COLCHJEVč
ifiFOSfilACijE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XV.	NOVEMBER 1986 2 6 U 0 6 0 St. 11 (168)
Delo komisije za inovacije
Komisija je obravnavala inovacijska predlog skupine delavcev Kožla-kar, Plešec, Luštrek: »Peščeni mlin zaprte izvedbe s potopljeno mrežico.«
Na sitrokovno mnenje, za katerega izdelavo je 'tol zaprošen Jule Nardo-ni so bili oblikovani: sledeči sklepi:
1.	Inovacijski predlog je tehnična izboljšava.
2.	Za ekonomski izračun se uporabi metodologija, ki jo je predlagal tov. Nardani, s tem, da se za izračun pridobijo pisni podatki ustreznih strokovnih služb.
3.	Pomoč pri izdelavi prototipa — komisija po čl. 3 pravilnika o inovacijah ne šteje za ustvarjalno delo delavce iz vzdrževanja.
4.	Doprinos k izboljšanju ekološkega stanja v mešalnici je težko oceniti na osnovi razpoložljivih podatkov. Zaito 'komisija smatra, da je potrebno dalj časa zasledovali zdravstveno stanje med delavci v mešalnici in po -preteku določenega obdobja oceniti dosežke inovatorjev tudi na tem področju in jih tudi ustrezno nagraditi.
5.	Ekonomski efekt se bo izračunal za vsako leto posebej — skladno s pravilnikom.
6.	Komisija izdela takoj poročilo za priznanje predlagane rešitve, ko bodo znani ekonomski efekti izračuna na osnovi podatkov strokovnih služb.
V točki »aktiviranje inovacijske dejavnosti«, komisija predlaga naslednje:
Med člani kolektiva se izberejo »poverjeniki« za inventivno dejavnost, ki bodo nudili pomoč pri oblikovanju predlogov tistim delavcem, ki predloge za izboljšavo poznajo, vendar se ne znajo izražati, oz. si ne upajo povedati svojega predloga. Izbira »poverjenikov« se poveri OO sindikata.
Adaptacija upravne zgradbe poteka zelo uspešno ...
... kar priča tale nočni posnetek.
Foto: Marko Ažman
OB DNEVU REPUBLIKE VSEM ISKRENO ČESTITAMO
Kako potekajo dela na novi organiziranosti,
razvidu, vrednotenju
Ta -hip v Ootarju poteka več vzporednih dejavnosti, ki imajo vse en skupni imenovalec: rok za zaključek je konec koledarskega leta. Med drugimi je to tudi projekt nove organiziranosti, priprava novega razvida del in nalog (po starem sistematizadlja delovnih mest) in v končni fazi tudi tisto, kar nas najbolj žuli — novo vrednotenje teh del. Kot se boste verjetno spomnili, smo skupaj z Iskro Zorin zastavili v začetku. junija in v tem času -opravili vrsto dejavnosti, ki jih tak zahteven posel terja, vse s ciljem, da bi bila sicer dosti problematična snov čim kvalitetnejša in čimbolj strokovno pripravljena.
Delovna skupina pod vodstvom tovariša Gortnarja iz Iskre — Zorin je delala na opisih del in nalog nič manj 'kot 130 ur. Do konca tega meseca morajo člani -te skupine dokončati približno štiristo opisov -in če povem, da je normativ za en opis štiri ure, si lahko predstavljate, kolikšen je napor teh naših sodelavcev, ki jim na koncu ponavadi ne gre kakšno posebno priznanje.
Že -samo usklajevanje na komisiji je -bil dosti -mučen posel, saj smo izredno vpeti v svoje zdajšnje delovne navade, v svoj zacementirani pogled na drugo oboli nas -in na »svoj prav« bar tako. Prav zato ni čudno, da nas je -bilo potrebno zelo prepričevati o smotrnosti drugačnih rešitev, -pokazalo se je namreč, da imamo kar preveč »svojih« rešitev, ki so skregani z moderno organizacijo, z ekonomsko logiko itd.
Tudi sestav -komisije, v -kateri so delavci, M imajo že -sicer mnogo zadolžitev, je nekoliko raztegnil čas za pripravo predlogov, čeprav je tudi res, da komisija dela praktično le tri mesece, vmes pa so bili še dopusti, vse to je razlog, da vrednotenja v letošnjem letu ne bo mogoče izpeljati bomo pa lahko sprejeli opise del in nalog in nekatere splošne akte -ki jih morajo spremljati.
Bistvo novega sistema opisov del in nalog je v tem, da je to spisek vseh aktivnosti, torej del, ki jih je treba opraviti v neki organizaciji, če hočemo doseči cilj te organizacije. Dela v razvidu so lahko bolj ali manj obsežna, še posebno pomembn-o pa je to, da se ta dela nemalokrat s časom, z novo -tehnologijo itd. lahko spremenijo. Tem spremembam se mora prilagajati tudi -razvid in organizacija. Razvid to omogoča in je zato dinamičen spisek za -razliko od sedanjega togega sistema delovnih mest, kjer je bil potreben praktično za najmanjšo spremembo opisa nekega delovnega mesta referendum vseh delavcev v delovni organizaciji. Poleg
COLOR 2
tega razvid del in nalog ne določa strogo vseh nalog do zadnje podrobnosti, kar bi omogočalo kot doslej da nekoga drugo delo,( ki ni zapisano striktno v njegovem opisu), nič ne zanima. Nasprotno omogoča mnogo bolj elastično dodeljevanje delovnih n-al-og, vse si-cer v okviru programov dela. In, -ker bodo delovne naloge tudi -znotraj določenega delokroga (delovnega -mesta) različno »težke«, pomeni, da ne bo fi-ksnih osebnih dohodkov kot doslej, pač pa bodo le-ti odvisni od tega, koliko i-n kako »težkih« delovnih nalog boš opravil v določenem -mesecu.
Predlagan nov pristop k tej tematiki bo v začetku prav gotovo vzbudil
S Sklepom DS DO je -bila imenovana 15-član-ska komisija za 'izdelavo razvida del in nalog. Komisija je z delom pričela 6. 6. 1986. Na prvih sestankih smo se seznanili z delom, prejeli smo predpisano gradivo. Snov je zajemala zakonska izhodišča, kajti izkušnje kažejo, da so imeli dosedanji pristopi oz. sama razvidi pomanjkljivosti.
Kratek povzetek: Kaj je razvid del?
Sam pojem razvida del uvaja zakon o delovnih razmerjih SR Slovenije (19. člen). Z razvidom -del in nalog prikazujemo razčlenitev del potrebnih za opravljanje dejavnosti pri doseganju skupnega rezultata dela v skladu z nalogami za uresničevanje ciljev. Kot posebna ugodnost, ki jo daje pravilno oblikovan razvid, je možnosti tekočega razporejanja delavcev na posamezne naloge znotraj širšega področja nalog.
Razvid del je torej skrajšan zapis vseh delovnih procesov celotne dejavnosti. Komisija si je pri svojem delu pomagala z osnutkom nove organizacijske sheme DO. Na osnovi te sheme smo pričeli z naslovi nalog. Pri oblikovanju naslovov so sodelovali normalno vodje sektorjev. Ob vprašanjih in danih odgovorih smo člani -komisije spoznavali dela v posameznih organizacijskih enotah. Prav -tako pa je bilo tudi ugotovljeno, da se stvari včasih -med sabo podvajajo, spet drugič pa dela sploh niso opravljena. Te in še druge pomanjkljivosti želimo z razvidom popraviti.
Podatki razvida del vsebujejo:
— vsebina naloge:
pri vsebini naloge opisujemo zaporedje in konkretno vsebino posameznih faz dela — postopek dela. Za
• • •
pomisleke, zakaj je za vse to potrebna -taka znanost, vendar vam bodo člani delovne 'komisije, M so dz vseh sredin lahko povedali, da je -bil podoben pomislek v začetku tudi -pri njih, danes pa jih je večina navdušenih nad takim načinom obravnavanja zadeve.
Ocenimo torej lahko, da 'kljub vsemu delo napreduje in da bodo strokovni predlogi kmalu nared za obravnavo na -samoupravnih organih, kjer bo -potreben ravno talko odgovoren, predvsem pa strpen odnos, da bi lahko vsi Skupaj dosegli težko pričakovani cilj — boljšo organizacijo, pravičnejša razmerja in boljše osebne dohodke.
vsako navedeno fazo dela je (treba vpisati tudi oceno trajanja
—	čas trajanja — za eno ponovitev til za -določeno časovno obdobje
—	stopnja izobrazbe — poklic: vpišemo najnižjo stopnj-o strokovne izobrazbe ki j-o -mora imeti izvajalec, da nalogo uspešno izvaja
—	posebne zahteve: zdravstvene o-mejitve, psihofiziološke zahteve
—	cilj naloge: pričakovan -rezultat dela
—	delovni pogoji: vrsta, intenzivnost, trajanje, v katerih -se naloga izvaja
—	informacijska povezanost naloge z drugimi nalogami:	navodila,
predpisi, delovna -dokumentacija
—	potrebna tehnična oprema za izvajanje naloge
Ko je naloga na zgoraj navedeni način opredeljena, predstavlja vezni člen med delovnim procesom in delavcem kot nosilcem delovnega procesa. S -tem je oblikovanje nalog končano, s čimer je končana problematika, vendar mora razvid del zaživeti v praksi.
Komisija se je v času od 6. 6.—6. 11. 1986 sestala 18-krat. V -tem času je pripravila naslove del. Člani komisije smo že pričeli z zapisi nalog. Nekaj zapisov je zunanji član Iskre Zorin tov. Gortnar Peter že pregledal. Pripombe -smo pregledali -in u-skladili, tako, da pri naslednjih zapisih ne -bi bilo pripomb.
Sedaj maramo z -delom intenzivno nadaljevati, vodji sektorjev marajo pri zapisih sodelovati, da bo delo hitro in kvalitetno opravljeno, 'kajti rok za zapise je 29. 11. 1986!
I.	K. in M. B.
.-» ** u'
In kaj je delala komisija za pripravo razvida del in nalog...
Kratke norice
* NOVI AVTOMATI
Avtomati za tople in hladne pijače, ki so nameščeni v Preski, že nekaj časa niso več tisto, kar so nekoč bili (ali bi morali biti). Prvo navdušenje tako s strani uporabnikov kot tudi vzdrževalcev avtomatov jespla-
(Nariaijevanje iz prejšnje številke)
Stvar nam bo bolj jasna, posebno za tiste, ki si našega štanda niso o-gledali ne na junijskem sejmu »Les-ma 86« v Ljubljani niti na celjskem sejmu:
Med eksponati so vidno izstopali trije stoli iz parjene bukovine, prebarvane v živi rumeni, violet in ciklamen niansi (zlasti zadnja je najatraktivnejša) z napisom »Nitro sistemi za pohištvo«.
Na obeh sejmih so deževala vprašanja, kje se itak emajl lahko kupi, kako se ga lahko zmeša ali zniiansi-ra, kako se z njim dela. Mlajše družine in zakonski pari so želeli v teh tonih barvati opremo kuhinj, jedilnih kotov, spalnice, omare, atalaže itd., drugi zopet vrtne ali pletene garniture, košare, svetilke in druge detajle; mladina in predstavniki »novega vala« pa tudi kolesa, mopede, športne rekvizite itd., itd.
Iz tega sledi, da ni sam koncept Egalina oziroma nirbno-sistema tisto, kar »vleče«, temveč so to izključno živahni in barviti toni, 'ki bi bili lahko v katerikoli drugi kvaliteti (npr. alkidni-Syntol ali Uniool, ki se s čopičem tudi lažje nanašajo).
Ker nam sami kupci nemalokrat očitajo, da imamo vse preveč »mrtve« in vsakdanje nianse, je na dlani, da zanimanje in s tem tudi plasma, posebno v široki potrošnji, lahko izboljšamo z uvedbo bolj živih in smelih nians. Zadoščalo bi že nekaj premišljeno izbranih čistih in polnih tonov, kd ‘so uporabni tako originalni kot tudi za mešanje z belo ali med seboj. To ne bi bistveno o-bremenilo asortimana (dajo se eliminirati nezanimive nianse in artikli, ki ne gredo v promet), poživilo pa bi ponudbo in prodajo.
Poseben problem je pomanjkanje barvnih blokov, proti kateremu pristojne službe kljub opozorilom vse prepočasi ukrepajo, saj se kot rdeča nit že dve leti vleče skozi vse sejme, razstave, demonstracije in ponudbe.
Trenutno imamo samo barvno karto za Lesole (na lesu) ter za Aquales (tisk). Blokov za Nitro barvne osnove je zmanjkalo že junija na »Lesmi 86«, za emajle in Spektrolite pa že pred 3 ali več leti; za Colomine, Ega-line ter avtoreparature (kot jo ima npr. Duga) pa nikoli niso prišle na dan.
hneio ob vse bolj pogostih Okvarah, ob slabši izbiri pijače, ob cenah... Avtomat je pač stroj. Ker pa nekaterih ni ubogal in mu tudi z brcami in klofutami niso mogli do živega, so ga začeli 'ignorirati. In tako danes stojita oba več ali manj zapuščena na dolgih hodnikih tovarniških hal.
Vsako leto nas po barvnih blokih sprašuje množica industrijskih odjemalcev, trgovcev, obrtnikov arhitektov, projektantov in ostalih potrošnikov. Kako naj sploh ponujamo naše izdelke ob tolikem pomanjkanju čuta za komercialnost, saj je barvni blok prva in najneposrednejša predstavitev našega asortimana, ki ji šele kasneje sledijo tehnične informacije, demonstracije in uvajanje?
Ilustracijo škode, ki jo trpimo v sled manjkajočih ton-kart, nam najbolje predoči »pesmica«, ki jo že več let poslušamo od projektantov in 'arhitektov :
—	pri izdelavi projektnih nalog (stanovanjski, turistični, industrijski, energetski in drugi investicijski objekti; prenova starih objektov, mestnih četrti itd.) se poslužujejo razpoložljivih itonkart. Proizvajalec, čigar ponudba (barvni blok!) se vklaplja v idejno-barvno zasnovo, je že s projektom določen kot dobavitelj premaznih sredstev. Tisti proizvajalec, ki ton-kart nima, nima šanse priti s svojimi artikli v opisani selektivni izbor;
—	podobno je v širokopotrošni prodajni mreži, kjer se kupci najpogosteje (odločajo za artikle, ki so predstavljeni tudi z barvno karto.
Iz opisanega je na dlani, da je za takšno eskalacijo javnih predstavitev, kot jo Color izvaja že dve leti v obliki sejmov in drugih reklamnih prijemov, nujno tudi kadrovsko bistveno ojačati propagandno službo, ker en sam človek še zdaleč ne zmore kvalitetno in pravočasno izvršiti ter povezati vseh potrebnih del in opravil. To je že dlje časa jasno, žal pa le tistim, ki jim ni dano odločati o teh zadevah.
Sadovi itaikšne zamude se ‘kažejo v bolj ali manj klavrnih predstavitvah na sejmih vsled že navedenega pomanjkanja strokovno-propagandnega materiala.
Očitno je tudi, da v komerciali manjka povezovalec s pravim občutkom za komercialne predstavitve, ki bi (šele) na osnovi jasne slike, kaj v Golarju sploh želimo, znal učinkovito povezati delovanje referentov prodaje, razvoja in servisa z aktivnostmi propagandne službe do premišljeno ubranega nastopa v javnosti oziroma na tržišču.
Andrej Golubovič
Da bi tako žalostno podobo pretrgali, se je odbor za družbeni standard odločil za drugačno rešitev zadeve. Na ista mesta, kjer sedaj stojita naša avtomata naj bi namestili nove, sodobnejše avtomate za kavo, čaj, kakav in hladne pijače, ki jih ponuja obrtnim Lučka Klanjšek. Glede na to, da so predvsem cene kar dostopne (espreso kava 100 din, kakav 70 din, čaj in hladni napitki pa po 50 dinarjev), da je obljubljeno vsakodnevno oskrbovanje strojev in da so tudi vsa popravila v njeni režiji, je to seveda neprimerno racionalnejše od trenutne situacije.
V kolikor se bo ponudba z novimi avtomati obnesla in boste z njo zadovoljni, pa bomo lahko stare avtomate odprodali.
‘UKINITEV BONOV ZA PREHRANO
Kljub nekajmesečnim prizadevanjem, da bi dosegli večjo disciplino pri. oddajanju bonov za topli obrok, nam to v celoti ni uspelo. Smo pa dosegli boljše obveščanje s strani evidentičark, tako da odpadkov v obratu družbene prehrane ni preveč. Dokler ne bomo uvedli določenega dela samofinansiramja toplega obroka, tudi ni nobenega pametnega razloga, da bi imeli bone za naše delavce, še posebno zato, ker je postalo tiskanje le«teh zelo drago. Tako od 1. decembra 1986 dalje bonov ne bo več za naše delavce, za vse ostale pa boni ostajajo rtako kot doslej.
Tudi sicer se kljub težavam in slabim pogojem v kuhinji trudijo, da bi bolj -popestrili in izboljšali prehrano (upamo, da ste del prizadevanj opazili), določene izboljšave pa bodo še pripravili.
* POVRAČILA STROŠKOV
Na -podlagi Pravilnika o .povračilu stroškov, ki so jih imeli delavci pri odpravljanju določenih del in nalog in -pooblastila delavskih svetov se s 1. 11. 1986 upoštevajo povračila stroškov v višini:
—	cela dnevnica nad 12 ur —■ 4.490 dni
—	-polovična dnevnica od 8 do 12 ur — 2.307 din
—	znižana dnevnim od 6 do 8 ur — 1.674 din
—	stroški prenoč. z računom v hot. B kat. celotni znesek
—	stroški prenoč. z rač. v hotelih dr. kat. — 3.741 din
—	stroški prenoč. brez predi, računa — 1.496 din
—	kilometrina (za prevoženi -km)
—	62,30 din
—	povračilo stroškov za prihod na delo in z dela, kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi
—	kilometrina za km — 19 din
COLOR3
Color med obrtniki
Nevarne snovi
TOLUEN (Ce Hs - CHa), metilbenzen, fenilmetan
Toluen je brezbarvna, bistra, lahko hlapna, lahko vnetljiva tekočina, aromatičnega vonja po 'benzenu. V vodi se ne topi.
Fizikalne karakteristike:
—	plamenišče — 4° C
—	vrelišče — 110° C
—	gostota (voda = 1) — 0,866
—	gostota par (zrak = 1) — 3,14
—	vneitišče — 550° C
—	eksplozijske -meje — 1,1 do 7,6 % vol.
—	MDK — 60 ppm
—	hlapnost (eter = 1) — 6
Podobno kot benzen je tudi toluen dobro topilo za olja, lake, maščobe, gumo, asfalt, katran idr. V industriji barv, smol in lakov je toluen v večanj primerov uporabe zamenjal benzen; tako ga tudi v naši tovarni u-porabljamo v velikih količinah. Poleg velike požarne in eksplozijske nevarnosti obstoja pri delu s toluenom precejšnja nevarnost za ždravje delavcev. Toluen pride v človekovo telo v glavnem skozi dihalne poti, malo pa tudi skozi kožo. Večji del toluena v telesu dksidira do benzojeive kisline ta pa se veže z gli činom v jetrih in se z urinom izloči kot hipume kisline (koncentracija hipume pisline je dokaz metabolizma toluena v človekovem telesu).
Toluen močno draži kožo, sluznico oči in dihalne organe, deluje na centralni živčni sistem, -povzroča glavobol, omotico, slabo koordinacijo gibov in nezavest. To so znalki akutne zastrupitve s toluenovimi hlapi. Daljša (kronična) izpostavljenost povzroča utrujenost, slabost v želodcu, 'izgubo teka, omotico, glavobol in zmanjšano toleranco do alkohola. To pomeni, da človek, ki vdihava tdlu-enove hlape »nese« manjšo količino alkohola, kot tasti, Uti ni izpostavljen taki atmosferi. Torej, pitje alkoholnih pijač našim delavcem bolj škoduje kot tistim, 'ki ne vdihavajo hlapov organskih topil.
KSILEN (Hs CCg Ht CHs) dimetilbenzen
Ksilen je brezbarvna, bistra, lahko hlapna, lahko vnetljiva -tekočina a-ramatičneg-a -vonja. V vodi se ne topi.
Fizikalne karakteristike:
—	plamenišče — 25 6 C
—	vrelišče — 139° C
—	gostota (voda = 1) — 0,864
—	gostota par (zrak = 1) — 3,66
—	vnetišče — 500° C
—	eksplozijske meje — 3 do 7,6 % vol.
—	MDK — 12 ppm
—	hlapnost (eter =1) — 13,5
Ksilen se pojavlja v treh izmerah glede na razporeditev metalnih skupin. V tehničnem ksilenu je največ meta ksilena (60—70 %) in najmanj para ksilena (do 5%). Ksilen se veliko uporablja v kemijski industriji kot surovina. Ker je dobro topilo za
lake, barve, smole, masti ga veliko uporabljamo v industriji premaznih sredstev.
Poleg tega, da -je ksilen lahko vnetljiv, z zrakom pomešani hlapi pa so eksplozivni, je nevaren tudi za zdravje delavcev. Predvsem je narkotik, ki povzroča okvare centralnega živčnega sistema, -draži pa tudi sluznico oči in gornjih dihalnih poti. Večje koncentracije ksilenovih hlapov -povzročajo utrujenost, vrtoglavico, omotico, drhtenje, včasih tildi slabost in bruhanje. Daljša izpostavljenost visokim koncentracijam 'ksilenovih hlapov -privede do nezavesti.
Ksilen močno draži kožo in se delno tudi resorbiina skozi kožo v telo. Pogost kontakt povzroča ekcem na koži. Zato je umivanje oz. čiščenje kože s ksilenom (in -tudi drugimi topili) škodljivo.
TETRALIN (Cio H12) tetrahidronaftalen
Tetralin je brezbarvna vnetljiva tekočina, ki se uporablja pretežno kot topilo za -masti, voske, smole, pa tudi kot sredstvo za uničevanje komarjev. V vodi se ne topi.
Fizikalne lastnosti:
—	'plamenišče — 71° C
—	vrelišče — 207° C
—	gostota (voda = 1) — 0,97
—	gostota par (zrak = 1) — 4,55
—	vnetišče — 384° C
—	eksplozijske meje — 0,8 do 5 % val.
—	MDK — 100 -mg/m1
—	hlapnost (eter =1) — 200
Tetralin draži sluznico nosa, oči in grla, povzroča blago -narkozo in okvare ledvic in jeter. Zelo karakteristični znalk vdihavanja visokih koncentracij hlapov tetralina je zelen u-rin, ki pa nima zveze z okvaro ledvic.
Zaradi nizke hlapnosti ni posebno nevaren.
DEKALIN (Cio Hib) dekahidronaftalen
Dekaidn je brezbarvna vnetljiva tekočina aromatičnega vonja, ki se u-porabija kot topilo za smole, lake, žveplo ipd. V vodi se ne topi. Fizikalne lastnosti :
—	plamenišče — 58° C
—	vrelišče — 195° C
—	gostota (voda = 1) — 0,89
—	gostota -par (zrak = 1) — 4,8
—	vnetišče — 262° C
—	eksplozijske meje — 0,7 do 4,9 % vol.
—	MDK — 100 mg/m3, 17 ppm
—	hlapnost (eter = -1) — 100 Dekalin deluje na organizme podobno kot tetralin Težjih zastrupitev do sedaj nismo ugotovili.
J. S.
Vnetljive tekočine, med objekti vžigalna vrvica?!
Gledališče, opera, koncert
Gledališka sezona 86/87 se je že začela. Na oglasnih deskah visijo obvestila za posamezne predstave. Ker pa v naglici, v kateri zdaj živimo, marsikdaj kaj spregledamo, naj vas seznanim z možnostmi obiska v različnih kulturnih, gledaliških hišah.
OOS Color je plačala naslednje a-bonmaje:
Drama: abonma Kolektivi I (14 sedežev) — ni vezan na določen dan v tednu
Konto — določena vsota denarja je nakazana, mi jo lahko izkoriščamo s posameznimi vstopnicami za vse predista-ve, tuja gostovanja v Drami in predstave v Mali drami.
Opera: konto — za vse predstave
MGL: abonma Kolektivi C (8 sedežev) — vedno ob petkih konto — za vse predstave razen premierskih, za različna tuja gostovanja in Mali oder
Šentjakobsko gledališče:
Konto — za vse predstave
Oder treh herojev Pirniče:
abonma OTH (12 sedežev)
Cankarjev dom: Zborovski abonma (6 sedežev) — ni vezan na določen dan v tednu, predstave so v CD ali SF — konto — za vse predstave, za dražje vstopnice od 1000 din sami doplačamo
Slovenska filharmonija:
Modri abonma I (6 sedežev) — ob četrtkih, koncerti so v CD
Oranžni abonma I (6 sedežev) — ob četrtkih, koncerti so v CD
Srebrni abonma (10 sedežev) — ni vezan na določen dan v tednu, prireditve so v SF
Festival Ljubljana: z naročilnico za večje število vstopnic, predstave so v Križankah, SF, Stolnici in Hali Tivoli
Mesečni koledar prireditev v CD je objavljen v časopisu Delo vsak zadnji četrtek v mesecu. Vsak petek je v časopisu Delo objavljen tudi spored vseh gledaliških hiš za naslednji teden. Na naši oglasni deski pa bodo sproti visela obvestila za naše abonmaje. Za nekatere predstave je večje zanimanje, zato sprejemajo rezervacije tudi za en mesec vnaprej. Da si bomo lahko zagotovili karte za željene predstave, jih pravočasno naročajte pri Mileni Kržin, tel. 384. Rezervacije bom posredovala vsak torek.
Vabljeni ste tudi naši upokojenci, da si z nami ogledate predstave, ki vas zanimajo. Lahko me pokličete po telefonu ali pošljete po pošti seznam predstav, ki bi jih radi videli. Za dodatne informacije ali nove predloge me prav tako pokličite.
Zimske počitnice na Voglu
Odbor za družbeni standard je na seji dne 12. 11. 1986 sprejel sklep o razpisu terminov za letovanje na Voglu med zimskimi šolskimi počitnicami.
Za ljubljansko in mariborsko regijo bodo zimske počitnice v času od 24. 1. do 7. 2. 1087, za vse ostale regije pa od 17. 1. do 31. 1. 1987.
V času šolskih počitnic se tuji gostje ne morejo prijavljati, od domačih gostov pa -bodo imeli prednost tisti, to v letu 1986 niso letovali na Voglu.
Prijave pošljite do 15. 12. 1986 v kadrovsko-splošni sektor z opombo »počitnice 1987«.
PRIJAVA
Podpisani ............_.............. želim, da me razporedite v dom
na Voglu v času zimskih šolskih počitnic in sicer:
ljubljanska regija	ostale regije
a)	od 24. 1. do 31. 1. 1987	a) od 17. 1. do 24. 1. 1987
b)	od 31. 1. do 7. 2. 1987	b) od 24. 1. do 31. 1. 1987
Za počitnice prijavljam:
ime in priimek	starost (za otroke)
V letu 1986 SEM — NISEM (oziroma moji otroci) -bil v »Colorjevem počitniškem domu« na Voglu v času zimskih počitnic (obkroži ustrezno)!
Vpišite imena vseh članov družine, M jih prijavljate za počitnice, tudi vaše ime (da ne bo pomote glede števila gostov).
* V skupni termin počitnic od 24. 1. do 31. 1. 'bodo -razporejeni samo -delavci, katerih otroci obiskujejo šole v ljubljanski iregiji, ker je teh največ Zato naj delavci iz ostalih občin pošljejo prijave le za -termin a).
Datum:...........*.............. Podpis:.......................-..-........
NOVE CENE nočitev, to veljajo od 15. 12. 1986 dalje so:
460.— din za odrasle in	Za tuje goste:
230.— din za otroke od 7. do 14. leta	1.100.— din za odrasle
550.— din za otroke od 7. do 14. leta 460.— din za otroke do 7. leta
Novih cen za turistično takso še nismo prejeli, obračunavali jo bomo v višini kot nam jo zaračunava Turistično društvo v Bohinju.
Želimo, da bi tudi izven terminov šolskih počitnic lahko razporedili v dom na Voglu kar največ delavcev. Radi bi ustregli vašim željam in se obenem izognili gneči oz. prezasedenosti in na drugi strani prostim kapacitetam.
Da bo možno uskladiti rezervacije na najbolj racionalen način, prosimo, da se vsi tisti delavci, to nameravate na smučanje za en teden (od sobote do sobote) čimprej oglasite v splošnem sektorju (tel. 221) in si rezervirate prost termin. Ostale rezervacije (npr.: za konec tedna) pa hi urejali sproti, oziroma do en mesec vnaprej.
Vsa, M se boste pri javiti za enotedensko dežurstvo in boste po sklepu planinsko-smučarske sekcije razporejeni, se prav .tako oglasite v splošnem sektorju, da boste rezervirali potreben prostor za vašo družino (dežurna soba ima samo dve postelji).
Opozarjamo, da za tuje goste (vaše prijatelje) ne moremo potrditi rezervacije z napotnico in obračunom stroškov več kot pet dni pred letovanjem.
Za NOVOLETNE PRAZNIKE imajo prednost -delavci, člani plandnsko-smučarske sekcije. Da bom-o lahko uskladili kar največ želja, se prijavite do vključno 12. 12. 1986.	M. S.
M. K.
V tretje gre rado
»Ne pozabi na kopalke in dežnik!« si še naročamo po kratkem sestanku. Že mesec dni vemo točen čas odhoda in prihoda vlaka, le datuma ni še od koder. Pogajamo se z našim sindikatom, kdaj se gre na Madžarsko. Končno se datumi ustalijo tudi za Brakovo. Kaj pa vreme? Ni problema, na morju je vedno sončno in toplo.
Biokovo je za Or jenom najvišji dn za Velebitom najdaljši planinski masiv ob morju. Vsekakor pa je najbolj markantna planina in je prava lepotica Dalmacije. Razteza se v dolžini ca. 25 km. Vzdolž celega masiva poteka planinska transverzala. Poti so markirane in označene s postajami BPS — Blokovska partizanska staža. Prehodiš jo približno v 3 dneh in i-ma 20 kontrolnih postaj. Svoj obisk dokumentiraš s posnetki, žage pa dobiš v društvu.
To pot je organiziralo PD Biokovo leta 1979, da nas seznanja z junaško preteklostjo in obenem s prirodno lepoto svoje gore. V času NOB je okupator zaradi strateške pomembnosti. izvedel na tem področju 13 o-fenziv, vendar Brakova niso niti enkrat osvojili niti umlčiili nobene partizanske enote.
Biokovo nas je prevzel že ob prvem srečanju. Izzival nas je, bo smo utrujeno capljali po Mosorju in se mu vedno bolj bližali. Komaj smo sestopili, že smo se zaprašili z avtobusom v Mafcarsko, da morda ujamemo še isti dan kakšen vrh. Ob pivu in sladoledu smo kar zamaknjeno buljili v steno pred nami. Z modrim vodstvom smo pametno odločali, da za tako lepoto rabimo več časa, saj želimo kompletno turo.
Ta priložnost se nam je ponudila šele letos. Že vso sezono smo se pobožno pogovarjali o tej želji in zadnji teden septembra smo končno odpeketali. Noč smo porabili za vožnjo, da nam ostanejo neokrnjeni 3 dnevi za sončno potepanje po Biokovem podolgem in počez. Začeli smo po-dolgem pri končni postaji' BPS, in se po grebenu bližali jedru in osrednji točki. To je bil vrh Sv. Jure (1762 m) s TV pretvornikom in ‘asfaltno cesto. Naše želje so bile visoke, saj smo se prebudili na 0 m nadmorske višine, pogledi dolgi, nahrbtniki težki. Pred startom se še preštejemo. Okroglo 11. Že sam začetek poti je slikovit. Zastavili smo v Gornji Bre-li, se ,pozdravljali in nasmihali pod zrelim figovim drevesom v vasici Za-vetorije, kjer se civilizacija žalostno konča z odsluženim, zapuščenim in razmontiraniim avtom. Odslej se prepustimo le še markacijam in Dub-čefcu, ki je že aktiviran. Dobro nam gre. Že lovimo delovni ritem, prilagajamo se soncu in kraškemu svetu. Pridemo do zapuščenega vodnjaka
z vodo dvomljive kvalitete in zasanjanih razpadlih ruševin, kjer domujejo le še kuščarji. Ogledujemo si špiljo Pozjata, slikamo, pa spet počasi naprej. Z leve nam pomežikne znanec Mosor. Razgled postaja vedno lepši in mogočnejši. Hodiš po grebenu in izmenoma pogleduješ svet pod sabo. Na eni strani je ozadje, kjer se lenobno pretegujejo naselja, na drugi strani je obala. Val za valom jo poljublja m ljubkuje. Pavza. Bruno mi razlaga in kaže, kje se je poleti kopal na Braču. Ko se je pražil na soncu, se je z mislimi sprehajal po Biokovu. Sedaj se mu je preznojenemu stožilo po plavanju. Dobra kombinacija. Gremo naprej. Nahrbtniki so vedno težji, odmori vse daljši. Popoldan se neslišno -prevesi.
Za danes se ustavimo pod vrhom Sv. Ilija, raziščemo teren in najdemo čudovito mehko travo za naše bivakiranje. Medtem se je pooblačilo, ponuja se dež. Vendar ni vzroka za malodušje. Med nami je močna ekipa iz vzdrževanja, ki ne bo zatajila. Od nekod pričara material za kres. Zasliši se prasketanje ognja in zadržano opevanje. Kmalu zatem zleze-mo v vreče, pripravimo dežnike in si zaželimo sanje brez dežja. Na vrsti so vaje iz NNNP. Vsako uro zaškreblja nekaj ‘kapljic. Vreče za-šumijo, glave se dvignejo, dežniki avtomatsko odpirajo. Nehalo je. Tišina. Spet nazaj v vrečo. Slončki in gracije spet zaspijo do naslednje vaje, dokler nas ob 5.30 dokončno ne prebudi pravi dež. To je bila špica vsej gostoljubnosti. Celo noč je nebo zadrževalo lulanje in bedelo nad nami, da »odmorimo«, sedaj pa so ventili popustili. Morali smo vstati.
Nič ne de. Ker smo že prebujeni, seveda uživamo, da lahko že tako zgodaj žigosamo 'kartice — začenja se nov delovni dan. Zaradi dežja odpade zajtrk, jutranja kozmetika in ostalo obiranje. Po hitrem .postopku se povzpnemo na vrh Sv. Bije. Dežuje še kar naprej. Ko pridemo do križišča, konzilij hitro ukrepa. Sestop v Bast. Naš planinski program je s tem končan. Prehodili in obdelali smo najtežji ter najbolj odročen del poti. Mokri do kože in s polnimi čevlji pribrev-samo v vas. Vreme se zjasni, preoblečemo se v turiste. Ujamemo lokalni avtobus za Makarsko. Začenja se drugi polčas. Odslej uživamo le še turistično gostoljubje Makarske.
Naslednji dan je spet sončen. Na kopališču ožemamo in sušimo planinsko opremo iz nahrbtnika. Izgleda, kot da imajo češki turisti razprodajo. Proste ure izkoristimo za potepanje po mestu. Ogledamo si Mala-
kološki muzej, kar priporočamo vsakomur, M M imel to priložnost. Vidimo zbirko školjk iz vseh morij sveta, fantazijskih oblik in prelivajočih se barv. Tu najdejo inspiracije umetniki, arhitekti. Nekaj izrednega. Jana je naša vodička in šiba-mo dalje. Bruno kombinira ogled s svojim programom. Da se oddolži, prinese verze s spomenika padlim borcem:
Korljenjem u moru, čelom u
munjama
Biokovo nad okolinom vlada svaka sila na njemu se slama.
Spet se poslavljamo ob sladoledu. Zasvojeni smo že z načrtom za ponovni obisk čez dve leti. Takrat bo na programu obljudeni del Biokova — smer počez. Ker smo Zoranov band, gremo spet s spalnimi vrečami. Pa ne pozabite na kopalke in dežnik!
Dopisujte v svoje glasilo!
Colorjeve športne igre ’86
V prejšnji številki glasila smo vas seznanili z rezultati, doseženimi na športnih igrah, tokrat pa vam predstavljamo znane tekaške obraze...
Pomožna ekipa je bila vseskozi v pripravljenosti...
Množica tik pred startnim strelom ...
IZVRŠLJIVI SKLEP SKUPNE DISCIPLINSKE KOMISIJE
Ljuban SIMIČ, na delih in nalogah pomoč pri izdelovanju smol v TOZD Smole in bil že v postopku, je odgovoren, da je dne 30 6. 1986 iz hude malomarnosti povročil zmešanje dveh smol v rezervoarju št. 7, ker je pred pričetkom filtriranja opustil kontrolo ventilov na tehnoloških cevovodih in rezervoarjih. Zaradi tega je nastala škoda in Colpoly, ‘M je bdi namenjen za izvoz, ni bil uporaben za ta namen. S tem je storil hujšo kršitev po 1. -točki 42. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti in mu je izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZ-
MERJA pogojno .odložen za dobo 6 mesecev. Pogojni odlog izvršitve u-krapa je določen z namenom, da se delavcu omogoči spremeniti odnos do dela. V primeru pa, da delavec ne bo tega upošteval in bo ponovno huje 'kršil delovne obveznosti, se bo pogoj preklical in ukrep izvršil.
Zaradi ugotovljene delavčeve hude malomarnosti in s tem nastale škode, je komisija spoznala delavca odgovornega za nastalo škodo in mu na podlagi 130. člena pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti izreka obveznost plačila PAVŠALNE ODŠKODNINE v višini 5 % neto OD za mesec junij 1986.
V primeru, da delavec obveze ne bo izpolnil, bo -izterjana prek sodišča.
IZ DELA ODBORA ZA DRUŽBENI STANDARD
Odbor za družbeni standard je na svoji seji dne 13. 11. 1986 med drugim obravnaval prijave za razpis za dodelitev garsonjere v izmeri 19 m2 na Ulici k studencu 3 v Medvodah. Postopek še ni končan, prijavilo se je sedem prosilcem. Določil je nove cene za brezalkoholne pijače, za stanarino in ogrevanje v naših objektih na Seškovi ulici 2 v Medvodah. Obravnaval je razpis za letovanje na Voglu in prav tako določil cene za sezono 1986/87.
COLOR 7
NAGRADNA KRIŽANKA
					foitc tt.	jkvouSvLi reaMi w	t	V.LIU	SEV6TL	v.tAfeva
			%		=t>					
			pr		STA <2. A h^rhA				LOVA v IZ6.AGLU	
					W-v& A fcOLGZEti					V6.STA vurA
SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA					SESTAVIL b'5	UA-b/U-'*. Le d e-t-o				
					MES TO					
					PCSiH qt-4-v. M. 3.3enewi				a. devA AbEceoe V C. <• TA TVAUI UF-	
toHuuiu		POP«4VOf l ec	)l€VOZVC $l«rb5TVO	liflo m1			cie			
				FfiCdlVAUd AlAdVfUUl						
Jo£/J0 4N-								VOLM£<L t-irec.		VLAbA<_. PfSkdJV
z* er										
OiuuHi. ue-4-14								VUaCvtf		
bEOC,L.					3<?b		TU-tu «4			
					zuec,		TtAuC-* toni V.			
UULIČMA			6CL(,UV6					UL iseceoe		itiseeri ut
			PL66V3CM					h£č ut		
x>i setev/ toMOV/VA						Sltsvtt fneoset). tfice.ai				
m-uuHi									d/67TC<3 4 /Ivini«	
tcu				ponteue TA						
COLORJEVE INFORMACIJE številka 11 (168) leto 15, november 1986. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	1.000	din
2.	nagrada	600	din
3.	nagrada	400	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. decembra 1986. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
	«r	g	g	r			—		L..,	MIMI
	j;:	M	K			1	N	s_	K	A_
	fP	8	BS		►g	L	£	T	!.ia.	g
		-		p/		jo	r	A_	V	A_
n	1		rl	In	inC	Ln_	1	_A/_	A	
u	«-	S	j	lJ	S	IA_	L	A_		J±
8	1		§H	H	G_		A	_R_		
	_V_	r	WMW(		_R_	A_	Ulj		_N	A_
	_l_	R	J_	r		_R_	A	A/	S	z_
	N_	G		o_	V_	J_	N	E_	K_	
■:r	0	A	s		A_	T7TS7	£		0_	£_
	g_	T		r		A_	g	_l_	_K_	
	K	E	_K_	A		o_	D	N	0_	s_
66t'	A_	V/	_A_	R	I		oj	S_	T	
	D		5_	A_	_V_	g	T_	A_		_s_
	/	r	T	S_	A_		A_	Z!	_o_	_r_
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 33 rešitev. Žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih prodajnega oddelka. Komisija v sestavi Marko Ažman, Mili Hostnik in Mari ja Plešec je za dobitnico prve nagrade 1.000 din izžrebala Marto Krabonja, drugo nagrado 600 din prejme Majda Jesenovec, tretjo nagrado 400 din pa Drago Goričanec.
Izžrebancem bodo nagrade izplačane po iziidu glasila.
Čestitamo !
Nov parni kotel za tankoslojni uparjalnik pred vgradnjo...