(Ш
Stev./N 3
marec/marzo '94
letnik/anno IV

IZ VSEBINE:
NAŠ OBRAZ je tokrat Boris KOČEVAR - str,. 2 Semtertja po Portorožu: Hoteli MORJE prihajajo - str. 4
NAJ BO NAŠA DROGA PORTOROŽ- str. 5 BO IGRALNIŠKO LOBIRAN JE OBRODILO SADOVE?-str. 6
KAKO BI VOLILI (telefonska anketa) - str. 8 ANTENE, ANTENE - str. 10 in 11 Vesti iz Pirana - str 14
Pisma Portorožanu: pisal je predsednik SO
Piran - str. 15
O družini - str. 16
Najnovejše Portorožarije - str. 17
NA ZADNJI STRANI:
PROGRAM A VDITORIJA ZA APRIL
NOVA
BREZALKOHOLNA OSVEŽILNA PIJAČA
r
v embalaži 1,5 I - Poskusite 5 novih okusov
izdelanih po vašem okusu
Proizvaja in polni:
PliOJmiA d.u.u. füSVl'OJiüZ Liminjanska 100
KAJ IMATA SKUPNEGA
RADIO BEOGRAD IN BELOKRIŠKE ANTENE
Ali se spomnite znamenite pesmi Lili Marlen, ki je lajšala dušo in tegobe nemškim vojakom med drugo svetovno vojno? Njeno prvo predvajanje je omogočil Radio Beograd s takrat najmočnejšim oddajnikom v Evropi. Balkanski prostor je že pred telekomunikacijsko revolucijo spoznal moč propagande in informiranja. Lili Marlen so takrat lahko poslušali po vsej Evropi prav po zaslugi srednjevalovnega oddajnika. Glede na mnenje nekaterih poznavalcev, daje problem jakosti belokriške antene vezan na moč oddajanja Radia Koper in Radia Slovenija na srednjevalovni dolžini postane vprašanje iz naslova nekoliko jasnejše. Če bi odstranili srednjevalovni oddajnik, bi na primer Radia Koper-Ca-podistria ne mogli poslušati več na srednje valovni dolžini. (KDO GA PA SPLOH POSLUŠA NA TEJ VALOVNI DOLŽINI?) Dilema ali so belokriške antene ljudem škodljive ali niso, bi preprosto odpadla, saj imajo ostali oddajniki zanemarljivo moč v primeru s 300 megavatnim srednjevalovnim oddajnikom. Belokriške antene so danes le smešni simbol socialistične propagandne mašinerije, ki naj bi dober glas o družbi utopije širila globoko v nedrje "gnilega" kapitalizma. Ob dandanašnji komunikacijski tehnologiji je SREDNJEVALOVNI ODDAJNIK na Belem križu pravi anahronizem in relikt zgodovine. Praktično nima nobene ideološke funkcije več, še manj kakršnokoli gospodarsko korist, precej pa moti ljudi, ki živijo na tistem območju. To pa je tudi zadosten razlog, da se srednjevalovni oddajnik takoj odstrani. O (ne)varnosti elektromagnetnega sevanja belokriške antene na 10. strani nadaljujemo polemiko, ki jo je v prejšnjem "Portorožanu" načel g. Jakob Cemažar.
Marko Zor m an
NAŠI OBRAZI * NAŠI OBRAZI
Zelen po duši
Dogovorjena sva na njegovem novem delovnem mestu na občini, pravzaprav na Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora v Piranu, katerega vodi še nedolgo, od začetka tega leta. "Nekam zelo mlad je za šefa me prešine, ko se pozdraviva v njegovi veliki pisarni s tako visokim stropom in prelepim pogledom na strehe piranskih hiš. Med najinim pogovorom venomer zvonijo telefoni, kot bi dokazovali, da je v tej naši mali občini prostor zares dragocena in kmalu že tudi redka dobrina. Zares ne more biti vseeno, kako delamo z njo! Borisu Kočevarju tudi ni vseeno. Pravi, da ne bi živel drugje: "Tu je nekaj po moji meri! "
Rojenje leta '62 v Kopru. Mama je bila medicinska sestra, doma iz okolice Nove Gorice, oče Štajerec, je bil dolga leta pomorec. Zdaj sta oba že upokojena. Po končani osnovni šoli in gimnaziji, obe je obiskoval v Piranu, je sanjaril o študiju oblikovanja - in to avtomobilov - v Benetkah ali mogoče celo' v Ulmu. Nazadnje se je odločil za arhitekturo v Ljubljani. Tudi zato, ker se mu je zdelo, da mu nudi večje možnosti za zaposlitev. A tudi risal je zmeraj rad, med šolskimi počitnicami pa je - "da bi si ojačal mišice", kot je govoril njegov oče - pogosto delal na gradbiščih. Na predbožični večer leta '87 je diplomiral. Za diplomsko nalogo seje lotil revitalizacije tovarniškega kompleksa Salve-ti. "S Salvetijem bi se seveda dalo kaj narediti, vendar bi bilo najprej treba zastreti čistilno napravo!"
Po študiju je bil dve leti pripravnik na Projektivi inženiring, takrat še delu Komunalnega podjetja. Vendar je moral zaradi "dolgega jezika" oditi. V firmi seje namreč uprl načrtom za garažno hišo, ki sojo predvideli ob vhodu v mesto Piran. Tudi javno je nasprotoval takšnemu kolosu in za sabo povlekel še nekatere kolege. Tako je "barka potonila" in iz one garaže potem na srečo ni bilo nič! "Vedno sem ljudi poizkušal prepričati z argumenti. Bo pa čas seveda pokazal ali sem imel prav in ali smo se prav odločili."
Tako je tudi za Fieso. "Fiesa bi morala ostati rekreacijsko športna oaza z veliko zelenih površin, sprehajalnimi stezami in - mogoče le nekoliko povečanimi - počitniškimi kapacitetami, z urejenim avtokampom in plažo, sanirati bi bilo treba jezeri - v večjem jc menda še zmeraj staro orožje," razmišlja in pri tem omeni ponudbo nekega ukrajinskega zdravnika, Vladimirja Grigorčuka, ki v Fiesi predlaga ureditev Bio centra. Manjše jezero bi menda lahko očistil na biološki način. "Fiesa je še eden redkih nepozidanih koščkov naše obale. Ostati mora takšna, kot protiutež južni, pozidani strani." A o Fiesi ni rečena zadnja beseda - spor s podjetjem SCT se še vleče pred sodiščem. Po tistem, ko je s "PIP-a" odletei, je bil samostojen projektant. Ugotavljal pa je, daje vse bolj odvisen od onih, kije zanje delal, zato seje odločil in se prijavil na razpis za urbanističnega inšpektorja. "Nisem se zavedal, kako slaba služba je to. Pa še slabo je plačana! Celo policaji so mi takrat rekli, da svoje ne bi zamenjali z mojo. Svinjsko delo...," razglablja Boris. Kmalu je vsega imel "poln kufer": od groženj, šikaniranj, pritiskov visoke politike, razhajanj v pogledih glede prostora s svojo "republiško" šefi-co... Zdaj, ko je na Zavodu "za prostor" seveda ne misli, da se bo izognil pritiskom dnevne politike. "Zamenja se vlada in žeje prostorska politika lahko drugačna." Najbolj pa ga skrbi, da bi se - ob vsesplošnih centralističnih tendencah - odločanje o prostoru preselilo v Ljubljano...
Tudi sam se politiki ni mogel izognili. A je nekako razočaran nad njo, tudi nad politiko lastne stranke (LDS - op.avtorice). Vendar v politiki ostaja: "Ker lahko narediš večjo škodo, če grcš...(e je v funkciji urejanja prostora, potem je dobro ostali." Stranka ga je celo' hotela kandidirati za poslanca v državni zbor. A si je premislil. "Se ti zdi, da delati kariero v politiki ni najbolj častno?" ga vprašam. "Mogoče," se nasmeje. Zase pravi, da je zelen po duši. Vendar se stanja v prostoru ne da konzervirati, "za-bremzati", zato so potrebni dogovori in kompromisi. "Lahko pa na primer določimo meje rasti naselja, stimuliramo ljudi, da se naselijo tudi v zaledje in razbremenimo obalo. Da iz nje ne naredimo Singapurja."
Livija Si kur Zor m an
MI MED SEBOJ
čestitke, zahvale, voščila
Mariji ARGENTIN z Vinjol čestitamo
za rojstni dan, ki ga praznuje v aprilu.
***
V	Sečovljah ga^svoj rojstni dan praznuje
Olivi j a GERSČAK. Iskrene čestitke!
***
Na Lepi cesti v Portorožu je slavljenka Daniela VEGHLIAK. Čestitamo!
Občinski odbor Rdečega križa se zahvaljuje Lili KRANJEC in Mojci LEGAK, ki sta strokovno sodelovali pri izvedbi frizerskega tečaja za begunce v občini Piran.
***
Gospa Giovanna BIRSA, učiteljica v pokoju, ki je službovala v Perugi, Trstu, Kopru in Portorožu, je 13. marca slavila svoj rojstni dan v krogu svojih domačih in
prijateljev. Iskrene čestitke!
***
Mirko DŽEPINA, upokojeni turistični delavec, ki je vso svojo delovno dobo neutrudno preživel s številnimi domačimi in tujimi gosti, zdaj jesen svojega življenja deli s svojo drago soprogo Milo. Za njegov jubilejni, 80. rojstni dan mu
želimo vse najboljše in še na mnoga leta!
* + *
Tokratnemu gostu Naših obrazov, Borisu KOČEVARJU z Lepe ceste v Portorožu, ki v aprilu slavi svoj rojstni dan, želimo, da bi mu pomlad prinesla (vsaj) tisoč lepih reči...
* *
7m velikonočne praznike vam želimo veliko sonca in veselja pri barvanju pirhov.
Uredništvo
V	tej rubriki lahko (brezplačno) objavite svoje čestitke, voščila, zahvale. Pokličite na telefon 73-046 in sporočite svoje besedilo ter na ta način presenetite in razveselite svoje bližnje!
KDO JE KDO * KDO JE KDO * KDO JE KDO
Alia scuola media Antonio Sema di __________Portorose___________
II Ginnasio Antonio Sema opera nella sua nuova sede di Portorose gia' da due anni. Inaugurate nei 1992, in Via fra gli orti di numero 8, gode di splendidi ambienti scolastici, laboratori specializzati per la chimica, fisica, biologia, matematica ed informatica, di una biblioteca moderna, di un'aula per la ginnastica e di un laboratorio fotografico attrezzato. Oltre a queste strutture ci sono le aule per gli insegnamenti linguistici ed umanisticifforniti dei mezzi didat-tici necessari.
II nostro ginnasio e' un ginnasio del sistema scolastico sloveno, che segue tutte le indicazioni del Ministero per l'istruzione e svolge la sperimentazione sotto il controllo dell'instituto repubblica-no per l'istruzione. E' pero una scuola la cui lingua d'uso e' 1'italiano, in tutte le comunicazioni interne ed esterne della scuola. Ed e' naturale poiche' e' una scuola nata per soddisfare le necessi-ta' e le esigenze dell'istruzione media degli allievi che avessero terminato una scuola elementare pure di lingua italiana. Ma non solo i ragazzi della scuola italiana arrivano nelle nostre aule, anche ragazzi del buiese, ragazzi delle scuole Slovene, e tutti coloro che reputano giusto e impor-tante costruire per il proprio sapere e la propria formazione gli elementi fondamentali della lingua, della cultura e della civilta' italiana. E questi elementi si specchiano in alcuni programmi di-dattici, come la lingua materna, l'arte, la storia e la geografia. I nostri allievi oltre all'italiano e alio sloveno, come lingua dell'ambiente sociale, studiano pure l'inglese e facoltativamente scel-gono tra il latino, il francese ed il tedesco.
Ecco ora di seguito le materie che nei diversi anni vengono insegnate (Г asterisco accanto al numero indica che possono es-sere rafforzate): italiano, matematica*, sloveno, ingle-se*, storia, ed. sportiva, arte, geografia, biologia*,chimi-ca*, fisica* sociologia. fi-losofia, informatica* ed ore libere.
Dopo il curricolo delle materie "obbligatorie" per il conseguimento del diploma di scuola media, sia con l'e-same di licenza che con l'e-same di maturita', e accanto
Učenke gimnazije A. Sema ob lanski otvoritvi	a 4ueste> studenti scelS°-
no delle attivita' extra-didat-
tiche, che sono obbligatorie.
Alcuni corsi di queste attivita' si organizzano in collaborazione con la scuola media P. Coppo di Isola, altre sono in gestione interna. Se poi i ragazzi svolgono attivita' per il conto proprio al di fuori della scuola, con opportuno certificato vengono riconosciute. Ecco i corsi che si possono scegliere nella nostra sede: Progetto Istria (sulla storia e le tradizioni della nostra regione, con gita finale), lingue (francese, tedesco, latino), ballo, fotografia, pittura, scultura su gesso, vela, nuoto, meccanica, tennis, tennis da tavolo, informatica, ecc.
Vogliamo conoscere i docenti ed il personale della scuola? Eccoli: la preside Daniela Paliaga Jankovič, docente pure di arte, e all'occorrenza pure di italiano, per la lingua italiana Franca Cimador-Papič, per la matematica e la fisica Sergio Stipancich e Stefano Ravasi, per la storia e geografia Guido Kriiman, per la biologia e la chimica Claudio Battelli ed Elide Catalfamo, per rinformatica Ilde Frank, per la psicologia, la filosofia ed il latino Sergio Crasnich, per la sociologia Lorena Štemberger, per l'inglese Vesna Prinč ič, per 1'educazione sportiva F redi Radoj-kovič. Guida e briga per la biblioteca Liliana Dugan, la segretaria e' Silvana Jureš c invcce si occupano della pulizia e del buon funzionamento della nostra sede il bidella Claudio Zancola c la pulitrice Mirella Maljevič.
La preside Daniela Paliaga Jankovič
AKCIJA "OČISTIMO
v
NASE OKOLJE" V LETU 1994
poteka letos v dveh delih. Prvi del akcije teče od 23. marca, zaključila se bo 2. aprila. Začela se je na vaseh (Padna-Nova vas-Sv-Peter), v Strunjanu in Sečovljah, vse do do 26. marca.
Od 28. marca do zaključka akcije, 2. aprila pa bodo zabojniki (kontejnerji) za večje kosovne odpadke postavljeni na naslednjih mestih: LUCIJA: - na Cokovi ulici,
-	Ukmarjevi ulici in
-	na parkirišču pri gostišču "Na Klancu";
PORTOROŽ: - na Belem križu na parkirišču pri marketu,
-	na Senčni poti - (naselje Vesna),
-	na Fizinah pri bencinski črpalki; PIRAN: - na parkirišču pri pokopališču, - na Prešernovem nabrežju pri hotelu Punta,
-	v Fiesi pri avtokampu.
Drugi del čistilne akcije okolja bo potekal v času od 18. aprila do 7. maja po posameznih krajevnih skupnostih. Razpored zabojnikov bo objavljen naknadno.
MESTNA OBČINA
NAJBO
Na vseh zborih občanov v krajevnih skupnostih občine Piran od 7. do IL marca, so se volilciy ki so se udeležili zborov, odločali o referendumskem območju za ustanovitev nove (oz, novih) občin(e). V vseh piranskih krajevnih skupnostih so se skoraj soglasno odločili za Piran kot mestno občino. Zadnjo besedo bodo polnoletni prebivalci imeli na referendumu v mesecu maju, "poslednji blagoslov" o bodoči organiziranosti občine pa bo dal državni zbor Republike Slovenije.
SEMTERTJA PO PORTOROŽU
HOTELI MORJE
V mrzlici vsesplošnega lastninskega preoblikovanja podjetij so si v Hotelih Riviera vzeli čas za temeljit razmislek in sklenili, da, ob celostnem preoblikovanju podjetja spremenijo tudi njegovo ime. In kaj jih je prepričalo, da so se odločili za tak korak? Hotelsko podjetje Riviera je prevzelo [ ime po enem od svojih hotelov, zato je včasih prihajalo tudi do nesporazumov ali gre za hotel ali za podjetje. Poleg tega ima enako ime tudi turistično podjetje iz Poreča, ki pa je v državi, katero v svetu žal pogosto omenjajo v povezavi z vojno na Balkanu. Nenazadnje pa je v imenu Riviera premalo simbolike, ki bi nakazovala razvojno noto podjetja. Tako so se v sedanjih Hotelih Riviera odločili za preimenovanje v Hoteli Morje. Hkrati oblikujejo blagovne znamke posameznih hotelskih hiš, ki jih bodo, vsako zase, tržili s poudarjanjem različnosti ponudbe vsakega hotela (Riviere, Slovenije in Jadranke). V Hotelih Morje seveda zdaj spreminjajo tudi celostno podobo; izdali so novo promocijsko gradivo, (prospekte, po-setnice...), ki pa zaenkrat nosi še oznako TEST in ga uporabljajo za raziskavo tržišča. Ime Hoteli Morje in slogan "Hoteli s prisrčnostjo", kar naj bi navzven odražalo poslovno filozofijo podjetja, bodo tudi pravno zaščitili. Vse postopke lastninskega preoblikovanja podjetja v kapitalsko družbo d.d. nameravajo speljati jeseni letos.
Na testnem prospektu, za katerega je fotografije prispeval oblikovalec Sergio Gobbo, smo v družini, ki na slikah igra vlogo družine na počitnicah v portoroških Hotelih Moije, prepoznali Stanišičeve, ki se vsi, starši tudi poklicno, ukvarjajo s športom (oče Sretan, vaterpolist ima v najemu fitness pri Hotelih Palace, mama Olga je profesorica telovadbe v Zavodu Elvire Vatovec v Strunjanu, mala plavolasa Diana je vsestranska športnica, pa tudi najmlajši Dani ni od muh).
•kick
MOJSTER KUHINJE NA BERNARDINU
V Hotelih Bernardin se trudijo izboljšati kvaliteto svojih uslug in nuditi več pozornosti gostom, zato v izvensezonskem času organizirajo interna izobraževanja za svoje dclavcc. Izobraževanje poteka v obliki delavnic, kjer osvežujejo žc pridobljena znanja ali pa uvajajo povsem nova. Letos so žc imeli kratek tečaj nemškega jezika za natakarje in 30-urni za sobarice. Priznani kuharski mojster Antonio Forcclla iz Brcscic pa jc na začetku marca vodil slaščičarsko delavnico. Mojster Forcclla je vodil kuhinje v nekaterih svetovno znanih hotelih npr. Sheratonu v čilskem Santiagu, v frankfurtskem Hiltonu in v času predsednikovanja Ro-nalda Rcagana pa je sodeloval pri pripravah sprejemov v Beli hiši. Izobraževalnih delavnic se udeležuje tako rekoč celotno osebje hotelskega gospodinjstva Emone; osebje hotela Bernardin, ki ga bodo odprli kasneje, pa izobraževanje še čaka.
PRIVATIZACIJA SE NADALJUJE...
Že v prejšnjih številkah Portorožana smo najavili, da seje začela privatizacija Portoroža, ki se kaže predvsem preko prodaje nepremičnin. Hotel Metropol seje prvi odločil za tak način pridobivanja svežega denarja. Sedaj so prvi korak storili tudi Hoteli Palace, ki so se odločili za prodajo treh bivših hotelov: Virginije, Oriona in Heliosa. Bržkone je to v tem trenutku edini način, da se omenjeni hoteli, ki nikakor niso v čast Portorožu, revitalizira-jo. Cena za posamezen hotel pa je "za vsak okus in žep". ORION se prodaja za okoli 700.000 DEM, za HELIOS bo treba odšteti okoli 950.000 DEM, za VIRGINIJO pa največ - okoli 1500.000 DEM. Prebivalci Portoroža lahko samo upamo, da bodo novi lastniki čimprej oživili nekdanje hotele in jim vrnili prvotno namembnost, da ne bodo več služili predvsem za sušilnice perila.
Z BERNARDINA Z "NOSTALGIJO"
Na prihajajočo turistično sezono se ne pripravljajo le hotelirji, temveč tudi trgovci, galeristi, prodajalci antikvarij in spominkov. Na Bernardi-nu je že nekaj let odprta umetniška galerija - starinarna - "Nostalgija", katere lastnica je Slavica Ferenčak, tudi sama ljubiteljica umetnosti. Zato ni čudno, daje njena bogato založena galerija v poletnem obdobju in pravzaprav preko celega leta mednarodno stičišče ljubiteljev vseh umetnostnih zvrsti in starin. V "Nostalgiji" so razstavljene umetnine tudi za najzahtevnejše kupce; lastnica, ga. Slavica poizkuša ustreči tudi tistim i najbolj izostrenim okusom. Spisek naših umetnikov, katerih dela so v galeriji stalno razstavljena, je preobsežen, da bi vse naštevali. Sprehajalci, ki se ustavijo pred izložbenimi okni galerije na Bernardinu, se težko uprejo skušnjavi, da ne bi vstopili in si ogledali razstavljene zbirke. In marsikdo tudi kaj kupi, saj je vedno prijazna lastnica v svojem poslu do ma. V takšni galeriji seveda ne more delati kdorsibodi, ampak le pravi poznavalec umetnosti. "In kaj ponudite obiskovalcem?" povprašamo ga-lcristko. "Mislim, da prepoznam potencialnega kupca in znam ugoditi njegovim včasih niti ne skromnim željam. Nekateri povprašujejo po slikah naivccv, drugi imajo rajši impresioniste. Ni jih malo, ki se zanimajo za stvaritve abstraktnih slikarjev. Dela vseh teh slikarskih zvrsti imamo v "Nostalgiji" na voljo. Naši ljubitelji umetnosti najčešče iščejo slike znanega slikarja Krasa in Istre, Viktorja Birse, ki je zdaj "moden", enako kot pokojni tržaški slikar dr. Robert HIavaty. Akvareli tega pred dva najstimi leti umrlega slikarja so precej iskani, saj je od njegove smrti preteklo ravno dovolj časa, da postajajo njegove slike rariteta.
Miloš Jovanovič
Semtertja po Portorožu
VELIKONOČNI KONCERT HARF V STAREM PALACU
V Palacevih hotelih so pripravili za svoje goste, ki v Portorožu preživljajo teden velikonočnih praznikov, prijeten program. Najprej so jim seveda predstavili hotel in kraj, ob dopoldnevih jih peljejo po sprehodih in na oglede Pirana, Forme vive, strunjans-kih solin ter Kopra, po kosilu pa si gostje lahko privoščijo izlet z ladjo ali pa se lotijo barvanja pisanic. Na velikončno soboto bo v hotelu tudi žegnanje hrane. V kristalni dvorani starega hotela Palace so gostom pripravili koncert duhovne ffnew age" glasbe, v nedeljo 3. aprila, po večerji ob svečavi, bo prav tako v starem Palacu - Koncert harf. Glasbo harf si lahko ogledamo tudi domačini. Vstopnine ni!
POSLOVNI PROSTORI SREDI PORTOROŽA
Gradbena dela v portoroškem Grand hotelu Palace so še v polnem razmahu, vendar je vodstvo podjetja že razpisalo oddajo poslovnih prostorov, ki se bodo z adaptacijo hotela oz. trga v nadstropju preselili na raven pločnika oz. ceste. V pritličju ostanejo Center bar in ob njem zlatarna oz. filigran ter papirnica Lipa, nato predvidevajo ob bodočem trgu na 25 kvadratnih metrih trgovino z neživilskim blagom ali agencijo. Bodoči najemnik bo za ta lokal moral odšteti 70 DEM na kvadratni meter. Investitorje zainteresiran tudi za lekarno. V ta namen oddaja okoli 70 m2 velik lokal. Za do 4. gradbene faze izdelan prostor bi moral najemnik (lekarnar) plačevati 40 DEM/m2. Predvidena je še ena trgovina ali agencija in frizerski salon, za kar bodo morali najemniki odšteti 60 DEM/m2 oz. 40 DEM/m2 mesečno.
trave! agency
emona giobtour^
Obala 33, Portorož, tel.: 73-356, 74-073
VABI SOBODAJALCE IZ PORTOROŽA K SODELOVANJU
ZARADI DOBRE PRODAJE ZASEBNIH
APARTMAJEV VABIMO K SODELOVANJU NOVE SOBODAJALCE.
ZAINTERESIRANE NAPROŠAMO, DA SE
OGLASIJO V NAŠI POSLOVALNICI VSAK DELOVNI DAN MED 9. IN 13. URO.
HVALA
NAJ BO NAŠA DROGA PORTOROŽ
Smo podjetje, ki ga odlikujeta tržna usmerjenost in dol-	*
goletna tradicija v prehrambeni industriji. V tridesetih	I
letih obstoja smo naše začetne dejavnosti razširili in	\
obogatili, posodobili pa smo tudi proizvodnjo, trženje	I
in organizacijo.	i
Sodobnim tokovom sledimo z nenehnim vlaganjem v	J
razvoj in spodbujanjem inovativnosti. Lastninjenje nam	\ ponuja priložnost, da Droga postane naša.
Pripravljamo program lastninjenja Droge, ki bo kar	\
najbolje ustrezal našemu obsežnemu in raznolikemu si-	I
stemu.	;
Morda bi tudi Vi želeli pridobiti svoj delček Droge?	i
Pokličite nas v: Portorož, 066/70-713 Gradišče, 066/83-412 Vrhniko, 061/754-780 Središče ob Dravi, 062/711-042
EDINA DROGA, KI JI LAHKO POVSEM ZAUPATE
DROGA
PORTOROŽ
		
(\		I PREVOZNIŠTVO
	-----	' '.....->
1-V.r;	14 i! t	I.3 T
		Zdmvko BANČIČ
	7,	
SLOVI	5 ( И. (	Ia" ic!.: (^iVTiiVr^
BO IGRALNIŠKO LOBIRANJE OBRODILO SADOVE?
Državni zbor je na svoji 12. seji (29. okt.lani) predlagal\ da se v novem Zakonu o igrah na srečo sistem prirejanja teh iger obravnava ločeno od lastninjenja podjetij. Omeniti velja še, da je državni zbor sklenil, naj nova zakonodaja o igralništvu posebej uredi solastništvo države in lokalnih skupnosti ter podrobneje določa pogoje koncesijske pogodbe in natančno določi oblike nadzora v igralnicah.
Zakon o igrah na srečo loči klasične igre na srečo (loterija) od posebnih iger na srečo (igralnica). Za nas je zanimiv predvsem tisti del zakona o igrah na srečo, kjer država predlaga naslednje rešitve, ki bistveno spreminjajo staro igralniško zakonodajo: -Igralnica dobi status delniške družbe; ustanovijo jo lahko gospodarske družbe in druge domače pravne osebe, če imajo sedež v Sloveniji. (Tuji kapital ter zaposleni v igralnicah so iz lastništva izvzeti). Posamezna pravna oseba je lahko lastnica le 20 odstotkov delnic neke igralnice, kar pa ne velja za lastninski delež države oz. lokalne skupnosti. Igralnica ne more imeti enote, ki bi bila krajevno ločena od sedeža družbe. - Igralnice izvajajo svojo dejavnost na podlagi koncesije, za dodelitev katere plačajo državi dajatev, ki jo sestavlja stalni in spremenljivi del. (Stalni del bi bil odvisen od števila igralnih miz

1
Q
PORTOROŽ - PORTOROSE
tel.: 71-918
Vsak dein od	O/:
'Prava italijanska piz.za pripravfjrmi v fruSni peči
Špageti,
tortrlini, ravioli, peresnimi, na vrč načinov
Satnpinjoni na žaru
Sofa t r
'Afajfi palač in (a Trrqola
<pa tudi za jf!a.\ho
t smo pos^rbrjt!
oz. igralnih avtomatov, spremenljivi del pa od prometa igralnice pri posamezni vrsti igre.) O dodelitvi koncesije določa vlada Republike Slovenije po predhodnem mnenju lokalne skupnosti, koncesijsko pogodbo pa sklene Ministrstvo za finance. Neka delniška družba si lahko pridobi največ tri koncesije. - Obisk v igralnicah se dovoli osebam (tujim in našim državljanom) nad 18. leti starosti. - Nekatere igre na igralnih avtomatih se lahko prirejajo tudi izven igralnic. - Dejavnost posojilnih služb v igralnicah se prepove oz. uskladi z obstoječimi bančnimi in deviznimi predpisi.
Amandmaji "igralniškega lobby-jaff
Seveda je bilo v dosedanjih obravnavah igralniške zakonodaje, ki se sprejema že dve leti, vloženih nešteto dopolnil. Na žalost imajo - zaradi številnih afer v igralništvu - najbrž tudi tokrat konkretni amandmaji, ki so jih predlagali iz gospodarstva ali lokalnih skupnosti le majhne možnosti, da jih predstavniki ljudstva v Ljubljani podprejo. Zato bo za bralce morda zanimivo pobliže pogledali konkretne pripombe gospodarstva, konkretneje Oddelka za igralništvo pri Gospodarski zbornici, zaradi katerih seje sprožila prava "medijska vojna" ter grožnja z zamenjavo sekretarja za turizem, g. Jakiča, ki je pomagal pri organizaciji sestanka na Gospodarski zbornici. In zdaj o vsebini nekaterih amandmajev tako imenovanega "igralniškega lobby-ja": - Prirejanje iger na srečo se je od vsega začetka razvijalo kot sestavni del turistične ponudbe. Del sredstev čistega dohodka so ves čas vlagali v sodobno turistično infrastrukturo, s čemer so bogatili turistično ponudbo. Opustitev dosedanjega pretoka igralniških sredstev v razvoj in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture, bi kmalu poslabšalo doseženo raven kakovosti turistične ponudbe in /manjšalo možnosti nadaljnjega razvoja, saj drugih sredstev, ki bi nadomestila omenjeni vir, ni videli. To postaja še posebej aktualno oh uva-

janju sistema lokalne samouprave, ki sama finančno ne bo zmogla zagotavljati ustrezne komunalne in-frastrukturne ureditve, še posebej v krajih, kjer je ta namenjena pretežno turistom. - Predlagani koncesijski davek naj bi po prvih izračunih prinesel v državni proračun 40% realizacije (prometa) igralnic. (Po nedavno sprejetem posebnem davku na igre na srečo zdaj na primer iz portoroške igralnice v Ljubljano odteka 26% realizacije). Kakšne bodo predvidene posledice? Razvoj igralnice bo prizadet, saj ne bo dovolj denarja še za enostavno reprodukcijo, kaj šele za investicije. Prizadel bo tudi razvoj lokalne skupnosti, saj kot solastnici igralnice, ji iz dobička ne bo ostalo nič, ker bo igralnica - zaradi previsokih davkov - poslovala z izgubo! In nenazadnje - ogrožena bodo delovna mesta zaposlenih v igralnicah, saj bodo njihova vodstva zaradi visokih progresivnih davčnih stopenj začela ukinjati obseg iger. Zato naj se najmanj 50% sredstev doseženih s koncesijsko dajatvijo, namesto v državni proračun, kanalizira v pospeševanje in razvoj turizma.
Presojo upravičenosti zgoraj navedenih pripomb na predlagani zakon pa prepuščamo bralcem!
David Božič
* Od primorskih poslancev v državnem zboru na Obali večina pričakuje, da se bodo zavzeli za sprejem tistih amandmajev k zakonu o igrah na srečo, ki bodo omogočili razvoj in ne hiranja turističnih krajev. Da se ne bi ponovil rezultat decembrskega glasovanja o posebnem davku, ki so ga sprejeli v "parlamentu" tudi s pomočjo nekaterih poslancev z Obale!
Lipovcev greh
Igralnica Casino' Portorož mora krupjeja Mirana Lipovca spet vzeti na delo. Tako je odločilo postojnsko sodišče združenega dela, ki je razveljavilo disciplinski ukrep Casinoja o prenehanju delovnega razmerja za upornega krupjeja. In kaj je hudega storil Lipovec? Objavljal je svoja videnja o nepravilnostih v Casinoju v pismih bralcev Dela, Mladine...
SOŽALJE družini SABADIN s poti Med vrtovi v Portorožu ob nenadni smrti njihovega BRUNASABADINA
in
družini PIJŠKO z Letoviške poti v Portorožu oh smrti njihovega ALBINA PUŠKA.
ŠAHOVSKI TURNIR
PORTOROŽ OPEN
»94
MIM'KTI MП)V\KODNI ŠAHOVSKI I 11K M It 1'ОНГОКО/. "M

K i ono/ - pi:
•J - 17 4 I'M lin I 1.1 I I'M ,
Slorcnlja
ŠAHOVSKI KLUB ALPE-ADRIA PORTOROŽ nadaljuje s tradicijo velikih šahovskih turnirjev. Od 9. do 17. aprila pripravlja mednarodni šahovski OPEN TURNIR PORTOROŽ '94 v KRISTALNI DVORANI hotela PALACE, s katerim so povezani mnogi pomembni dogodki iz kulturnega, šahovskega in sploh turističnega življenja Portoroža. Zadnja velika mednarodna prireditev v tej dvorani je bila leta '89 - IX. SVETOVNO KOMP-JUTERSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO -edino v slovenskem in prostoru bivše Jugoslavije. Ali vračanje v kristalno dvorano napoveduje boljše in lepše dni turističnega in šahovskega Portoroža? Ni razloga, da bi ne bilo tako, saj imamo v Portorožu na razpolago vse, kar je potrebno za velike, rekel bi tudi spektaku-larne prireditve: kulturno-zgodovinsko dediščino naše občine, bogato kulturno, šahovsko in športno tradicijo Portoroža, turistično gospodarstvo, ki je sposobno tovrstne prireditve tudi financirati in nenazadnje, izreden orga-nizacijsko-tehnični kader. Če torej ne bomo imeli boljšega turističnega Portoroža, ne bodo krive tako imenovane "objektivne okoliščine", temveč mi, ki živimo in delamo tukaj. Na bližajočem se velikem mednarodnem turnirju pričakujemo obisk šahistov iz vseh dežel ALPE-ADRIA: Slovenije, Hrvaške, BiH, Madžarske, Avstrije, Nemčije in Italije. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Hotel Palace.
J o van Nikolič
03 KOMPAS PRO
I U e I S I I C N O P 0 D J t 1 J £ TURISTIČNO PODJETJE
Obal« 41. 66322 Ponor«!
itluloi -3» 66 73 160, 73 167. telefaks ОЧВ 74 398 teleks 34 045 2T< 01410 60121443
PRVOMAJSKI ISTAMBUL letalo -odhod 28.04 - USD 375
2)	Z LADJO PO DONAVI Dunaj - Budimpešta - odhod 27.04 DEM 305
3)	PRVOMAJSKI PARIZ letalo/avtobus - odhod 28.04. - USD 325 avtobus - odhod 27.04.
- DEM 299
V pripravi so maturantska potovanja za osnovne in srednje šole.
POKLIČITE NAS NA TEL. ST. 75-167
GRADOVI SE LAHKO SESUJEJO
Od nekdaj so v naše kraje prihajali razni samozvani "menadžerji", "impresariji", "agentje", "filmski producenti" in podobni "poslovneži", ki so mladim dekletom, še posebej tistim, do katerih je bila mati narava radodarnejša, obljubljali sanjske kariere in denarje. Največjih prihaja z one strani meje - od Trsta do Palerma. Naivnim mladim dekletom so nekoč in še zmeraj obljubljajo "gradove v oblakih". Pisec teh vrstic je nedavno ponovno imel priložnost videti takšne "agente" na delu. Poznavajoč "tehniko" teh zvodnikov, saj drugega niso, jih ni bilo težko prepoznati v trojki, ki je v enemu tukajšnjih bifejev "obdelovala" dve lepi dekleti. Ti dobro organizirani pustolovci imajo navadno sodelavca domačina, ki najprej "pripravi teren" - kako sicer drugače pojasniti organizirana srečanja z dekleti? "Agentje" so dekleti obdelovali kar nekaj časa, ker se - vsaj dokler smo bili tam mi - nista pustili kar tako prepričati. Ena seje izgovarjala, da mora najprej povprašati starše za dovoljenje, da bi v tujini delala kot natakarica. A tuji "poslovneži" so bili še bolj vztrajni: dekletu so - zanjo in za starše - obljubljali draga darila. Pogovor, ki smo ga povsem slučajno, hočeš nočeš, poslušali v bifeju, je bil prav mučen. Morda so mislili, da mi, ki smo sedeli v bližini, pogovora ne slišimo ali da ne razumemo italijansko. Kakšne pa so potem usode deklet, ki jih tovrstni šarlatani oz. "agentje za prostitucijo" prepričajo, da jim sledijo v tujino z obljubami, da bodo dobile delo kot foto modeli ali v manjših vlogah v zabavnih (beri porno) filmih? Najpogosteje v hišah sumljivega slovesa (case di toleranza). Na koncu pa še naš nasvet dekletom, ki naletijo na takšne posameznike: "Ne nasedajte!" Ni pa odveč tudi kakšna prijava oblastem.
Miloš Jovanovič
Tople velikonočne praznike in veliko lepih pisanic vam zeli
mmicoop

Trgovina 7 mešanim blagom
Obala 4e, Bernardin, tel.: 75-764
Ш
. d.o.o.
NAROČILA NA p.p.45,^ 61101 Ljubljana ali na tel.:
® (061)213-475
GIGGIRICI
OIOOIRICI • LOSION, KI POSTOPNO VRNI LAMM NJIHOVO PRVOTNO, MLADOSTNO NARAVNO BARVO HI
Revolucionaren dosežek kemične industrije v
borbi za ohranitev mladosti!
Ali poznate vzrok za sivenje las v starosti?
Naj vam jih na kratko razložimo.
Lasje so pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri
vsebujejo tudi snov MELANIN, količina melanina
pa določa barvo naših las.
S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, zato lasje postopoma sivijo in sčasoma postanejo popolnoma beli.
Losion GIGGIRICI je blaga, brezbarvna tekočina, ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. Z vsakodnevnim nanašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin. Rezultata ne boste takoj opazili, kajti GIGGIRICI deluje počasi in postopoma. Okolica ne bo opazila nenadne spremembe!
Losion ne vsebuje snovi, ki bi vašim lasem škodile in jih razžirale, kot se dogaja pri barvanju las. Primeren je za vse barve las, za vse dolžine. NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO. PREPRIČAJTE SE SAMI!
4. teden
Cona: 2.399,00 SIT* PTT stroški
NAROČILNICA
ULICA 1N$T. ~ KRAI IN POSTNA $T.:

NAROČILNICO p«jp# нв itailov
pinto d. o. ^ p.p. 45,61101 umuana
ZA UiO PRODAJO IZftElKOV ittUO AGMTL ZAINTIUSIMM NAJ SE JAVIJO NA 11UT0N (041) 31*475
		k	PROMET
	/	L	Z nRPRKMlCniMAMI
fl	L	P Is	dipl. oec.
L... ШЛ	Bk	Z............Hi	Ivan Konstantinović
			Tro padlih в
ŠIFRA			66310 IZOLA tel /fnx 066/63-21 I
SUPRAMED AKLOMAT
Kako ohraniti formo, premagati utrujenost, nespečnost, prekrvavitvene motnje, odpraviti celulitis, olajšati bolečine... Vse to vam olajša in pomaga vibromasažna in grelna
blazina "SUPRAMED AKLOMAT".
Informacije po telef.:
066/75-286

d. d
KAKO BI VOLILI O BOŽJI REKLAMI
Pri "Portorožanu" smo v prvi polovici meseca marca med naključno izbranimi telefonskimi naročniki v občini Piran opravili anketo. Po telefonu smo občane(-ke) spraševali, katero stranko bi volili(-e) na lokalnih volitvah, če bi le-te bile jutri. Anketni vzorec je zajel celotno območje občine Piran v sorazmerju z deležem prebivalstva, ki ga ima posamezno naselje. V telefonski anketi je sodelovalo 194 telefonskih naročnikov (polnoletnih). Kot je bilo predvidljivo, je skoraj polovica anketirancev na vprašanje, katero stranko bi volili..., odgovorilo z "ne vem" ali "nobeno". Zanimivo pa je, da sta se dobro odrezali stranki z lokalnim pridihom (Zeleni Pirana in Zveza za Primorsko), še posebej če rezultate primerjamo s splošnimi trendi politične (ne)priljubljenosti v drugih delih slovenske države.
Da pa ne dolgovezimo, si raje oglejte grafični prikaz odgovorov anketirancev.
PORTOROŽAN, marec'94
Legenda. DS (Demokratska stranka)*, LDS (Liberalno demokratska stranka), SDSS (Socialdemokratska stranka Slovenije), SLS (Slovenska ljudska stranka), SKD (Slovenska krščanska demokracija), SNS (Slovenska nacionalna stranka), ZLSD (Združena lista socialdemokratov), ZP (Zeleni Pirana), ZZP (Zveza za Primorsko)
* (Anketa je bila narejena pred združitvijo DS, LDS, SS in Rkološkc stranke).
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA Marijana VAREZIČ, dr. stom. Obala 112, Lucija-Portoroi
obvešča svoje paciente, da je urnik dela spremenjen:
*	ponedeljek, torek, sreda in petek od 9. do 13
*	četrtek od 13. do /S.
Oh nujnih primerih lahko pokličite na dom, tudi izven delovnega časa na telefon 74-117!
Upam si trditi, daje med turističnimi delavci v Portorožu vsaj eden sila bogaboječ. Njegovo srce je prepolno zaupanja v božjo Previdnost, njegove molitve pa goreče in Bogu dopadljive. Še bolj verjetno pa je, da seje spričo dogajanj na turističnem trgu, večina portoroških gostincev in hotelirjev počasi in neopazno sprevrgla v pobožne, nebeške milosti potrebne Evine sinove. Nemoč in obup delata čudeže, vam rečem! Potem ko jim ni uspelo narediti uspešne reklame, potem ko so se jim izjalovili vsi poskusi, da bi natisnili človeka vreden prospekt, potem jim krat-komalo ni več preostalo drugega, kot da se zatečejo k nadnaravnim silam. In, ker jim pretkani hudič že vrsto let krepko nagaja, jim je ostala samo še ena rešitev - ljubi Bog! Le-ta seje kajpada brezmejno začudil, ko je iz enega samega mesta prejel toliko do pike enakih priprošenj istočasno. Pa je dobričina sklenil, da si stvar pobliže ogleda in je naravnal kukalo v Portorož. To kar je videl, je moralo starčka globoko užalostiti, kajti v svoji milosti seje odločil, da naredi Portorožu in njegovim nemočnim turističnim delavcem reklamo, kakršne si ne more privoščiti niti najbolj petičen hotelir na svetu: šel je in sklatil z neba NATO-vo letalo, ga zaril v sečoveljsko blato, da se ni moglo kar takoj dvigniti in odleteti, za nameček pa je še poskrbel, daje bilo letalo ameriško, kajti ravno Američanov v Portorožu najbolj primanjkuje! (Razume se, daje hkrati očetovsko poskrbel za pilota, ki za portoroško turistično stisko ni bil niti najmanj kriv). V skladu s fizikalnimi zakoni, katere je pred mnogimi leti sam ustvaril, je zavlačeval z reševanjem letala in pri tem zaposlil nekaj ducatov tujih strokovnjakov, novinarjev in firbeev. Pred vsem svetom je uprl svoj božji prstov majhno deželico in v majhen kraj na robu blatnih solin. Česa tako velikodušnega ni storil še za noben drug turistični kraj, naj so tamkajšnji hotelirji še tako goreče molili. Ker pa velja pregovor, da Bog pomaga samo, če si sami pomagamo, bo njegova reklamna poteza bržkone hitro utonila v pozabo, če portoroško gostinsko občestvo ne začne kovati železa, dokler je vroče. Ne verjamem namreč, daje Bog dobrotl-jiv do take mere, da bi se bil pripravljen spustiti na zemljo, tiskati letake in brošure ter jih brezplačno razpošiljati po svetu!
Sonja Požar, Lucija
ERA KABELSKE TELEVIZIJE
V vrstnih in drugih hišah v Luciji se prebivalci med ponudbami /a napeljavo kabelskega omrežja kar ne morejo odločili. Najprej so v poštnem nabiralniku našli ponudbo znanega lucijskega obrtnika (ki je še nedavno imel delavnico na Dantejevi ulici v Piranu, zdaj pa jo odpira v lucijskem trgovsko-poslovnem centru). Cena priključka na kabelsko omrežje je v njegovi ponudbi dosegla 600 oz. 800 DEM (odvisno od lega, za kakšen način plačila se potrošnik odloči - za enkratno ali za plačilo v dveh obrokih). Nedolgo zalem je prispela konkurenčna ponudba podjetja Elcalel za 490 DEM. Nazadnje so Lucijčani slišali še za mariborsko podjetje, ki je kabelski sistem ponudilo Piranu za 100, Portorožu pa za 150 DEM za priključek. Povrhu je v Portorožu na območju okoli Avditorija, kjer je sprejem televizijskega signala najbrž med najslabšimi, nastal lani še en kabelski sistem. Kolikor nam je znano, bi si morali izvajalci kabelskega omrežja pridobiti vso potrebno dokumentacijo (gradbeno dovoljenje, dovoljenja oz. soglasja drugih uporabnikov podzemskega in nadzemskega katastra (voda, elektrika, PTT, kanalizacija...), menda tudi soglasje RTV organizacije Oddajniki in zveze Slovenije. Vendar si baje noben izvajalec, ki postavlja ali bi rad postavljal kabelski sistem v občini Piran, (še) ni pridobil vseh potrebnih dovoljenj ali koncesije občine.
* AKCIJA KATV PORTOROŽ V krajevni skupnosti Portorož ta mcsec zbirajo prijavnice zainteresiranih gospodinjstev za napeljavo priključka kabelske televizije (prijavniea je bila priložena v portoroških izvodih Portorožana št. 2). Doslej je na portoroško krajevno skupnost prispelo okoli 120 prijavnic. Kdor prijavnice ni dobil, je pa zainteresiran za priključitev na bodoči KATV sistem Portorož, jo lahko dobi na sedežu KS Portorož. Rok za prijavo, ki je bil določen do konca meseca marca, je podaljšan še v april.
Svet KS Portorož pa je sklenil, da bo o tem, kateremu podjetju dati koncesijo za izgradnjo kabelskega sistema v Portorožu - na podlagi primerjave več ponudb in informacij - naknadno sklepal. O poteku akcije bodo krajani informirani preko "Portorožana".
TEŽAVE Z RAČUNOVODSTVOM?!
Pridite k nam. Skupaj jih bomo rešili!
KNJIGOVODSTVO RAČUNOVODSTVO
Za obrtnike in mala podjetja
Kvalitetno in poceni Vam vodimo knjigovodstvo. Glavna knjiga, saldakonti, OD, materialno, ... V centru Portoroža - parkirajte pred našimi vrati!
IMAGE ■ 73-051 int. 8143 ali 75-577
"ČRNI" PUP NA RESETU
Po krajevnih skupnostih piranske občine so v mesecu marcu tekle javne obravnave osnutkov prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora oz. o "črnem" PUP-u, kot mu pravijo. Najbolj burna je skoraj zagotovo bila razprava na zelo dobro obiskanih javnih tribunah o portoroških črnih gradnjah (15. marca na Splošni plovbi) in dan kasneje v Luciji. Prostorski akt ima namen legalizirati brez dovoljenja zgrajene objekte ali jih dokončno opredeliti kot "črne". Glede na težo problema bi bili vsekakor pričakovali, da bi se javnih razprav udeležilo večje število reprezentativnih predstavnikov občine Piran, od predsednika Izvršnega sveta, predsednika skupščine, od poslancev, ki brezkompromisno zagovarjajo koncept zelene občine in pravne države, saj se zelo redko zgodi, da bi bile razpravne dvorane tako polnoštevilno zasedene. Ker je bilo vzdušje na javnih razpravah precej pogromaško in hujskaško, je takoj postalo jasno, da bodo potekale v merjenju glasnosti in razkazovanju mišic. Argumenti, ki so jih navajali črnograditelji, so bili res zanimivi: "mi smo pošteni črnograditelji, ker smo prijavili naše črne gradnje in plačali depozit - za razliko od onih, ki tega niso storili; zakaj so po vsej Sloveniji (in v sosednjih dveh obalnih občinah) legalizirali večino črnih gradenj, v piranski občini - pa nasprotno - zelo malo; občinski uradniki dobivajo plačane nadure iz našega denarja; mi smo kultivirali pokrajino, jo pridno obdelujemo, vi (občinarji) - pa hočete uničiti sadove našega dela; v zahodni Evropi se take stvari ne bi dogajale (pa še res je!); ali hočete, da tod slovenski narod izumre i.p.d. Ob tem so bile marsikatere trditve podkrepljene s hu-ronskim ploskanjem in žugajočimi pretnjami uradnim razlagalcem sanacijskega akta. Odgovori in argumenti le-teh so bili predstavljeni korektno: piranska občina seje preko skupščine odločila, da bo zelena občina, ki bo skrbno varovala pokrajino pred uničevanjem prostora, pred nekontrolirano pozidavo in poseljevanjem. Problem nastane, ko je treba visoko zveneča stališča in sklepe praktično in konkretno uresničevati, če nočemo tvegati očitkov, da gre zgolj za fraze in trenutni politični prestiž. Občutek pa je, da so se tisti, ki v občini odločajo, problema lotili površno in naivno. Predvsem zato, ker je bila marsikatera slišana pripomba na tribunah tudi na mestu in ker tisti, ki bodo o teh stvareh odločali, niso bili prisotni (pa bi bilo dobro, da so), da bi zagovarjali svoje stališče. Občina Piran seje še enkrat znašla pred klasično dilemo oblasti: kako uskladiti javni (splošni) in zasebni (egoistični) interes. Ob sedanji razklanosti občine Piran to nikakor ne bo lahka in prijetna zadeva.
Marko Zorman
NA PRVEM MESTU
Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko so bile v decembru 1993 največje neto plače med slovenskimi občinami prav v občini Piran. Tako je bila povprečna neto plača 74.374,00 SIT, kar je že 35% nad slovenskim povprečjem. Na drugem mestu je Ljubljana - Center z 68.742,00 SIT (1,25 nad slovenskim povprečjem).
Povprečna plača v Republiki Sloveniji je znašala 56.139,00 SIT.
Naj ob tem povemo, daje bilo konec februar ja v občini Piran 1205 brezposelnih.
ANTENE * ANTENE * ANTENE Odmev na sestavek Antena
Na pisanje Jakoba Čemažarja iz Portoroža o belokriških antenah v prejšnjem "Portorožanu" se je takoj odzval dr. Vlado Malačič. Bralci se boste spomnili, da smo dr. Malačiča, fizika na Morskem biološkem inštitutu v Piranu, predstavili kot "Naš obraz" v prvi letošnji številki "Portorožana". Na njegov napol šaljiv stavek o antenah na Belem križu nam je gospod Čemažar poslal precej dolg sestavek o njih oz. o njihovem sevanju, ki smo ga seveda z veseljem v celoti objavili. Z veseljem zato, ker se je nekdo končno javno lotil tega občutljivega problema (sevanja), ki že vrsto let vznemirja predvsem prebivalce okoli močnega sevajoče-ga oddajnika. In z enakim veseljem tokrat objavljamo tudi odgovor dr. Malačiča.
moje morebitne neosveščenosti v zvezi lo po postavitvi antene (na to me je s tem problemom. Kot gimnazijec sem spomnil prof. Zei). Tedaj nihče ni rekel, amatersko "cinal" ojačevalce na clek- da ne bo zidal tukaj zaradi VF sevanja,
Dragi gospod Čemažar! Pogovora z urednikom "Portorožana" si nisem pretirano želel. Bil pa je prizadeven in neko soboto popoldan sem na delovnem mestu le pristal na pogovor, da ne bi o tem več razmišljal. Na pogovor se nisem pripravil, zato je tudi v članku, ki je Vas tako zadel v zvezi z anteno, preveč različnih vsebin, ki so zelo površno obravnavane. Urednik Zorman mi je (po dogovoru) poslal krtačni odtis prispevka. Številne pripombe, ki sem jih imel, je upošteval. Vendar pa v tisku vsi moji popravki pomotoma niso bili upoštevani. Res je, da stavkov, ki so Vas razburili, nisem hotel spreminjati. Takšen uvod v odgovor na Vaš prispevek je potreben, da bodo bralci vedeli, da ste Vi poslali pripravljen prispevek dolg polovico ene tiskane strani kot odgovor na tri in pol vrstice besedila o bc-lokriški anteni. Sicer pa po mojem prepričanju tudi vprašanje urednika o tem problemu ne sodi v vsebino omenjenega prispevka. V zvezi z bclo-kriško anteno ste trikrat omenjali mojc ime, petkrat "premikanje" ljudi in dvakrat "premikanje" celic. Pa menite, da sem jaz naslov za to, da hi npr. prišlo do zmanjšanja moči oddajnika, ali do ukinitve oddajanja? Strinjam sc / Vami, da smo prcbivalci premalo radovedni oz. osveščeni o tem problemu in Vaš prispevek po mojem vzpodbuja prebivalec, da o tem razmišljajo in da bodo tudi morebili ukrepali. Vendar, morda lo ni lepo, ne na račun mojega imena in
ffbii
biLus/H V ^ ?-ALia /CfER. Sterec? !
tronkc in sem moral meriti več sto voltov napetosti po polnoči, ko so oddajnik izklopili, ker nisem imel denarja za kvaliteten voltomer. Dvignete telefonsko slušalko in zastonj poslušate radio Koper. V kolikor imate elektronsko pošto po tel. liniji z Ljubljano, je zaslon računalnika poln neumnih znakov, zaradi katerih komunikacija tudi "crkne". Vmesniki, ki izvajajo kontrolo signalov, se morajo kar precej med sabo "pogovarjati", kar bistveno upočasni in podraži komuniciranje. Visokofrekvenčno diodo privežete na pipo in primerno slušalko - radio zastonj. Dragi merilni inštrumenti na Morski biološki postaji, ki nimajo visokofrekvenčne zaščite, kažejo rezultate z napako. Vendar tudi običajna omrežna izmenična napetost pri nas večkrat odstopa od predpisane. V telefonskih linijah samih so motnje, glede merilnih instrumentov, tudi elektronske pošte, pa nimam trdnih dokazov, kaj nam zares bolj nagaja. Ti konkretni primeri, ki so posledica VF sevanja, mene motijo pri delu in življenju. Zaščita pred VF sevanjem navsezadnje stane! Ali je to sevanje zdravju škodljivo, pa res ne vem. Lahko mi Vi pokaže-tc primerno poročilo pooblaščene institucije, da sevanje antene je škodljivo, pa čeprav izredno malo. Vaše aktivistič-no zavzemanje za boj proti sevanju (s čimer se strinjam) ne bo učinkovito, dokler se ne boste povezali s tistimi, ki jih to moli in Vam strokovno pri tem lahko pomagajo. Vi pa bi seveda njim pri tem nudili vso potrebno moralno in finančno podporo, morda v okviru primernega društva, ali skupnosti. Sam sem poslednje pripravljen storiti. Resnica je, da prebivalce v občini Piran nihče ni vprašal, ali si želijo imeli oddajnik v svoji bližini. Vendar pa je do intenzivne pozidave v zaledju mestnega jedra pris-
tudi danes ne. Malo sem tudi presenečen nad tem, da ste se spravili name (najbolj citirani subjekt v Vašem prispevku). V kolikor bi - kot resen aktivist v zvezi z anteno - vedeli, kaj o tem misli Henigman (jaz mislim podobno, vem pa ne toliko), bi usmerili vso svojo konstruktivnost tja, kamor je treba, nc pa na bebavi stavek o meni, ki naj nc bi bil "premaknjen". Recimo, da bo namesto primernih korakov v zvezi z zmanjšanjem oddajne moči (zakonodaja, meritve poljske jakosti...) še naprej prihajalo do "strokovnih" prispevkov na "primernem" mestu rešitve (Portorožanu), ki bodo obarvani v Vašem in mojem slogu. Morda pa bi bilo tudi to učinkovito, saj se bodo ljudje začeli spraševati, če že nekateri prcbivalci blizu antene res nismo malo "premaknjeni"! To poslednje velja predvsem zame, ker sem sc pustil speljati na "javni" led, namesto, da bi takrat in sedaj razmišljal o problemu iz fizikalne occanografijc, Vi pa ste po mojem duhovno izjemno čili. S spoštovanjem Vas lepo pozdravljam,
Vlado Malačič
E* ANTENE * ANTENE * ANTENE * AN
Je sevanje belokriških anten nevarno aLi ni?
Preden bi poskušali odgovorili na gornje vprašanje, bi bilo potrebno povedali, kaj sevanje radijskih anten sploh je. Da bi do neke mere sevanje razumeli, moramo najprej spoznali nekaj osnov iz področja elektrolehnike. Kolje večini bralcev znano, je nosilec električnega naboja v kovinielektron. Elektron je negativno nabit delec. Če se v kovini gibljejo elektroni v določeni smeri, temu pravimo električni tok. Okoli prevodnika v katerem leče, se ustvari elektromagnetno polje, ki je najmočnejše na površini prevodnika (žice) in z razdaljo upada. Gostoto (intenzivnost) magnetnega polja merimo v enotah imenovanih Tesla (T). Polje v okolici prevodnika bo močnejše, če bo v prevodniku tekel večji električni tok. V naravi poznamo dve vrsti električnih nabojev: pozitivne in negativne. Negativni naboj v kosu snovi je posledica povečanega števila elektronov, pozitivni pa posledica zmanjšanega števila elektronov. Takšni deli snovi so naelek-treni. Med različno naelektrenima deloma (poloma) se vzpostavi električna napetost (merimo jo v voltih V) in električno polje, ki je tem močnejše, čim večji je električni naboj in čim manjša je razdalja med poloma. Jakost električnega polja se meri v voltih na meter (V/m). Za enostaven primer vzemimo vsem dobro znano 9 voltno baterijo. Med njenima kontaktoma, ki sta razmaknjena okoli lern in je med njima napetost 9V, je prisotno električno polje
jakosti 9V/cm ali preračunano 900V/m. Do sedaj smo govorili o stacionarnem električnem in magnetnem polju. Poznamo še izvore spremenljivih polj. Ta nastanejo, ko se električni naboj med poloma spreminja (niha) in med poloma teče spreminjajoči se električni tok, posledica pa je spreminjajoče se magnetno polje. Polje ponavadi niha sinusno okoli nulte vrednosti (nihalo, valovi) in se širi po prostoru s svetlobno hitrostjo. Istočasnemu širjenju spreminjajočega se električnega in magnetnega polja v prostoru pa pravimo elektromagnetno valovanje. Polja, ki se spreminjajo počasi imajo nizko frekvenco (število nihajev v sekundi) in veliko valovno dolžino. Hitro spreminjajoča se polja pa visoko frekvenco in kratko valovno dolžino. V elektromagnetna valovanja spadajo radijski valovi (radio, televizija, radar, satelitske komunikacije) z valovnimi dolžinami nekaj kilometrov (dolgi valovi) do nekaj milimetrov (mikrovalovi). Krajše valove (od 1mm pa do l(i) imenujemo infrardeči žarki. Te žarke sevajo segreta telesa. V področju 0.4|i do 0.65|i je vidna svetloba. Pod 0.4|i pa se nahajajo ultravijolični žarki, ki s krajšanjem valovne dolžine preidejo v rentgenske žarke, ti pa v gama žarke. Intenzivnost elektromagnetnih valov (sevanj) lahko merimo in njihovo prisotnost z meritvami tudi dokažemo. To seveda nima ničesar opraviti s takoimenovanimi "geopatogenimi
Pred 90. leti je Portorož dobil železniško postajališče
Četudi je bila železniška proga Trst-Poreč odprta za javni promet že leta 1902, Portorož takrat ni imel svoje postaje, temveč je bila za Portorožane namenjena postaja, ki seje imenovala Sv. Lucija - postajališče Portorož. Zgrajeno je bilo v kilometrih 36,615 proge Trst - Poreč na nadmorski višini 36 m nad sedanjim Avditorijem. Iz Portoroža do postajališča je bil dostop po poti, kije dobila ime Postaja-liška pot.
Objavo o odprtju postajališča je izdala takratna Železniška direkcija v Trstu in prebivalstvu sporočila naslednji vozni red:
Odhod vlaka proti postaji Sv. Lucija -Portorož: 7.28, 5.28,9.01 Odhod vlaka proti postaji Strunjan: 6.37, 10.18, 8.06
Vozni red seje z leti spreminjal in prilagajal razmeram.
Ista Železniška direkcija je tudi obvestila
prebivalce Portoroža o zaprtju postajališča, ker so 31.08.1935 vlaki na tej progi prenehali voziti.
Miha Berdnik
Nekdanja železniška postaja v Portorožu
g*1 Vt
o«,
rn Pošta bo ob jubileju 15. IV. 04 Mg izdala spominski žig
y I3»l| .
- PORTC^
sevanji", ki so zaenkrat nemerljiva, nedokazljiva in za sodobno znanost zato neobstoječa. "Zaščita" proti takšnim sevanjem ima predvsem finančne učinke in manj medicinske. Izvorov elektromagnetnega valovanja najrazličnejših valovnih dolžin okoli nas kar mrgoli. Del je naravnih, druge pa ustvarja človeštvo. Med naravne štejemo predvsem sonce, ki seva največ vidno svetlobo, infrardeče in ultravijolične žarke. Segreli predmeti okoli nas sevajo v infrardečem delu elktromagnetnega valovanja. Izvori rentgenskega sevanja obstajajo daleč v vesolju in so na zemlji komaj še merljivi. Električno polje v atmosferi se zaradi vremenskih sprememb neprestano spreminja. To golje ima dokaj močne učinke na počutje ljudi. Človek pa s svojim tehnološkim razvojem vnaša v okolje vse več izvorov elektromagnetnih valov. Naštejmo le nekaj najpomembnejših: električna instalacija v hišah, vse elktrič-ne naprave predvsem pa TV sprejemnik in računalniški monitor (sevata skoraj vse, kar se sevati da - od dolgih pa do rentgenskih valov), električni brivnik, mobilni telefon. Močna elektromagnetna polja so pod daljnovodi visoke napetosti in v bližini anten radijskih oddajnikov.
Največje dovoljene jakosti elektromagnetnih polj so določene z ustreznimi standardi. Snovalci teh standardov pa so pri določitvi zgornje dovoljene meje upoštevali samo kriterij, ki temelji na segrevanju tkiva v človeku, ki bi se nahajal v tem polju. Učinek segrevanja tkiva sicer s pridom uporabljamo v medicini (razna obsevanja: od kratkih valov pa do mikrovalov) in v kulinariki (mikrovalovna pečica). Največja dovoljena jakost polja je določena tako, da je segrevanje tkiva v človeku, ki se v tem polju nahaja, za človeka neškodljivo. Znanstveniki, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem vplivov električnih in magnetnih polj na žive organizme, ugotavljajo, da segrevanje tkiva ni edini učinek. Nekateri drugi učinki nastopijo že pri mnogo nižjih vrednostih polj, kot pa jih dovoljujejo sedanji standardi. Posledica teh ugotovitev je, da se na Švedskem pripravljajo na znižanje dovoljene zgornje meje magnetne poljske jakosti za več kot stokrat (od sedanjih IOOjiT na pod l|iT). V ZDA lahko posamezna področja sprejmejo lokalne standarde, ki so strožji od listih, ki jih je predpisala država. V Sloveniji prav sedaj poteka obsežna študija na Univerzi v Ljubljani o učinkih elektromagnetnih valov na žive organizme v okolici domžalskega srednjevalovnega oddajnika (Radio Slovenija), ki je tako po moči kot valovni dolžini primerljiv z srednjevalovnim oddajnikom (Radio Koper) na Belem križu. Ko bo ta študija končana in rezultati znani, bomo več vedeli o učinkih (škodljivih, nekoristnih ali celo koristnih), ki jih lakšne antene imajo na okolico. Do takrat pa ne bo možno korektno odgovorili na naslovno vprašanje.
mag. Franci Henigman
Iz sosednje Lucije * Iz sosednje Lucije
PLINIFIKACIJA V LUCIJI
V Luciji že nekaj časa tečejo intenzivni pogovori, da bi napeljali centralno ogrevanje v tiste stanovanjske bloke, ki tega še nimajo ter hkrati vpeljali plin v celotni sistem daljinskega ogrevanja. Sedaj se stanovalci grejejo na različne načine: nekateri kurijo drva ali premog, drugi imajo _ električne peči, npr. temoakumulaci-jske. V vsakem primeru neekološko in funkcionalno vprašljivo. Področje pa je še toliko bolj specifično, ker je kar nekaj lastnikov stanovanj t.i. vi-kendašev, ki prihajajo sem zgolj na oddih in mogoče niti niso preveč zainteresirani za celovito ureditev daljinskega ogrevanja. Nekateri so celo predlagali, da bi za vsak stanovanjski stolpič zase postavili t.i. kon-tejnersko plinsko postajo. Kakšen bi bil potem videz Lucije, si lahko samo predstavljamo. Potem Lucija ne bi bila samo "spalno" ampak "kontejnersko-spalno" naselje. In kar je še najpomembnejše, celoten problem sploh ne bi bil primerno rešen. Rešitve, ki se sedaj ponujajo sta dve. Prva je zgraditev začasne plinske postaje na območju med magistralno cesto, Ukmarjevo 22 in kanalom Fazan, alternativna lokacija je med magistralno cesto, Fazansko 8 in XXX. divizije 18 in 20. S to lokacijo je mogoče napeljati daljinsko ogrevanje za vse bloke, ki so sedaj brez njega.
Končna varianta pa je centralna plinska postaja v obrtni coni v Luciji, iz katere bi bili potem speljani cevovodi in razdelilne postaje. Omenjeni načrti so sedaj še v fazi idejnih projektov, nekatere pa bi bilo mogoče realizirati že do nove kurilne sezone.
-W.J JE T3? T.AFINIERUA ?l - NE, ?ui-nd<kCUA LUCUE !
M.Z.

ZELENICA BO ZAZELENELA
Lucijsko štiripasovnico so končali. Vsi smo si zadovoljno oddahnili in, ko smo zajeli sapo, vzkliknili: "kaj pa zelenica?" Tudi njo je treba urediti. Kot najugodnejšega ponudnika za hortikulturno ureditev zelenice sredi ceste od Zdravstvenega doma do konca Trgovsko poslovnega kompleksa je upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč izbral Komunalno podjetje Koper, ki bo delo opravilo za 970.820,00 tolarjev. Ureditev parkirišča pred Zdravstvenim domom pa so za 782.01 1,00 SIT zaupali podjetju SCT Gradnje Piran.
L.S.Z
•k-k-k
DRUŽABNA SREČANJA PLETILJ IN ŠIVILJ
C c bi ne bilo neutrudne Ondinc Lusa, bi krožki v Luciji in Piranu, kjer že nekaj let uspešno tečejo tečaji šivanja in pletenja, najbrž ne bi bili to, kar so. Sodelavke krožkov Italijanske skupnosti so letošnji pust počastile tako, kot mu gre in za pod zob pripravile domače klobasicc s kislim zeljem, tradicionalne pustne sladice - kroštole in fritnic, pa šc posebne sladkarije, za katere sta dve karnevalski nagradi romali v Lucijo, tretja pa je ostala v Piranu. Za osmi marec so se članice lucijskega krožka dobile ob domačem pršutu m vinu.
M.J.
DA BI FAZAN OSTAL ČIST
Odkar je podjetje Hidro tako vzorno očistilo kanal Fazan v Luciji, so se vrnile ribice in tudi za račke, ki sicer bivajo v kanalu, se zdi, da lahkotnejše plavajo, saj imajo na voljo več očiščenega prostora. A kaj, ko so ljudje že zmotili to idilo. V strugi seje namreč že znašlo nekaj odpadnih predmetov. Pod lucijski most je tako nekdo odvrgel star otroški voziček. Sicer to še ne pomeni, daje čas za alarm, vendar je treba že zdaj preprečiti, da bi kanal postal odlagališče smeti. Kako torej nemarnežem dopovedati, da Fazan ni prostor za odpadke?

ŠE PUST NI VEC, KAR JE BIL
Ni pust le veselje, krofi in fritule... Karneval ima tudi svojo temno plat medalje. Kot je pač star običaj, se male pustne šeme odpravijo od vrat do vrat, od hiše do hiše in nabirajo razne darove za svoje bolj ali manj uspele maske. Največkrat jim ljudje dajo fritule in bonbone?nekateri pa tudi jajca. Obhod hiš bijahko bil del lepega pustnega običaja, ki ga velja ohraniti, če... Če ne bi nekatere maškare začele jajca, ki so jih nabrale, metati v parkirane avtomobile. Na avtu neke Lucijčanke so na primer maškare razbile tri jajca; v pralnici avtomobilov so se morali prav pošteno potruditi, da so z njega sprali trdovratne sledove rumenjaka. Neka skupinica pustnih šem pa je jajca razbila kar na vratih hiše, ki jih je z njimi obdarovala. Iz Italije in tudi iz notranjosti Slovenije so prišle vesti, da so se letos našemili tudi nekateri dolgoprstneži, ki so maskiranje izkoristili za krajo iz stanovanj. Mar še maškare niso več, kar so bile...?
M.J.
DISKONT JE KOT NOV
Pred nekaj tedni so v trgovsko gostinskem podjetju Mercator -Degro odprli prenovljeni market pri portoroški glavni avtobusni postaji, sredi marca pa so se za kupce spet odprla vrata priljubljenega, zdaj razširjenega in obnovljenega lucijskega diskonta. V posodobitev diskonta je podjetje vložilo okoli 21 milijonov tolarjev. Trgovina pa je pridobila 120 kvadratnih metrov novih prodajnih površin. Med obnavljanjem je bila trgovina zaprta davindvajset dni, kar je za tolikšen obseg posegov zares kratek čas. Poleg zunanjih izvajalcev so sodelovali tudi Degrojevi vzdrževalci in steklarji. Notranjo opremo povečane trgovine si je zamislila arhitektka Marina Golobova. Mercator Dcgroju so pri investiciji pomagali še njihovi poslovni partnerji. Kupce bo verjetno razveselila uvedba prodaje sveže pakiranega piščančjega in govejega mesa, šc posebej tiste, ki prihajajo s sosednje hrvaške Istre. Obnovljeno diskontno trgovino v Luciji, ki se zdaj razprostira na kar 540 kvadratnih metrih, vodi Franko Paravel.
Mercator - Degro
trgovsko - gostinsko podjetje, d.o.o., Portorož ditta commercialc, s.r.l., Portorose
Krvodajalci JUBILANTI
NAŠI PRA VNI NASVETI
Tudi v letu, ki je za nami, je občinska organizacija Rdečega križa Piran s svojimi krvodajalci vzdrževala oskrbo s krvjo na zavidljivi ravni. Kljub mnogim težavam pri organiziranju krvodajalskih akcij in iskanju ustreznih darovalcev ob nujnih primerih, smo še vedno uspeli zagotoviti zadostno količino krvi. Zaradi neugodne družbene klime, zaradi ekonomske in moralne krize je bilo težko obdržati in celo nekoliko povečati število krvodajalcev oz. število odvzemov krvi, za kar seje bilo treba močno potruditi. Vse pogosteje pa smo se zatekali k poimenskemu klicanju krvodajalcev in marsikdaj smo bili razočarani nad slabim odzivom v podjetjih. Le izjemoma so bile akcije uspešne. Vzroki so najbrž: vse več primerov stečajnih postopkov, manjšanje števila zaposlenih, za krvodajalstvo neugodne kolektivne pogodbe, s katerimi se zmanjšujejo bonitete krvodajalcem v podjetjih.
Na odvzem krvi seje v naši občini odzvalo 385 darovalcev, kar je 8,7% koč kot v letu 1992, bilo pa je 25 odklonov zaradi zdravstvenih in drugih razlogov. Skupaj smo lani zbrali 135 litrov krvi.
Objavljamo seznam jubilantov za leto 1993, ki so kri darovali 20-krat in več. (Zaradi prostorske stiske žal ne moremo objaviti imen tistih, ki so kri darovali manjkrat.) Ker krvodajalec pripada tisti 00 RKS, kjer je zaposlen, so v objavljenem seznamu tudi darovalci iz izolske in koprske občine, ki pa delajo v naši občini:
*	za 20 krat darovano kri: Ugo Golja, Marija Kramesteter, Iztok Rusjan. Vesna Radovac, Vladimir Trunkl, Jožica Vrhovnik, Danilo Marinac, Valter Prodan, Robert Turk, Boris Žugelj,
*	za 25 krat darovano kri: Danilo Aleksič, Milvija Bernetič, Svetozar Kosarič, Vlado Munda, Marino Mahnič, Berto Ruzier, Fabio Sorgo, Milojka Omerza, Leopold Zajec,
*	za 30 krat darovano kri: Sergio Brečevič, Nevio Fabris, Silvo Kerin;
*	za 35 krat darovano kri: Cilka Filipeič, Ermelindo Kontestabile, Sonja Brečevič;
*	za 40 krat darovano kri: Ivan Murko, Danilo Sergaš;
*	za 45 krat darovano kri: Franko Marinovič;
*	za 50 rat darovano kri: Anton Božič, Ivan Dobrinčič, Stojan Ješelnik, Jurij Pavlič;
*	za 55 krat darovano kri. Jelka Bužekijan, Danilo jtern;
*	za 75 krat darovano kri: Edo Krajnc;
*	za 90 krat darovano kri: Janko Novak.
Krvodajalci, ki so darovali kri več kot 50-krat so: Milan Brčin: 51 krat, Robert Lipovšek: 52 krat, Vojko Grižon: 53 krat, Tomaž Kuselj: 56 krat in Anton Novak: 73 krat.
Valentina Klemše
Bliža se 31. maj 1994, rok za uskladitev obstoječih družb
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) nalaga v svojem 580. členu vsem pravnim osebam - obstoječim družbam in drugim organizacijskim oblikam podjetij, da morajo uskladiti ustanovitvene in druge akte z določbami zakona do 31.5.1994 in v nadaljnjih 90 dneh izvoliti oz. imenovati organe družbe (npr. direktor družbe ne sme biti več tujec). Tudi obrtniki bodo lahko po sedanjem (obrtnem) zakonu, organizacijsko in statusno poslovali do navedenega datuma, po tem datumu pa kot samostojni podjetniki ali v drugi pravnoor-ganizacijski obliki po ZGD.
Obstoječe d.d. in d.o.o. morajo uskladiti osnovni kapital z določbami ZGD do 31. maja 1994 oz. se v nadaljnjih 90 dneh preoblikovati v družbo, za katero izpolnjujejo pogoje oz. v podjetnika.
Vse d.d. in d.o.o. se bodo morale dokapitalizirati najmanj do 3.000.000,00 SIT oz. 1.500.000,00 SIT. Dokapitalizacija lahko poteka v denarju ali v stvareh in pravicah (stvarni vložki). Osnovni kapital družbe pa se lahko poveča tudi s preoblikovanjem rezerv in dobička v osnovni kapital. V tem primeru se o povečanju odloča šele potem, ko je sprejet letni obračun za zadnje poslovno leto.
Obstoječe družbe se bodo preoblikovale oz. uskladile z ZGD s sprejemom sklepov oz. sprememb in dopolnitev obstoječih aktov, kar pa mora biti opravljeno v obliki notarskega zapisa oz. potrjeno od notarja. Dokler ne bodo notarji začeli opravljati svoje funkcije, začasno opravljajo odvetniki zadeve, za katere so po zakonu pooblaščeni notaiji.
V primeru, da se obstoječe družbe ne uskladijo z določbami zakona v navedenih rokih, se likvidirajo in izbrišejo iz sodnega registra, kar opravi sodišče po uradni dolžnosti na račun družbe oz. družabnikov.	Vukica Jovanovič-Krevatin,
odvetnica
Sfflrfa/'. /tf/lf/r-fytr' /
Restavracija
&№ LOQENZO
v Grand Hotelu Metropol
<5>amo za Vas prijetni večeri ob odlični hrani in očarljivi piano glasbi.
Rezervacije: 066/70-950
Ribja restavracija tavedna
(Spoznajte in uživajte prave vrednote morskih jedi.
Rezeivacije: 066/74-492
Pivnica LUCIJA
Ob vrčku dobrega piva iz lastne proizvodnje tudi bogata ponudba domačih jedi ob prijetni glasbi v živo.
Rezeivacije: 066/74-296
Restavracija OEIC
Izkoristite čas za Vaš obed ob fantastičnem pogledu na Portoroški zaliv in glasbi v živo.
Rezeivacije: 066/74-^91
o a
VESTI IZ PIRANA * VESTI IZ PIRANA * VES
NIC VEC SMRADU
Ob hujši suši ali nizkem zračnem pritisku seje med zagonom črpalk na čistilni napravi pred vhodom v Piran (na Fornačah) dolga leta dvigoval neznosen smrad, ki se je potem širil po pobočju bernardinskega hriba tja do hotela Emona, v Vilfanovo in Lepo cesto, na Razglede in še kam... V podjetju "OKOLJE" smo si belili glavo, kaj storiti. Podjetje Istragas, s katerim smo podpisali pogodbo, je končno našlo način, kako zajeziti širjenje zares neprijetnih vonjav. Bližnji stanovalci in delavci raznih služb (konec koncev je na tem koncu tudi sedež "Okolja") smo morali ob hujših "udarih" smradu zapirati okna. Lahko si samo predstavljamo, kako so šele gledali turisti, ki so se odločili za romantičen sprehod ob morju, pa jih je zajel val smradu... Več kot upravičene pritožbe so zato kar deževale. V "Okolju" seveda nismo sedeli prekrižanih rok. V množici možnosti smo pred lansko turistično sezono naposled naleteli na pravo rešitev. Ker so iz stabilizacijskega bazena in primarnega usedalnika čistilne naprave uhajali aerosoli ("smrdljivi plini"), so se strokovnjaki iz "Okolja", "Istragasa" in "Projektive inženiringa Piran" odločili za preizkušeno metodo vpihovanja kisika v bazen, imenovano sistem "mixflo". To se je izkazalo za izredno učinkovito, ker se blato hitreje stabilizira in useda. Metoda je uspešno prestala 40-dnevno poizkusno dobo obratovanja. Smrad je bil torej praktično odpravljen. Seveda poseg ni bil poceni. Priprave in stroški montaže so veljali milijon in pol tolarjev. Pa tudi nadaljnje obratovanje ne bo zastonj. Za vzdrževanje in porabo kisika "Okolje" plačuje mesečno 3.500 DEM. Temeljna napaka pa je, daje čistilna naprava tako blizu naselja. A če /e je, jo je treba čimbolj zastreti. Ker občinski proračun ni obetaven, bo letos "Okolje" z lastnimi sredstvi uredilo še dodatno prezračevanje peskolova in nabavilo kompresor (950.000 SIT) tako, da bo vsaka možnost pojavljanja smradu odpravljena tudi na spodnjem delu čistilne naprave.
Robert Casar
y Шш^то!
'^'^ЖАоНО .SMR^INH
ж'
STARA BOLNIŠNICA PIRANSKO PARKIRAN-
JE PRODANA
Stavba bivše bolnišnice v Piranu seje že nekaj let prodaja. Izvršni svet SO Piran je v zadnjem letu dni razpisal celo štiri neuspele javne dražbe. Po zadnji javni dražbi je nakup stavbe ponudilo podjetje J.P. TRADE z Belokriške ceste v Portorožu. Pogovori o možnosti nakupa so potekali tudi z drugimi interesenti, zlasti še z zadrugo S v.Lucija, pa tudi z Metropol hoteli. Izvršni svet (še v odstopanju) seje po načelih dobrega gospodarja trudil, da bi konkurenčni ponudniki začeli dvigovati ceno, zato je s podpisom pogodbe odlašal. Vendar pa seje - po pridobitvi soglasja javnega pravobranilstva k pogodbi s podjetjem J.P. TRADE - kupoprodajno pogodbo odločil podpisati. Za objekt je občina iztržila 1.900.000 DEM. Kupec namerava v njem urediti klimatsko zdravilišče z dia-liznim oddelkom, namenjeno predvsem potrošnikom (beri bolnikom) globjih žepov. Kaže pa, da posel le ne bo šel mimo brez polemik. Poslanka v SO Piran, ga. dr. Saša Zužek-Rešek, je skupščini občine Piran poslala pismo, v katerem sporoča, da je zadruga Sv.Lucija, ki jo zastopata podjetje Gener med iz Portoroža in dr. Koželj iz Ljubljane, pripravljena z občino skleniti kupoprodajno pogodbo. Je prodaja bivše bolnišnice v Piranu podjetju J.P. TRADE dokončna ali bo zdaj stopila na sceno še zadruga Sv.Lucija?
ARCHITECTA
JE
Kaže, da se parkiranje v Piranu zaračunava "na oko". Kako sicer pojasniti sledeče: 15. februarja letos smo naš avto v Piranu parkirali na obali. Ko smo vstopili v mesto, so nam na zapori dali kontrolni karton, na katerem je bila zabeležena ura našega prihoda - 18. ura. Iz mesta smo se vračali ob 22. uri. Ob izstopu so nam na že omenjeni prometni zapori zaračunali 500 tolarjev. Pravijo, daje prva ura parkiranja v piranskem mestnem jedru brezplačna. To pomeni, da so nam za tri ure parkiranja v Piranu, namesto 300 zaračunali 500 SIT! Prepuščamo odgovornim, da primer razjasnijo!
M.J.
Ob 10. obletnici delovanja Društva invalidov občine Piran
vabimo vse člane društva, da se udeležijo tega svečanega dogodka dne 9.4.1994 v prostorih "Taverna" v Luciji ob 14. uri. Pripravili Vam bomo kratek kulturni program, ki ga bomo zaključili z veselim harmonikašem in bogatim srečolovom. Nagrade so privlačne, prispevale pa so jih razne agencije, gostinci, zasebniki in druga podjetja (Street tour, Globtour, Kompas, slaščičarna Mignon, trgovina Gabbibo, Sabrina Godina, Droga Portorož...)
Za ljubitelje športa pa bo ob 10. uri tekmovanje v kegljanju, posamezno za ženske in moške (100 lučajev) na kegljišču v Luciji. Vsi, ki imate radi šport in, ki imate "srečo" (srečolov!) in tisti, ki se radi zavrtite - ne zamudite! za društvo invalidov občine Piran Veronika Fuks
TARTINIJEV TRG 15, 66330 PIRAN PZZA. TARTINI 15, 66330 PIRANO TEL 066 / 75-594, 75-9П2, ГАХ 74-562
POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST
NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI - HISE u Portorožu, Luciji, Piranu, Izoli, Kopru in okolici - PARCELE IN KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STANOVANJA različnih velikosti -u Slovenskem primorju
- POSLOVNE PROSTORE v Luciji, Piranu in Izoli Za naše stranke uredimo vso potrebno dokumentacijo o lastništvu javne dražbe, sodne cenitve, vpise v zemljiško knjigo, delilne načrte, projekte za adaptacijo in novogradnje, razna soglasja, izvedbo in nadzor nad investicijo. URADNE URE: PO-PE od 8-15 ure, SREDA do 17 ure. OGLEDI PO DOGOVORU
,VS) v..,.
. - O'
Kavama GALERIJA v Piranu vam nudi sladice, kavarna frappeje in koktejle, GALERIJA posebno izbiro kav in veliko ЈЦЦ^јш^МШ ponudbo drugih pijač.
PISMA PORTOROŽANU ~ PISMA PORTOROŽANU
Spoštovani gospod urednik!
Opažam, da so Vaši članki zelo pozitivno kritične narave, žal pa nimajo kakšnih resnih posledic... Tudi zelo dobri prispevki gospoda Dušana Puha so tako rekoč bob ob steno. Tako seveda tudi sam nimam velikih upov, da bo ta moja pisarija čemu koristila. Dobro, stari Palace hotel je velik finančni zalogaj; kaj pa tista istrska hiša na desni strani ceste proti Piranu? Ali pa Kosmačeva spominska soba - to bi se pa že dalo kako urediti, ko se že gremo turizem...! Pri skladišču soli pa zelo dobro posluje gostinski plavajoči objekt - "torpedovka", ki menda ne bo doživel
iste usode kot svoj čas originalna "Korala" v Piranu. Poglejte si malo od blizu tudi tisti zemljevid Portoroža tik pred vašimi vrati! Se Vam zdi, daje prav postavljen? Tam tudi avtobusi zavijajo v levo, kar je proti vsem pravilom urejenega cestnega prometa. Najbrž je to zato, da lahko študenti prometne šole kar v živo študirajo, kako se prometa ne ureja! Zelo zabavno se mi zdi pisanje gospe ali gospodične Sonje Požar - kar nekakšen Art Buchwald je! Vinjete Sandra Sambija - 10 točk! lauda. Skoda, da tega ne moremo reči za
P.O. Srednik s Stare ceste v Portorožu
Hvala za vzpodbudo, te ni nikoli preveč! Smo pa tega našega "Portorožana" začeli izdajati prav zato, da bi dobronamerne kritike krajanov obrodile tudi kakšne sadove, da bi ne bilo vse zares le bob ob steno, kot pravite in da bi kdaj lahko tudi vzkliknili "Eppur si muove". Oglasite se še kdaj!
Uredništvo
Turistična agencija Maestral Portorož Vabimo vas na — spomladansko smuko na KAPRUNU - Avstrija 5 IN 7-dnevni aranžma; 24. oz. 26. aprila
-	Gradovi Bavarske 3 dni; 25.4., 20.5.
-	Elba-Napoleonov otok, Lucca in Pisa 2 dni 9.4., 14.5.
-	Romantična Nemčija od Würzburga do Augsburga 3 dni 29.4 in 27.5.
-	Sicilija 6 dni odhod 27.5.
-	Vse lepote Skandinavije-NORDKAP 14 dni letalo — bus; odhod 30.6.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE tel/fax: 066/75-860, 74-501
Odmev na članek v 2. številki Portorožana pod naslovom "Kaj bo naredil župan"
V zvezi z vsebino članka objavljenega v 2. številki Portorožana pod naslovom "Kaj bo naredil župan" želim opozoriti uredništvo "Portorožana" na netočno, enostransko in necelovito informiranje širše javnosti v zvezi z reševanjem vprašanja poslovnih prostorov za delovanje občinskega odbora Rdečega križa Piran (OORK) in ravnanjem predsednika Skupščine občine Piran v tej zadevi. Dejansko je bilo ravnanje predsednika skupščine precej drugačno od tistega, kar je uredništvo Portorožana objavilo.
Najprej je treba ugotoviti, daje Skupščina občine Piran lansko leto sprejela sklep, da se stavba na Kidričevem nabrežju 2, v kateri deluje sedaj tudi 00 RK Piran, nameni za kulturni dom. Zato je potrebno stavbo najprej izprazniti, jo nato prenoviti in preurediti. Dejansko sem kot predsednik skupščine v zvezi z reševanjem poslovnega prostora za delovanje OORK Piran ukrepal v dveh smereh, za trenutno in dolgoročno rešitev problema. Na zahtevo, kije bila dana OORK Piran, da naj izprazni poslovni prostor, ki ga uporablja na Kidričevem nabrežju 2, sem takoj 12.1.1994 pisno zahteval od Izvršnega sveta, da v okviru svojih pristojnosti ukrepa in odloži izvršbo za izpraznitev tega prostora. Izvršni svet je o tem sklepal 18.1.1994 in za tri mesece odložil izvršbo.
Za dolgoročno rešitev poslovnega prostora za nadaljnje nemoteno opravljanje dejavnosti te humanitarne organizacije sem pisno pozval Izvršni svet Skupščine občine Piran, da pomaga pri iskanju in zagotovitvi primernega prostora. Seznanjen sem, da Izvršni svet Skupščine občine Piran skupaj z upravnim organom dela na zagotovitvi primernih prostorov za delovanje OORK Piran.
O mojih podvzetih ukrepih sem pisno januarja 1994 obvestil OORK Piran. Na podlagi navedenih dejstev lahko zaključim, daje meni in tudi
objektivnemu bralcu povsem jasno, da gre za politično igrico uredništva Portorožana, s katero se želi predsednika Skupščine občine Piran v javnosti prikazati v tej zadevi v kar najslabši luči. Stvar uredništva je, da to nemoralno dejanje samo popravi.
Predsednik Franko Fičur
Pri "Portorožanu" smo vzhičeni, da smo na javno zastavljeno vprašanje končno prejeli odgovor in to tako rekoč v vrha lokalne oblastne piramide. Na oblast smo se namreč že nekajkrat obrnili: - enkrat že ob začetku izhajanja - zaradi črnih gradenj (ki so zdaj spet izredno aktualne), potem celo na sedanjega ministra za notranje zadeve z javnim vprašanjem, kako namerava v Portorožu zagotoviti red in varnost, lani jeseni smo pristojne na občini pobarali, kaj nameravajo z Belokriško cesto.. Pa smo šele zdaj - ko smo župana povprašali, kaj bo storil, ker Rdeči križ mečejo na cesto - končno prejeli odgovor! Mi smo zadovoljni, da nam je župan odpisal in se mu zato tudi zahvaljujemo! Ce so z odgovorom zadovoljne tudi aktivistke Rdečega križa, pa naj povedo same. Pozorni bralec je zdaj torej izvedel, da se "na zagotovitvi primernega prostora Rdečega križa intenzivno dela". Vprašati kje in kdaj sc bo ta prostor našel, pa bi bilo najbrž že preveč bogokletno in predrzno (nemoralno) dejanje. Če ne kar nadaljevanje političnih igric če ne celo intrig.
Uredništvo
I URAD ZA PRiTOŽbE^
Splošna ocena: summa cum ves Portorož... Prisrčno!
dr. Jelka Mišigoj - Krek in dr. Milan Krek
o DRUŽINI
Družina je kraj, kjer se otrok prvič v življenju seznanja z normami širšega socialnokulturnega okolja, hkrati pa mu družina pomaga v njegov vrednostni sistem vgrajevati vrednote, kijih v vsaki kulturi generacije predajajo kot vzgojna sporočila v prvotnem besedilu življenja. Tako se oblikuje podoba nekega naroda. Družina tudi sodeluje pri prvih korakih posameznika zunaj družinskega okolja in ga spremlja celo življenje. Družina opravlja vsaj pet osnovnih funkcij: socialno, varstveno, daje čustveno oporo, reprodukcijsko in zagotavlja položaj v družbi. Če družina katere od teh funkcij ne opravlja tako, kot člani družine od nje pričakujejo, imajo le-ti lahko velike težave. Lahko so tako hude, da morajo člani družine poiskati tudi zdravniško pomoč.
V zahodnem razvitem svetuje družina v veliki krizi in postaja vse bolj dezorganizirana skupina ljudi. V zadnjih petindvajsetih letih seje v teh deželah število razvez zakonov potrojilo. Razveza je vedno zelo stresna situacija za vse člane družine. Ločeni ljudje veliko pogosteje zbolijo za raznimi boleznimi. Ravno tako pogosteje zbolijo otroci ločenih staršev. Nekateri trdijo, daje ravno zlom družine eden glavnih vzrokov finančne nestabilnosti teh družb. Gmotna raven otrok iz nepopolnih družin je štirikrat nižja od gmotne ravni otrok v popolnih družinah. V zahodni Evropi in ZDA zelo hitro narašča število družin s samo enim od staršev. Sedaj je takih družin v omenjenih deželah že 20%. Pri otrocih iz teh družin opažajo veliko več delinkventnosti in nasilnega obnašanja. Take družine imajo manj finančnih sredstev za preživetje in so veliko bolj ogrožene s socialnega in z materialnega vidika. Nesoglasja v družini se mnogokrat končajo tudi v splošni ambulanti kot zahteva po povečanem predpisovanju uspaval in pomirjeval. V družini se razvijeta depresija in alkoholizem. Otroci alkoholikov so pogosto socialno moteni, tudi tako, da težko navezujejo globlje in trajnejše stike z ljudmi. Obstaja močna povezava med delinkvenco in uživanjem drog pri otroku ter slabimi družinskimi razmerami v času otrokovega odraščanja. Tudi prezgodnja izguba staršev je med mladimi ri-zični dejavnik zajemanje drog. Čim manjšo možnost ima otrok, da se identificira s svojo družino, tem bolj se veže na svoje vrstnike. Za mlade odvisnike od drog je značilno, da preživijo veliko dlje zunaj družinskega okolja kot njihovi vrstniki. Ze od leta 1991 v dispanzerju za odvisnosti v Zavodu za zdravstveno varstvo v Kopru pomagamo odvisnikom in njihovim družinam pri premagovanju vsakodnevnih težav in zdravljenju odvisnosti. Vsak zasvojenec ob svojem prvem obisku v dispanzerju izpolni anketo, ki vsebuje vprašanja s področja odnosov med odvisnikom in njegovo družino. S tem vprašalnikom smo dobili nekatere podatke o družinah slovenskih odvisnikov, ki so obiskali našo ambulanto. O rezultatih te ankete pa prihodnjič!
KDO SEM JAZ
Jaz sem David Ule, hodim v portoroško šolo v 4. razred. Imam 10 let. Stanujem v Portorožu. Rad se gibljem na čistem zraku. Rad jem sladkarije. Igram klavir. Zelo si želim računalnik (IBM/PSI). Mamo rad razveselim. Za tek sem specialen. Rad se oblečem frajers-ko. Po poklicu bi bil pevec in filmski igralec. Sem zelo živahen. Rad se igram streljanje. Rad hodim lovit ribe. Domov ne pridemo praznih rok. Najboljši prijatelj je Miha. Rodil sem se leta 1983 v Kopru. Ob uri 8,05. Življenje je lepo.
Na letališču
Obiskali smo letališče Portorož. Peljali smo se z avtobusom. Sprejel nas je Tomaž, ki je učitelj letenja. Tomaž mi je povedal, da letala in helikopterji potrebujejo za vzlet in pristanek dovoljenje. Videli smo tudi helikopter, kije vreden 100.000 $. Uporabljajo ga za snemanje in za učenje letenja. Videli smo tudi jadralna letala. V šolo smo se vrnili z avtobusom.
Jan Antič, 2.r. Oš Portorož
GRIPA PRI NAS DOMA
V petek po pouku sem začutil vročino. Moral sem k zdravnici. Kmalu je zdravnica ugotovila, da imam gripo. Naš dom seje spremenil v bolnico. Zboleli smo vsi v družini. Kuhali smo čaje. Pojedli smo veliko mandarin in meda. Po nekaj dnevih sem se počutil boljše. Z mamo sva ponavljala vsak dan učno snov. Lepše je biti pri pouku, kot biti bolan.
Luka Senegačnik 2.r.
^A t #
! § ,i iti E «i
i
DIJANA
IVI I LOVA NOV IČ, 6 let
MOJA DRU/JNA (VVZ Portorož) tehnika: tuš, barvice
I ci.
.b v
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
PORTOROŽ
prireja
SEJEM ROŽ* 94
L in 2. maja v hangarju Marina v Luciji - Portorož
Vabimo vse vrtnarje, cvetličarje in druge, povezane s to
dejavnostjo, da se udeležijo našega sejma. Pismene prijave z vašo ponudbo pošljite na naš naslov najkasneje do 10. aprila 94.
Dodatne informacije dobite ob: ponedeljkih in petkih od 20. do 21.30. ure na telefon 066/ 73-H9H
Vljudno vabljeni!
ELMA, 5 let, MOJA MAMA, VVZ Portorož
PORTOROŽARIJE PORTOROŽARIJE
згмггохотоЈ arivvzouoiuoj
V Portorožu imamo "naravno ležečega policaja". Ko z avtom nič hudega sluteč pribrziš po serpentinah Koprske ceste do križišča s cesto Obala, do samega vhoda v Portorož - naletiš nanj. Izboklina je že tolikšna, da avto kar odnese, ko naleti nanjo. (KOLIKO BUŠK STE ŽE DOBILI?)	--
/J/ŽritLOtffclŠlO, ) /iткг\ CESTI, V FiESl\ (7N LE£]CESTI SO SANOf-4
/ /v 1 i.HBh^TOLlCA JEVi* Л
Naj prebivalce Portoroža razveselimo: naš agent je že srečal prvega "vrečarja", kar obeta, da bo velikonočna bera dobra... (PRVA LASTOVKA NE (upamo!)
PRINESE POMLADI...)
***
Oddelek za upravno pravne zadeve občine Piran je lanskemu najemniku prostora "Kaštel" imenovanega, že decembra '93 izdal odločbo za odstranitev začasne (?) platnene konstrukcije, sklicujoč se na občinski odlok o začasnih tržnih mestih, na pogodbo... etc... Pa nič! Lanski najemnik, podjetje INTOUR, d.d., je nedavno celo že objavil razpis, s katerim išče zainteresirane za prodajanje na tej tržnici. Sušlja se sicer, daje lanski najemnik tržnico že oddal naprej (kar je sicer ustaljena navada med portoroškimi gostinskimi lokali). In zakaj odločba o odstranitvi...itd...itd...?? Menda sojo na občini izdali za "vsak slučaj", če bi se kdo spomnil in pobrskal po veljavnih predpisih ter ugotovil, daje "pravna država" bila tudi tokrat žejna prepeljana prek vode... (EPP ZA "KAŠTEL")
Portorožan je nekaj številk nazaj pisal o obnovljenem turističnem penzionu "Maygut" na Letoviški poti, ki uvaja tudi fizioterapevtsko in lepotilno dejavnost družinskega tipa. Trust, kakršen so portoroške Terme, se je konkurence močno prestrašil! (KLEIN IST FEIN)
•k-kJe
Sedanji v.d. vodje državne obveščevalne službe SOVA je doma iz piranske občine. Znanje kot uspešen vohun v prejšnjem režimu in kot kandidat na listi Socialistične stranke za občinskega odbornika leta '90. Po padcu starega družbeno političnega sistema so ga predčasno upokojili. Po iz medijev vsem znanih peripetijah na VIS-u (sedanji SOVI), so ga "potegnili" iz "naftalina" in zdaj uspešno opravlja svojo visoko funkcijo. To smo napisali v tolažbo sedanjemu sekretarju za turizem, ki je tudi naše občine list (tudi predsednik LDS Piran). Zdaj se mu namreč močno maje stolček - eni pravijo da zato, ker je napačno lobiral (glej prispevek Ali bo igralniško lobiranje obrodilo sadove?), drugi pa trdijo da zato, ker je minister Tajnikar, h kateremu sodi resor za turizem, na letošnjem Berlinskem turističnem sejmu "znorel" zaradi slabo organizirane promocije slovenskega turizma... No, tudi če ga dajo v "naftalin" - sekretarja namreč - mu svetujemo, naj se ne sekira in raje potrpežljivo kot molj čaka na svoj trenutek! (LOBBY KOT HOBBY)
Jckic
Nekateri veljaki (odstavljajoče) piranske oblastne strukture so si kupili grobnico (ta pravo!). Menda seja ne Rpslavljajo...?!? (ŽALUJOČI OSTALI)
Cmograditelji, ki so nam pozidali Pacug, pravijo, da bi jim morali biti globoko hvaležni, ker so nam z robidovjem obraščeno zemljo obdelali in kultivirali. (KULTURA: izvor - iz italijanske besede CUL (beri KUL) (vulg. - zadnji del človeškega telesa, ki se začne pod trtico) in slovenske besede TUR)
Portorožani so se izrekli za mestno občino. Na zboru občanov v Avditoriju se jih je zbralo nekaj čez šestdeset. Velika večina na zboru prisotnih je bila rojenih v
časih charlestona, v dvajsetih letih tega stoletja. In glasovali so skoraj tako, kot v "dobrih starih časih" - kot en mož/ena ženska. Na zboru pa ni bilo niti enega ali ene predstavnika(-ce) generacije rojene v petdesetih letih, ki naj bi danes bila nosilka najaktivnejšega sloja naše družbe. (GENERACIJA POTOMCEV UPORNIKOV BREZ RAZLOGA KOT "SILENT MAJORITY"...)
KULTURNI VIKENDI MLADIH IZ BIH
Projekt "Kulturni vikendi mladih iz Bosne in Hercegovine Klub mladih Piran" je nastal kot del istoimenskega projekta, ki ga že več kot leto dni uresničujejo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. V Piranu pa teče od januarja letos v prostorih "Kluba mladih" na Rozmanovi 7 v Piranu. Cilj projekta je srečevanje mladih iz BIH, razvijanje njihove kulturne ustvarjalnosti (skozi igro in družabnost) in ohranjanje eksistencialne, kulturne in politične zavesti o pripadnosti svojemu narodu. V okviru kulturnih vikendov deluje ob petkih zvečer nekaj umetniških delavnic in dva kluba: Mladinski klub in Klub odraslih. Imajo glasbeno, literarno, novinarsko, dramsko-recitatorsko, foto video-design delavnico, pa plesno in delavnico za umetniško obdelavo materialov ter računalniško delavnico. Preko iger in medsebojnih družabnih srečanj begunskih otrok ter le-teh s slovenskimi otroci in mladino, z gostovanji v drugih državah kljub vsem razlikam, negujejo sožitje in sodelovanje. V ta program so vključeni begunski otroci in odrasli, pa tudi njihovi gostitelji in prijatelji iz Pirana. Mentoiji tako Slovenci domačini, Slovenci iz BIH ter drugi begunci iz Bosne in Hercegovine. Kulturni vikendi združujejo več kot 70 udeležencev in 10 mentorjev. V ta program dela je vključena tudi psihosocialna pomoč beguncem predvsem v Klubu odraslih. Za njih so predvidena strokovna predavanja s področja psihosocialne problematike, delo skupin za samopomoč, izmenjava izkušenj ipd. Ta projekt bo tudi finančno podprl razvijanje in delovanje "Kluba mladih Piran".
socialna delavka: Stanojevič Branka
OPTIK SVETUJE: očesne napake
Sijajna naprava OKO nam omogoča, da živimo v svetu in se gibljemo. Tako lahko v oddaljenosti 300 m spoznamo teniško žogico, hip zatem pa preberemo na listu pred sabo imena teniških igralcev. Človek vidi ostro takrat, ko slika nastane točno na mrežnici.
L ZRKLO 2. LEČA
3.MREZNICA
4.0DDALJEN PREDMET
Kadar je zrklo prekratko, se žarki združijo šele za mrežnico in nastane DALJNOVIDNOST. Pri mladih je to prirojeno. ZNAKI: - Pri branju začno hitro peči oči. - Po daljšem branju se tisk zamegli. -Glavoboli.
Pri starejših pa nastane starostna daljnovidnost, ker leča izgublja svojo prožnost. To je normalen pojav in je pri vseh očeh enak. ZNAKI: - V normalni daljavi -30 cm ne moremo več čitati in moramo vedno bolj oddaljevati knjigo.
Kadar je zrklo predolgo se žarki združijo pred mrežnico, nastane KRATKOVIDNOST Navadno nastane v mladosti in je dedno. ZNAKI: - Na blizu oko vidi dobro, na daljavo pa slabo. - Predmete lahko približamo čisto k očem in vid ostane še vednc oster. - Pri gledanju v daljavo se oči hitro utrudijo. -Glavoboli. - Pripiranje oči.
Pogosta napaka je tudi ASTIGMA TIZEM. Nastanei ko se žarki v očesu v nobeni točki ne združijo zaradi neenakomerne ukrivljene roženice. ZNAKI: - Berem lahko gladko, vendar vidimo napačne črke. - Oko vidi stvari deformirane. - Glavoboli. Astigmatizem je deden - prirojen, ali pa nastane kot posledica po raznih očesnih operacijah, poškodbah. Vse te napah je potrebno pravočasno korigirati, zato je zelo pomembno, da ob opažanju katere od naštetih sprememb takoj obiščemo okulista oz. optika, ki bo opravil kontrolo in svetoval pri izbiri ustreznih očal. TINA HÖR V A T; OPTIK Trg 1. maja 12 Pirat
Trgovsko poslovni center
Obala 114 tel.: 066
71-878
Lucija
NOVO ODPRTA OPTIKA - OTTICA
VENTURA
Obala/Lungomare 112 66320 Portorož tel.: 72-005
SE PRIPOROČA!
Obiščite nas in prepričali se boste o bogati izbiri okvirjev za očala z dioptrijo in sončnih očal.
MINORANZA ITALIANA NEL CONTESTO DELLE NUOVE AUTONOMIE LOCALI
lali novita' per la minoran/.a italiana cela la trasformazione dei comuni "kardeljani" nelle nuove realta' iministrative locali?
nza loccare 1'argomento della stesura dei nuovi statuti comunali mi limitero' ad anali/./.are le novila' proste dalla Legge sulle autonomic locali ed i possibili rillessi che possono aversi sul gruppo minontario au-:tono italiano. per poi trarre alcuni indirizzi che possono risultare utili nell'eventualita' che venga pfopo-I un processo referendario di suddivisione comunale.
d'uopo specillcare che attualmente la minoranza italiana e' organizzata in maniera unitana per i temtori stilingui del Comune di Pirano, vale a dire per tutte le comunita' locali tranne quella di S. Pietro. Le due ituzioni che rappresentano e nell'ambilo delle qualli si organizza la vita minoritana sono la Comunita' gli Italiani "Giuseppe Tartini", societa' con circa mille membri ordinari ed oltre quattrocento membri so-:nitori, attiva culturalmente, socialmente e politicamente e la Comunita' autogestita della nazionalita' ita-na, soggetto costituzionale in base all'articolo 64 della Costituzionale della R di Slovenia, che si include 1 processo di attuazione dei diritti specifici della minoranza italiana e di cogestione del territorio, in posi-■>ne di parita' rispetto all'attuale Assemblea del Comune di Pirano.
i regolazione della posizione della minoranza italiana e' quindi attualmente unitana per tutto teritorio co-jnale nazionalmente misto. per cui un eventuale frazionamento del territorio comunale porterebbe neces-riamente alia stesura ex novo degli atti fondamentali dei nuovi Comuni con una conseguente possibilita' veder diminuito il livelo di diritto sinora raggiunto.
oltre la Legge sulle autonomic locali nell'articolo 25 prevede per i singoli comuni la possibilita' di diveni-comuni municipali e cita come snten, tra gli altn, la nlevanza storico ambientale ed il numero di abitan-non inferiore a 10.000 unita'. II Comune di Pirano ha attualmente 16.000 abitanti ed un eventuale fra-onamento ci porterebbe subito al di sotto della soglia necessaria per acquisire lo status di comune munici-ile. Devo specificare che reputo necessario acquisire questo status in funzione delle competenze allargate :1 comune municipale che: - determina l'uso dello spazio cittadino e armonizza l'uso dello spazio con i co-uni contermini; - assicura I'attivita' di istituti informativi e di documentazione, culturali, sociali, di tutela sanita', la cui importanza e estesa alia comunita' locale piu' ampia o alia repubblica; - assicura la tutela ;i monumenti naturali e culturali nell' ambito del comune che sono di importanza locale. ^ • chiaro il precipuo interesse della minoranza, che si associa all'interesse generale, ad essere investita delegate competenze per poter meglio gestire la propria esistenza e sviluppo.
Itre a cio' la citata legge all'articolo 26 prevede che, quando e' espresso l'interesse particolare dello stato :r il mantenimento e lo sviluppo di determinati territori, tra i quali quelli nazionalmente misti puo', con gge. venir concesso ai comuni in questi territori uno status specifico. Questo status permette, tra le altre rerogative, il diritto ad ulteriori finanziamenti tesi allla realizzazione del mantenimento e dello sviluppo slle peculianta' presenti nei territori che fruiscono dello status specifico.
'art. 39 della legge determina la rappresentanza specifica della minoranza italiana nei consiglio comunale la rappresentanza anche negli altri organi del comune, la necessita' di regolare con atti generali specifici lerenti l'esistenza e il finanziamento delle istituzioni della minoranza italiana e le modalita' di espressione el consenso da parte della minoranza alia regolamentazione citata.
)uindi l'atteggiamento della minoranza italiana in merito alle soluzioni proposte dal nuovo assetto delle utonomie locali puo' essere riassunto in una ferma ruchiesta di attuazione delle disposizioni costituzionali di leuge inerti la sua posizione e le possibilita' di sviluppo, CHE NON DEVONO RISULTARE MINORI ISPETTO AL LIVELLO DI TUTELA ACQUSITO ed inoltre dicendo. fO al frazionamento del comune in entita' amministrative minori.
I alia qualifica di COMUNE MUNICIPALE e SI alia concessione dello STATUS SPECIFICO al Comu-e di Pirano.
Sandro Kravanja
Za to številko "PORTOROŽANA" so prispevali: Milan TOMAŽIČ iz Pirana 1000 tolarjev, gospa z Belokriške, ki ne želi biti imenovana 3000 SIT, INGE in MIRO iz Lucije 3000 tolarjev, g. BERTOK s Cvetne poti 1000 SIT, Nevenka ŠTRKALJ s Fizin 1000 tolarjev, Vilma in Marija MEDOŠ 1000 tolarjev, gospa PRINČIČ z Vilfanove ulice 1000 tolarjev, Jože BRAČKO s Pacuga 3000 tolarjev, Andrej SUSMAN 4000 SIT, gospod z Belokriške ceste, ki ne želi biti imenovan 1000 tolarjev za naročnino, Sonja DUGARO s ceste Obala 1000 tolarjev, Dinko BELAC z Lepe ceste 5000 tolarjev, Boža KOVAČIČ z Belokriške ceste 1000 SIT, ga. FURLAN z Vilfanove ceste 1000 tolarjev in družina GRAND A 1000 tolarjev.
"Portorožan" se zahvaljuje vsem in se priporoča! Za "Portorožana" lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ ([.nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana"!
/ /(/0 W ' darila,regali,presents
Obala 120,66320 Portorož »Portorose/ Teh 066 - 74535
Od 29. marca in v aprilu bo v galeriji razstava znanega slikarja Nikolaja OMERSE.
Dal 29. maržo ed in aprile avra' luogo la personale del pittore Nikolaj OMERSA.
številka/numero 3*marec/marzo 1994*Ietnik/anno IV* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990
^predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ
*UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gLin odg.urednika), Mitja JANČAR, Jo-van NIKOLIČ, Snežna REŠEK, Irina STEGEL, Livia SIKUR ZORMAN ^oblikovanje naslovnice/copertina di Teo T AVŽEL J, dia ^računalniški prelom: Toms, GraffitLine, d.o.o. Izola
*tisk/stampa: PiGRAF d.o.o. Piran *naklada/tiratura: 2200 *izdajatelj/editore: KS PORTO-ROŽ/CL DI PORTOROSE *NASLOV UREDNIŠTVA/INDI-RIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lnngomare 16, Portorose *telef.:066/73-046
*cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT.
/V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Miloš JOVA-NOVIČ, dr. Jelka MIŠIGOJ-KREK in dr. Milan KREK, Robert ČASAR, Valentina KLEMŠE, otroci OŠ PORTOROŽ in VVZ PORTOROŽ, Sonja POŽAR iz Lucije, Vukica JOVANOVIČ-KRE-VATIN, David BOŽIČ, Sandro KRAVANJA, P.O. SRED-NIK, Franko FIČUR, Miha BERD-NIK, dr. Vlado MALAČIČ Branka STANOJEVIČ, mag. Franci HENIGMAN, Veronika FUKS, Tina HORVAT in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI.