Toda življenje v nerodovitni Kastiliji je trdo. Že pred 2000 leti so bili Rimljani mnenja, da bi morala ptica, ki bi hotela preleteti Ka-stilijo, nositi s seboj vode in hrane, če ne bi hotela umreti od žeje in lakote. Kajti gorovja, ki obdajajo to visoko planoto-, so dovolj visoka, da zadržujejo oblake, ki se dvigajo s Sredozemskega morja in atlantskega oceana. Posledica tega je, da trpi Kastilija devet mesecev pod peklensko vročino, druge tri mesece je pa izpostavljena mrzlim in suhim vetrovom, ki neusmiljeno brijejo po goli planoti brez gozdov. Od živali vzdrzé tu samo ovce. Edina trava, ki uspeva, je esparto-trava, ki je tako trda, da pletejo iz nje košare. Velik del te planote se ne razlikuje mnogo od puščave. Tako bo vsak razumel, zakaj ima Španija mnogo manj prebivalcev kakor Anglija, ki je po obsegu mnogo manjša. Revščino teh krajev dobro razodeva slavno delo »Don Kihot«, ki ga je v slovenskem prevodu izdala »Slov. Matica«. Junak tega romana Hidalgo ima ponosno ime Don Quijote de la Mancha. La Mancha (izgovori manča) ali arabska al manša ne pomeni nič drugega kakor divjo pustinjo. Tako znači ime junaka »gospodar pustinje«. Poleg nenaklonjene narave so pa Španci trpeli še pod tem, da je pripadala še tista nehvaležna zemlja cerkvenim in drugim veleposestvom. Povprečni Španec z vso svojo družino je imel zato toliko premoženja, da je lahko vse sku-paif naložil na enega oslička. Bogat pa je iberski polotok na rudah: zlatu, srebru, bakru itd. Ta naravna bogastva so vzbujala poželenje sosedov že pred dva tisoč leti. Ko se je Sredozemsko morje spremenilo v torišče boja med afriško Kartago in Rimom, se tudi Španija ni mogla več izogniti svoji usodi, da sta se na njenih tleh za njene naravne zaklade tepla tuja roparja. Komaj sta izginila ta dva, ko so divja plemena s severa uporabila Španijo kot prav primeren most za prehod i z Evrope v Afriko. Potem se ije v 7. stoletju nekemu arabskemu roparju zasanjalo, da bi bilo dobro, če bi se podal na velik roparski pohod po svetu. Čez sto let so ta divja plemena osvojila vso severno Afriko in 711. leta se je, njihov poveljnik Tarik podal v Evropo, ko je izkrcal svoje vojake v Gibraltarju. Od te slavne pečine, ki jo imajo zadnjih dvesto let Angleži v rokah, je prodiral dalje v Španijo. Španci so se hoteli upreti temu afriškemu navalu. Toda sama geografija njihovega polotoka je preprečila vsako enotno, sklenjeno akcijo. Ovirale so jih gore in oviral jih je separatizem, ki se je razvil pri vsakem španskem plemenu, ki je živel sam zase v svoji dolini ali soteski. Da bomo to bolje razumeli, naj omenimoi, da je še danes pet tisoč španskih vasi, ki niso direktno zvezane niti med sebo'j niti z zunanjim svetom. Mavri, čeprav divje ljudstvo iz afriških pustinj, so premagali Špance, ker so bili pod enotnim vodstvom in so navdušeno krvaveli za Alahovo vero in svojo skupno moč. Španska plemena so se pa borila vsako zase, in so se med seboj postrani gledala, namesto da bi združeno nastopila proti skupnemu sovražniku. Sedem stoletij španskih vojn z Mavri je nepretrgana veriga medsebojnih izdajstev posameznih krščanskih poglavarjev v korist Mavrov. Prodiranje mohamedancev se je ustavilo šele ob odporu Francozov, ki so pa prepustili Španijo njeni usodi. Sicer so pa Mavri neizmerno mnogo koristili Španiji. Njen ijužni del so spremenili v pravi vrt; ti ljudje iz puščave so znali ceniti vodo in ljubili so direvesa in rože, ki so jih morali v svoji pravi domovini tako pogrešati. C o r d o-v o so si izbrali za prestolnico in to mesto je štelo 900 javnih kopališč, preden so ga spet zavzeli katoličani. Pod katoliškim gospodstvom je padlo prebivalstvo Cordove z 200.000 na 50.000, število javnih kopališč pa z 900 na nič. Mavri so zgradili celo mrežo prekopov za namakanje zemlje in vpeljali pomaranče, dateljne, sladkorni trs, bombaž. S prekopi iz reke Quadalquivir so dolino med Cordovo in Sevillo spremenili v »huerto«, velik vrt, na katerem so tedaj kmeti štirikrat na leto spravljali žetev. Povabili so inženerje v deželo, gradili univerze, na katerih so znanstveno študirali poljedelstvo in druge praktične vede, in sezidali so edine ceste, ki da Prostitucija in prostitutke V celici poleg mene je bila Marija. Bila je zelo bolna. Kazala mi je velike gnojne madeže po prsih in nogah — sifilis. Bila je nezakonski otrok. Imel jo je pa oče pri sebi, — da bi mu ne bilo treba plačevati alimentov. Bil je poročen z drugo ženo in oba sta se znašala nad Marijo. Zgodaj razvita se je vsa navezala na svojega fanta, ki ji je zidal gradove v oblake. Zbežala je od doma in potem skupaj s svojim fantom in drugimi brezdomci živela od vlomov, tatvin in prostitucije. Kadar je šel »kšeft« zanič, jo je njen fant poslat na cesto. Spolno bolezen je dobila od svojega fanta, ki je nekoč ni mogel čakati tri dni. Vendar so se vse njene misli vrtile okoli njega — sovražila ga je in mu bila kljub temu brezmejno vdana. Včasih zjutraj, ko se je komaj danilo, so me prebudili njeni kriki — klicala je svojega Mirkota. — Bila je obsojena na 5 let. Cilka je imela šele 14 let. Bila je prvič zaprta. Ujeli so jo, ko je s svojima bratoma hodila po Gorenjskem, kjer so tu in tam beračili in kradli. Včasih je že Cilka kaj sama zaslužila. Doma je mraz in glad. Starejša sestra je tudi prostitutka. Sodnik, domači in Cilka sama ve, da bo tudi ona prostitutka. V tem ne vidi nič žalostnega in se čisto dobro počuti. Ne dela vtisa velike inteligence, je pa za svoja leta že zelo praktična in spretna. Francka je grda. Ima doma na kmetih nezakonskega otroka. Skušala se je tudi sama preživeti doma — pa ni šlo, bodisi da se njej ni dalo delati, bodisi da je ljudje niso hoteli vzeti za delo. Iz mesta je izgnana, hodi nazaj kljub temu, da je le par dni svobodna, ker jo ponovno zapro in izženo. Imela sem celo vtis, da ji je prav, da jo zapro — je vsaj pod streho. »No, pa adijo, sicer se pa kmalu vrnem,« se poslavlja. Najraje sem se pogovarjala s Katico. Trdo so delali in živeli v svoji gorici na Štajerskem. Ko se je starejši brat poročil, je morala od doma. Delala je v Celju pri zidarjih, v tovarni; radi konflikta z mojstrom so jo vrgli na cesto. Šla je v Zagreb iskat službo. Znašla se je brez pare v žepu, sama. Takrat je šla prvič za denar. Bilo je ogabno. Nikdar več, raje pogine. In potikala se je in gladovala in iskala službe. Pa je zopet in zopet morala na cesto. »Včasih 3 dni nisem nič jedla in vendar se nisem mogla odločiti, da bi šla na cesto. Če se je le dalo sem dobila denar naprej in potem zbežala.« — Pazila je, da ne dobi bolezni. Nekoč jo je kljub temu dobila. Šla je sama v bolnico. Prostitucija ji je bila obrt in se je tega dobro zavedala in jo pametno vršila. Z vsako od njih sem govorila o njenem bodočem življenju. Na to so gledale vse zelo ravnodušno, skoro udano — »kar je, je, pomagal mi ne bo nihče, vsi vedo, da nimam ne doma, ne sredstev, ne prijateljev in znancev in da me pošiljajo na cesto, pa vendar mi bodo pri odpustu povedali mnogo dobrih naukov.« ŽENSKO RAZNO Dravska sekcija jug. ženske zveze je imela 25. aprila občni zbor v Mariboru. Iz poročil odbora je bilo razvidno, da je .bilo težišče njenega dela v komisijah, v katerih so delala včlanjena ženska društva in sekcije. Omenila bom le nekatere. Komisija za tisk seznanja žene in ostalo javnost z ženskim udejstvovanjem, Članice te komisije zasledujejo časopisja, zlasti članke, ki se tičejo žene, vizgoje in morale. — Skrbijo, da se posebno v ženskih listih objavljajo članki, ki so iv skladu s sodobno feministično, socialno in protifašistično ideologijo. Komisiji z.a poklice j.e prva naloga ugotoviti položaj slovenske žene V poklicu in dobiti vpogled v njeno privatno življenje, v kolikor je odvisno od poklica. Članice se dobro zavedajo, da se 'bo žena lahko šele na podlagi točnega poznavanja svojega položaja uspešno borila za svoje pravice. V komisijo za zaščito otroka so se zbrala društva, ki se bavijo s vprašanjem otroka, da proučijo in skušajo izboljšati razmere, v katerih živi naša deca. Gospodinjsko-gospodarska komisija si poleg drugih važnih nalog prizadeva pridobiti gospodinjstvu in delu žene doma priznanje poklica. Na občnem zboru je bilo sprejetih tudi več resolucij. Delovanje Dravske jug. ženske .zveze, ki si prizadeva pritegniti v svoj delokrog čim več slovenskih ženskih društev in ženskih sekcij, nam je dokaz, da samostojno delo žen ni brezpomembno. Ker na občnem zboru ni bilo zastopanih delavskih ženskih društev, bi lahko nastal vtis, da se delavske žene ne brigajo za svoje pravice. Vsakdo pa, ki le malo pozna dejan- sko stanje ve, da se ravno dtelavska žena najbolj zaveda svoje zapostavljenosti in da je že največkrat tudi v dejanju pokazala, kako se zna boriti za svoje pravice, * V švedski parlament je bila izvoljena že osma žena, gospodična Hilda Imble, članica socialdemokratske stranke. Lani je bilo po vsem svetu 4 milijone brezposelnih. Nekaj receptov. Odslej bomo, na upravičeno željo nekaterih naših naročnic, prinašali čim preprostejše in cenejše kuhinjske recepte. Saj sta preprostost in cenenost dva pogaja, ki jih imora danes upoštevati pretežna večina gospodinj. 1. Krompirjev guljaž za 4—6 oseb. Olupi in zreži na drobne kocke 1 lA kg krompirja in ga operi. Na drobno zreži 2—-3 srednje veliki čebuli in jih stresi v kozo, v kateri si segrela žlico masti, prideni radi boljšega okusa za Din 1.— slanine (in nujno) 2—3 ščepe sladke paprike in paradižnik ali žličko paradižnikove mezge (ni nujno). Ko se čebula zarumeni, prideni pripravljen krompir, ga osoli in 10 minut pari. Večkrat ga premešaj, da se ne prižge. Po 10 minutah ga potresi z moko (2 žlici) in počasi prilivaj tople vode (če hočeš redkejšo jed več, sicer manj v ode J, dodaj lorberjev list ¡in žlico kisa in ko se vse skupaj prevre, je guljaž gotov. S kruhom je dobra in izdatna večerja. Za vroče dneve lahko serviraš h krompirjevemu guljažu sa-lato, ker je zelo osvežujoča. Izdatna, mnogovrstna, dobra in cenena jed so makaroni ali špageti na milanski način. Naslednji recept velja za 4 osebe: vzemi 25 dkg makaronov ali špagetov, 2. žlici paradižne mezge., 4 žlice soka od pečenke, 5 dkg parmezana, 20 dkg kuhanega jezika ali prekajenega mesa ali ostankov pečenke ali slanine (v tem slučaju ni treba masti), sicer pa še 10 dkg masti. Makaroni se kuhajo v slani vodi in zabelijo z mastjo. Če se vzame slanina, se ta zreže na majhna kocke, praži v ponvi in se s tem zabeli jed. Meso narezano kot na rezance, paradižna mezga in sok pečenke se med to zmeša, pusti malo pokuhati in potem se posuje jed z zdrobljenim parmezanom. Če ni na razpolago soka od pečenke, se spraži nekaj fine čebule v malo masti. Lovsko ineso: 5 dkg masti, 60 dkg mesa, mešano govejega, telečjega in svinjskega, 20 dkg razne zelenjave, med njo čebule, 10 dkg kislega zelja, 1 žlico paradižne mezge, 40 dkg krompirja, 2 slani ali kisli kumarci, papriko, kumno, sol. Čebula se nareže na listke, spraži v vroči masti, prav tako meso, narezano na majhne kocke. Potem se pridene na kocke narezano zelenjavo (korenje itd.), kumarce, kislo zelje, paradižna mezga, začimbe, pustiti malo dušiti, politi z vodo toliko, da je vse ravno pokrito, potem pridejati olupljen, ne predrobno zrezan krompir in vse skupaj zavreti. DOMAČI VRT Vrt v juniju. Rastline potrebujejo poleg dušičnih gnojil (hlevski gnoj) tudi apnena (apnen prah 4—6 kg na 100 m2 ali pa cestni prah), kalijeva (40% kalijeva sol 2—4 kg na 100 m2) ali pa lesni pepel) in pa fosforjeva gnojila .(zgodaj spomladi plitvo podikopamo 1 kg kupljeneiga siuperfosfata na 100 m2). — V največji množini je potreben za razvoj rastline hlevski gnoij ali pa tudi kompost, 'kateremu primešamo poleg odpadkov tudi cestno blato, lesni pepel, ikurjeve in drugo. Kadar lopatamo in prekapavamo vrt za presajanje ne kopljemo nikdar tako globoko, da bi prišla na površino globinska glinasta zemlja, ki ne vsebuje hranljivih snovi za Tudi mene je najbolj presenetila ugotovitev, da zapirajo škof« vedno ista dekleta. Tri tedne, 2 meseca, več ali manj, odsedi — je par tednov zunaj in se vrne in tako naprej vedno znova, dokler je ne pošljejo za daljši čas v Begunje, po odpustu od tam se pa ponovi zopet isto. Skoro vse so spolno bolne. Njihovo zdravljenje je skoro nemogoče, a tudi one same se mu po možnosti izmikajo. Vse skupaj je kot dogovorjena komedija: družba, v kateri žive, jih je napravila za prostitutke, ker jih potrebuje; ista družba jih preganja in obsoja, ker so škodljive, toda preganjanje je tako neresno, da se tega vsi, družba, prostitutke in njihovi »odjemalci« zavedajo. Nekateri so mnenja, da je prostitucija večna, češ, »da so se in da se bodo vedno našle ženske, ki si bodo raje s prostitucijo, kot z delom služile denar, ker je pač njihova spolnost v to usmerjena.« Mislim pa, da je vprašanje treba postaviti tako: kateri so vzroki, ki vedejo danes ženske do tega, da se preživljajo s prodajanjem svojega telesa in kateri so vzroki, ki vedejo danes moške do tega, da svojim prirodnim nagonom zadoste na tak način. Prostitucija bo odpravljena takrat, kadar bo vsaka žena in vsak človek lahko z delom svojih rok dostojno živel in takrat, kadar bo mladim ljudem omogočeno poiskati si partnerja brez ozira na ma-terielne in socialne zadržke. Takrat prostitucija ne bo več potrebna, zato bo borba proti njej uspešna. Kaj pa danes? Ali naj pustimo pred našimi očmi propadati toliko zdravih mladih ljudi? Res so prostitutke po tolikih in takih doživljajih pokvarjene in se mora družba pred njimi zavarovati — toda, kdo jih je take napravil? Izgovor, da imajo prostitutke posebno spolnost, da so že vnaprej določene za prostitucijo itd., ne drži. Med njimi je prav tak odstotek žen, ki niso rojene za samsko življenje kot pa med poštenimi ženami. Da se udajajo za plačilo? — prav za prav se v tem le malo razlikujejo od tiste »poštene« žene, ki se vse življenje udaja možu, ki ga ne ljubi, samo za to, ker jo preživlja. Današnja družba nima nobenega vzroka gledati zviška na svoj produkt: na kupovanje in prodajanje ljubezni. In potem še nekaj: z prostitucijo sta potrebna dva. Mož pa, ki gre k prostitutki, je po današnjih pojmih pošten in spoštovanja vreden — saj ga je prostitutka zapeljala. Prostitucija je najgrši izraz današnje dvojne morale, ki dovoljuje moškemu, da nekaznovano vrši isto dejanje, za katero žensko preganja na najponiževalnejši način. Kupec in ponudnik —- oba bi morala nositi enake posledice. Ukrepi proti prostituciji so različni. Nekatere države vrš© pregled nad prostitutkami, ki so s tem javno priznane, druge, med njimi tudi naša, smatrajo prostitucijo za nedovoljeno obrt in jo preganjajo. Borba proti prostituciji ne more biti uspešna, dokler se omejuje le na zoper prostitutk. Najmanj, kar bi se v današnjih razmerah moglo in moralo storiti za pobijanje prostitucije je, predvsem nuditi možnost zaposlitve vsem dekletom in jim omogočiti boljšo izobrazbo. To bi bilo preventivno (preprečevalno) delo. Za dekleta, ki prihajajo v mesto iskat dela, bi morala biti posebna zavetišča, ki jih predvideva že naš zakon za pobijanje spolnih bolezni. Za one pa, ki so že zabredle v ta posel, pa bi bila potrebna vzga-jališča, kjer bi se jih z vzgojnim vplivom, združenim z resnim delom, privedlo nazaj v pošteno življenje. Tudi način zdravljenja bi moral biti bolj dosleden. Oblasti in društva bi pa morali vzgojno vplivati na javno mnenje, da bi tiste, ki hočejo kreniti na pravo pot, ne odklanjali po službah. na 1Z eptattOftf 30-letna delavka pravi: 1. Ko sem bila še otrok, sem si vedno želela, da bi bila fant. 2. Velikokrat sem občutila, da sem zapostavljena za svojimi brati. Najbolj pa ob nedeljah, ko so bratje lahko šli, kamor jih je bila volja, me sestre smo pa morale čepeti kar doma, za nas se ni nič spodobilo. 3. Neštetokrat sem razmišljala o razmerju matere in očeta. Poseben vtis mi je naredilo to, ko je oče vedno dal od svojega zaslužka določeno vsoto materi, drugo pa si je obdržal sam. 4. Ko sem bila še otrok, sem vedno mislila, kadar bom jaz mati, ne bom nikdar ločila hčera od sinov. 5. Nikdar nisem sklenila, da se ne bom poročila, pač pa, da si bom uredila zakonsko življenje čisto drugače kot moja mati. 6. Mož od žene se razlikuje samo po svoji spolnosti. 7. Po mojem mnenju bi morala imeti tudi omožena žena svoj poklic. Tudi gospodinjstvo je poklic, toda v današnji družbi ga skoraj ne moremo tako imenovati, ker ga opravljamo brezplačno. 8. Po mojem mnenju je bolje, da se žena ne omoži, kajti zakon jo le ovira. 9. Ljubezen In spolnost ni glavna vsebina žene. 10. Veliko bolje je, da je pametna in razumna, kajti le takšna žena je lahko enakopraven član družbe. rastline, ampak pazimo, da je gornji 10—15 cm globoki sloj iz rahle pognojene zemlje, Vsled zalivanja ali močnega idiežja se na gredah napravi večkrat trdla skorja. To prebijemo z železnimi grabi jam i, ali okopavamo, da dobijo korenine spet potreben prah za dihanje, da ne uvenijo. Dobro je rahljati zemljo tudi pod mladim drevjem. V juniju se jem. o salato, k,i je odporna proti vročini, ki ne žene hitro v cvet. — V trgovini zahtevamo »grof Zeppelin«, parizarico ali pa Genezzano. Kadar se jemo kuimarce ali sadimo paradižnike vsako jamico še posebej podložimo s preperelim gnojem. Ko postanejo paradižniki čez % m visoki, jih plejemo, to je skrbno mu odstranimo poganjke v listnih pazduhah od spodaj navzgor do višine pol metra, gornji del ne oplejemo. Ti poganjki ne dajejo sadu ampak samo izsesavajo hrano iz zemlje. Na to k rastlini pristavimo ravne količke iin jo 'privežemo z rafijo. Na navpične količke pritrdimo še vodoravno palice. V vrtovih s slabšo zemljo, kjer ne uspeva zelje, sadimo ohrovt, ki povsod dobro uspeva. Letne sorte so ulmski, erfurtski in že-leznoglavi ohrovt. NEGA LAS Negovani in zdravi lasje so veselje in ponos vsake žene. Vse premalo se zavedamo, da to lahko dosežemo brez posebnih denarnih izdatkov, s pravilno in redno nego. Poleg česanja, je treba lase vsak dan temeljito okrtačiti (s krtačo, ki naj služi samo za to), vsaj enkrat na teden pa počesati z gostimi glavnikom. Ta masaža povzroča boljši krvni obtok na glavi, lasišče se s teim krepi in lasje dobijo lep sijaj. Važno je tudi umivanje glave, ki se naj vrši vsakih 2 do 3 tedna. Najboljša voda za umivanje glave je deževnica, iker je mehka. Najizdatneijiše, a tudi najcenejšo sredstvo pa je rumenjak, ki krepi lasišče in preprečuje nastajanje prhljaja. — Najprej si lase temeljito operi z vodo in milom, jih dobro izpkihni, ko se nekoliko posulše, nateri kožo z 2 rumenjakoma. Pusti, da se rumenjak posuši, nato pa lase izpiraj v mlačni vodi tolikokrat, da ostane voda čista. Zadnji vodi dodaj nekoliko vinskega kisa ali soka limon, da bodo lasje mehki. Čeboš redno tako postopala, uspeh ne bo izostal. 11. Odpravila bi vso staro vzgojo, ki bolj kvari kakor vzgaja. 12. Želim, da bi prinašala »Vz. Svoboda« članke »Ženino delo do danes in delo v današnji družbi« in pa kuhinjske recepte: »iz nič kaj narediti«. Vera meni: Na dvanajst vprašanj ženam v »Vz. Svobodi« št. 3 odgovarjam sledeče: 1. Ne! 2. Ne. . 3. Ne. 4. Da bi bila zelo zelo bogata, da bi lahko pomagala revežem, katere sem videla vedno mnogo okrog seme. 5. O tem nisem nikdar razmišljala. 6. Moža smatram le telesno močnejšega, duševno pa smatram, da žena v ničemer ne zaostaja za moškim. 7. Po mojem mnenju je žena poklicana za gospodinjo doma in za »mater«. Omoženi ženi nikakor ne pripada še kak drug poklic. Radi današnje splošne stiske, pa je žal premnogokrat potrebno, da tudi žena služi. 8. Da se omoži. 9. Ne, žena je za vzvišeno misijo poklicana, biti poleg ljubeče žene tudi zvesta sotrudnica možu v življenju. 10. Da je v prvi vrsti razumna in pametna. 11. Da bi bila zdravnica in da bi zdravila bolne reveže. 12. Da bi prinašala mnogo izobraževalnega čtiva, ter vedno in vselej povdarjala, kako važno je tudi za delavca, da se v prostem času sam izobrazuje, ker le izobražen proletarijat bo imel upanje na uspeli, ter bo upoštevan. Žal pa se večina našega delavstva ne zanima prav nič za izobrazbo, zato tudi ne uživa pravega ugleda. Omožena trgovska pomočnica sporoča: 1. Nikdar. 2. Da. Mati mi je umrla, ko sem bila stara 11 let, ter od tega časa rasla in obskrbljena od sorodnikov in sem čutila, da nisem tako ljubljena, kakor otroci sorodnikov. 3. Zelo slab vtis in nepozabljiv je napravil na mene, ko je samo enkrat oče mamo udaril. 4. Kot otrok sem vedno sanjala, da bom velika gospodična in imela dosti lepih oblek. 5. Ne. 6. Mož od žene se razlikuje po mojem mnenju, ker ie žena že po naravi manj odporna proti svetu in ker je že po navadi mož glavar družine ter vodi vse gospodarstvo. 7. Alati in gospodinjstvo je ženski poklic. 8. Da se omožim. 9. Da. 10. Razumne. 11. Uredila bi enakopravnost. 12. Poučne članke kakor: O družinskem življenju, zdravniške nasvete in iz vrtnarstva. Rudarjeva žena pravi: 1. Ne. 2. V nobenih stvareh. 3. Da mati nima istih pravic kot oče. 4. Moji načrti so bili lepi, pa se žal niso izpolnili. 5. Tega nisem nikdar sklenila. 6. Mož se razlikuje od žene po tem, da je močnejši in sposobnejši pri svojem poklicu. 7. Tudi omožena žena ima svoj poklic — gospodinjstvo je težek poklic. 8. Bolje bi bilo, da bi bila svobodna. 9. Brez ljubezni in spolnosti ni nikakega življenja. 10. Kolikor toliko lepa, najbolj pa pametna in razumna. 11. Da bi imela žena isto pravico kot moški. 12. Naša Vzajem. Svoboda naj prinaša več poučnih stvari in kuhinjskih receptov. Jelka Vuk: P/Hntad Ko pomlad je prepodila zimo mrko, zemljo z zimskih sanj vzbudila, nežno, mehko poljubila, zemlja se je pomladila v plašč se mični ogrnila, da je za nevesto svojo sonce si jo izvolilo. Zvonček beli je zazvonil: »cingl cin, cingl cin!« A glas sinice se glasil: »cicifuj, cicifuj. zvonček beli, vsi tako smo te veseli — cicifuj!« Zvonček pa: »cingl, cin,« vneto dan na dan je zvonil, vse cvetice prebudil: »cingl citt, cingl cin!« Očka moj se je obril, »hej,« je vzkliknil, se uniil. »Spet sem, glej, se pomladil! 10 12 14 15 17 18 19 20 22 23 24 26 27 28 29 30 38 47 148 KRIŽALJKA 32 33 34 35 36 39" 41 |42 |43 |44 145 I I I I Vodoravno: 1. Ime in priimek utemeljitelja znanstvenega socializma; 10. turško ime; 12. vzklik; 13. anglo-ameriški pisec strahotnih zgodb; 14. pojav v nosu; 15. češki izraz za občestvo, občino; 16. glina; 17. črka; 18. pojav v spanju; 19. glaigol (zapovednik); 21. moško ime; 23. veznik; 24. kazalni zaimek (hrvaško); 25. srbsko ime; 26. žival; 30. pritrdilo; 31. reka v Črni goni; 32. starodavno babil. božanstvo; 35, nemški izraz za jeguljo; 37. vzklik; 38. mongolsko pleme; 39. glagol (2. oseba); 40. nemška obmejna pokrajina; 41. časovni veznik; 43. ime več špartanskih kraljev; 46. pot za vlak; 47. cilj nogometne igre; 48. nemški filozof. Navpično: 1. glavno delo imoža pod 1; 2. tuji izraz za odpravo (zakonov); 3. barva; 4. umorjena nemška isocialistinja iin revolucio-narka; 5. slovenski katoliški ideolog; 6. mornarski klic; 7. moderni suženj; 8. vprašaj; 9. borec za nov družabni red; 11. žensko ime; 20. dimi; 22. osebni zaimek (3. iskl. mn,|; 27. a; 28. žensko ime; 29. hrvatski izraz za nadstropje; 33. znan slovenski priimek; 34. vizklik; 36. najvišja karta; 37. konica, bodica; 38. nočni lokal; 42. staroslovanska pijača, 43. ena najlepših izletnih točk v Julijskih Alpah; 44 ga; 45. veznik. Rešitev križaijke v 4. številki »Svobode«. Vodoravno: 1. Eva; 4. Adam; 7. lava; 9. dno; 10. zlato; 12, ar; 13. roka; 16. moto; 18. sin; 20. rosa; 21. inozeimec; 22. ras. Pokončno: 1. Elza; 2. val; 3. Avar; 5. Ana; 6. mora; 8. atom; 11. okoren; 14. = 8; 15. lira; 17. vse; 18. sir; 19. nos. Prve pravilne rešitve so poslali: Marija Pobec iz Celja, Ruižič Ciril iz Maribora in Medved Jože iz Trbovelj. Navadno žgan ječmen in »Kneippova slad-na kava« si nista po svoji vsebini prav nič podobna. — iPrvi vsebuje škrob, ki ni prebavljiv, »Kneippova sladna kava« pa kara-melizirani slad, ki je za človeški organizem vaižinega ipomiena in katerega uživanje priporočajo vsi zdravniki. — Pristen je le v originalnih zavitkih z znano sliko župnika Kneipp-a. IZ UREDNIŠTVA Četrti številki naše revije smo priložili položnice in opomine vsem onim naročnikom, ki so v zaostanku. Lepo število se jih je javilo in je poravnalo naročnino, nekaj jih je pa še ostalo gluhih vkljiub naši vljudni prošnji. Vse tiste opozarjamo, da je današnja številka zadnja, ki jim jo pošljemo. Zato poiščete hitro položnico in nakažite vsaj ostanek za lansko leto. Če .ste položnico založili, kupite na poštnem uradu prazno in napišite nanjo številko našega čekovnega računa. Pridobivajte nam novih naročnikov. Z vsakim novim naročnikom iboi revija boljša po obsegu in vsebini. Pozdravlja Vas uprava. Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Zastopnik: Josip Ošlak v Mariboru. Izdaja in urejuje v imenu konzorcija: Bruno Petejan, tipograf v Mariboru.