Štev 7.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
15. februara 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo Ieto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec, Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravni                   štvo Novin v Črensovce, Prekm.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼,½ ali celo j stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Izid volitev v dolnjelendavskom okraji.
Maribor—Celje.
Po volitvah.
Po volitvah smo. Vnogo se je delalo od vseh strank na vse strani, vnogo se je letalo okoli, šče več plačüvalo, tüdi se je pilo i jelo. Vse stranke so napnole vse moči, da bi si pridobile kak največ glasov i s tem kak največ poslancov. Samo naša Stranka, Kmečka zveze v Prekmurji se je ne mogla posvetiti agitaciji tak kak bi to potrebno bilo. Či bi tüdi mi telko agitirali kak drügi, bi dosta več dobili. Ali ne smo mogli, ar nemamo mi žmetnih miljonov penez, kak drüge stranke, ne lažemo kak vnogi drügi, tüdi ne oblüblamo takših stvari, štere potem ne bi mogli spuniti. Vse to je pri nas odpadnolo i ravno s tem so šteli preslepiti agitatorje naše lüdi. Mi smo agitirali samo z našim dozdajšnjim poštenim delom, z našimi trüdi
za dobro našega lüblenoga nam lüdstva i prelepe Slovenske Krajine. Tüdi od nas so dosta slaboga gučali i pisali. To so laži bile i so. Lehko bi vnogoga tožili za špote i laži. Mi ne smo blatili nikoga. Či smo pa včasi kaj trdoga napisali za koga, smo toga nikdar ne napravili, či smo ne meli za to dokazov. Takši je bio volilni boj i zdaj vidimo. ka je što dosegno. Pred seov mate, naši naročniki i čtevci novin, izid ali uspeh volitev.
Za nas je izid volitev dober. Či pa pomislimo, kak malo smo mi agitirali proti drügim strankam, je jako dober. Lahko pravimo, da smo bole zadovolni z volitvami kak pred dvema letoma. Vidi se, da da je naše lüstvo že preci zrelo za politiko. Ne je šlo v past drügim strankam. Zavüpalo je opet nam. I zavolo toga se zahvalüjemo vsem našim volilcom, posebno pa
šče pravimo prisrčen „Bog plati“ tistim, šteri so se trüdili za našo krščansko stranko,
Istina, da je Radič ešče več glasov dobo kak naša stranka. Ne smo njemi nevoščeni; kak se vidi iz izida volitev, so glasali za Radiča opet skoro vsi Madjari i največ Goričanci. Zakaj so Radiča volili, to znajo oni. Ka čakajo od njega, to opet znajo oni. Ka pa bodo dobili od njega, od njegove stranke, toga pa že ne vejo njegovi volileci To pa Znamo mi. I odgovor je: nikaj ne dobijo. Tüdi pri zadnjih volitvah so ravno tisti glasali za njega, šteri so zdaj. V teh dveh letih pa so mogoče drobtino pomoči dobili od Radiča? Što je v Prekmurji, šteromi je Radičova stranka, ali kakši Radičov poslanec bar edno prošnjo rešo? Vse delo Radičovo v Prekmurji, je obstojalo v tom, da so njegovi poslanci našuntali Madjare v okolici
2
NOVINE
15. februara 1925.
Dolnje Lendave, da ne trebe dali srbskim dobrovolcom zemle, da vsakši naj obdelüje svojo zemlo od agrarne reforme. Zavolo teh hujskarij pa so vnogi-vnogi i to ravno najbole sirmaški mogli na jezere plačati, ar so jih dobrovolci tožili.
Gda se je to zgodilo, te so prihajali po vrsti za pomoč k nam. Tüdi so se radi obračali lüdje v vseh potrebah na nas. Tüdi tisti i ravno skoro največ tisti, šteri so ne glasali za nas, so potrebüvali naše pomoči. Lehko bi njim pokazali dveri, lehko bi njim v oči vrgli, da naj idejo za pomoč ta, kama so kruglice dali. — Ali mi smo toga ne delali. Či nam je le zdravje dopüščalo, či smo le mogli, vsakšega smo prijazno sprijeli, vsakšemi pomagali.
Prvi den po volitvah sem pitao ednoga človeka, komi je dao svojo kruglico. Pravo je, da na Radiča, Spitavao sem ga, zakaj i tüdi povedao njemi, kama de se zdaj obrno za pomoč, či de kaj potrebüvao. Odgovoro mi je, da so Klekl predober človek i oni majo potrplenje, da njemi bodo že pomagali kak so njemi prle, čiravno je prle tüdi na Radiča glasao. Gda sem njemi dokazao, da je to nepošteno i grdo, ga je bilo sram, je zardečo i šo.
Znamo, da se bo zdaj ravnotak godilo. Ali mi nemamo tak trdoga srca, da bi mogli gledati trplenje našega lüstva. Komi se godi krivica, tistomi bomo pomagali, i zahtevali, da se krivci naj kaznüjejo. Mi smo i tüdi bomo delali za naše lüstvo i naš kraj. — Nam se smilijo lüdje, šteri so tak zablodili, da raj verjejo lažem i huskarijam, kak istini i dobrim tanačom. — Ar pa je naše lüstvo tüdi zdravo, Šče nepokvarjeno v srci, šče čüti i ma v sebi čütenje do poštenja i pravice, tüdi ga je obdaro Bog s pametjov i dobrim srcom, smo osvedočeni, da tüdi tisti, šteri so se dali zapelati, sprevidijo svojo zmoto i bodo prišli v naš tabor, v našo stranko, štera je edina krščanska, v šteroj edinoj Vlada lübezen do Boga, do domovine i do bližnjega.
— h
Iz volilnoga boja.
Za nami je že, itak pa je vredno, da poglednemo malo nazaj. Zanimive dogodke človek vsigdar rad čte.
Gotovo bo vse zanimalo, ka se je godilo 1. febr. z dr. Korošcom v Ljubljani. Te den je meo on tam shod, šteroga pa so njemi Orjunci razbili. „Slovenec“ med drügim piše: Dr. A. Korošec je vstrajao
mirno naprej na odri i čakao, ka odredi policijski komisar. Gda so Orjunci divjali, orožniki pa kričali, da je shod razpüščen, je položaj postao skrajno kritičen. Ljüdstvo je klicalo: Živijo Korošec! Živijo SLS! — Doli Orjunci! — Fej dr. Žerjav! . . . Komisar je naznano, da je shod razpüščen.
Dr. Korošec i predsednik shoda dr. Stanovnik sta stopila z odra i po sredi dvorane Šla skozi vnožico zborüvalcov ob gromovitih krikih: „ Živijo dr. Korošec I Živijo SLS!“ Dvorana se je spraznila, pri izhodi pa je večjezerna vnožica navdüšeno pozdravlala kandidata Ljubljane, dr. A. Korošca. Ljüdje so zdignoli dr. Korošca na rame i ga nesli med navdüšenjom velke vnožice ljubljanskoga prebivalstva. (8. febr. je tüdi Ljubljana zvolila dr. Korošca za svojega poslanca. Op. ur.)
NEDELA.
I. Predpepeolnična. Evangelij sv. Mataja 20 XX. 1 — 16. vrste. „Mnogo je pozvanih, pa malo ( debranih.“ Mt. 20. 16.
Vsi smo pozvani k večnomi zveličanji. Ali pozvanje samo ne zadostüje za zveličanje, nego tüdi sami moremo skrbeti, se brigati za svoje zveličanje. Zato pravi Kristuš : „Vnogö je pozvanih, pa malo odebranih.“ Sv. Evangellum nam šče pred oči postavili dve resnici : da smo vsi pozvani k večnomi zveličanji ; da se za zvehčanje moremo tüdi sami brigati i delati, Če ščemo, da bomo odebrani.
Vsi smo pozvani k večnomi zveličanji : siromaki i bogatci ; kmetje i gospodje, pravični i grešniki ; ar Bog je ne kak človek — pravi sv. Pismo — da bi delao razloček med lüdmi. Sveti Hilarius piše: „Bog šče, da se vsi lüdje zveličajo, ne samo tisti, šteri bodo pravi svetniki, nego vsi, da niti eden ne bo izvzet.“ 1 sv. Pismo pravi: „Ar lübiš vse, ka je ; i nikaj toga ne odürjavaš, ka si vstvaro, ar si ne zavolo odürjavanja vstvaro ali včino.“ (Mr. 11. 25.) To se pravi : Bog lübi vse stvari, lübi celo stvarstvo; posebno pa lübi človeka, korono vsega stvarstva, zavolo nemrtelne düše. Zavolo te svoje neskončne lübavi Bog želi, hoče vsakomi stvorjenji srečo, blaženost; njemi želi samo dobro; neskončno dobro, večno živlenje. Posebno pa želi to človeškim düšam, štere so kep boži. Zato pravi nadale sv. Pismo : „Ti odpüščaš vsem, ar so vse stvari tvoje Gospodne, ki lübiš düše!“ (Mr. 11. 27.) Potrpi, smilüje se Bog z grešnim človeškim rodom i njemi odpüšča, ar lübi naše düše. „Gospod ma z vami potrplenje“ — piše sv. Peter — „ar nešče, da bi bili nešterni pogübleni, nego da bi se vsi obrnoli k pokori.“ I po proroki Ezekijeli govori Gospod: „Kak istinsko živim, neščem smrti grešnika, nego da se spokori i živi.“ Vsi smo pozvani k večnomi živlenji, vsi od prvoga, do zadnjega, od najvišjega do najnižjega — kak prvični tak grešniki.
Pozvanih je vnogo, ali odebranih je malo. To so ostre reči za nas. Istinske pa so ravno
tak kak prve. Vsi smo pozvani k večnomi živlenji, a pozvanje samo še ne zadostüje za zveličanje. Za zveličanje neje zadosta, da smo zapisani, nego zveličanje si moramo pridobiti, zaslüžlti. Zato pravi Kristuš: „Ne vsakši, ki pravi Gospod, Gospod, bo šo v nebesko kralestvo, nego tisti, ki spuni volo Boga.“
Glasi.
Slovenska Krajina.
Vmro je naš vrli Širiteo, Lukač Alojz v Gradišči. Zapüsto je staroga očo i deco, se od njih lepo poslovio i ešče na skradnjo vtiro mislo na našega urednika. — Bio je dober Širiteo krščanskih listov, dober Jezuš naj njemi plača trüd. Molimo za njegovo düšo !
„Zgodbe o človeku“ se zove kniga, štero je Spisao dr. M. Opeka, kanonik v Ljubljani. Prlporočamo jo. Dobi se v Ljubljani v Ničma-novoj tiskarni po 28 Din, z poštov vred po 29 Din 50 par.
Na Martinišče so darüvali v dinarah: Skledar Štefan, gl. nabirač, Törnišče. 223, Vojkovič Jožef. gl. nabirač, Törnišče, 60, Lebar Bara, Garešnica, 50, Cigan Matjaš, Žižki, 100, na gostüvanji Gjörek Stefana na G. Bistrici nabrala Tratnjek Jožef i Lebar Jožef 70, Cfgan Ivan, gl. nabirač, Sr. Bistrica, 36-50, N. N. Črenšovci 55, Lenaršič Ana, G. Slaveči 30, Horvat S. Ignac, gl. nabirač, G. Bistrica, 79, Ferenčak Jožef, gl. nabirač Gumilica, 358 50, Horvat Janoš, gl. nabirač, Trnje 4925, en siromak iz Trnja na mešno obleko v Kapelo sv. Martina 75, Horvat Marko Magdin, Trnje 15, Žerdin Martin glavni nabirač, Žižki 217-50, Pticko Ivan, Nedelica, nabrao pri cehskom računi 52, mil. g. dr. Ivan Tomažič, stolni dekan, Maribor, 63, drüžina Marič Vincija, Krajna, 100, Špilak Jožef, gl. nabirač, Brezovica, 161, Alojz Balažič, žandar, Sv. Jurij ob Sčavnici, 20, cehsko drüštvo, Tišina 32 75 dinarov. Bog lepo platil
Veliki letni kramarski. živinski, konjski sejmi (senja) se vršijo v M. Soboti sledeče dne-ve: 16.-ga februarja 1925., 30.-ga marca, 11-ga maja, 24.-ga junija, 24,-ga augusta, 15.-ga ok-tobra, 7.-ga decembra.
Državna podpora obmejnim občinam. Veliki župan mariborske oblasti je dovolo prekmurskim občinam i to Križevcom 15.000, Püconcom 10.000 i Vučoj gomili 10.000 Din podpore, da se jim olejšajo bremena občinskcga poslovanja. — Takši so demokratje. Mi siromaške občine bomo mogle plačüvati bogatim pücončarom itd. podporo, ar so se odali demokratom. Je to ne sramota ? Siromaške obč., Prekmurja.
Izselüvanje v Ameriko. G. veliki župan mariborske oblasti davle na znanje, da se vsakši naj dobro pazi, komi se zavüpa, gda šče potüvati ali gda potüje v Ameriko. Je najmre dosta krivih agentov, šteri spravlajo lüdi do Amerike, tam jih pa zapüstijo. Amerikanske oblasti pošlejo potem takše lüdi nazaj, kak se je to že večkrat zgodilo. Zato naj vsaki prle pita svoje oblastvo, (srezko poglavarstvo), štero njemi rado pove vse, ka je potrebno za potüvanje v Ameriko.
Mapa „Prekmurja i Medjimurja“ je vödana, kak smo zvedeli v „Učiteljski dom v
Novi svet.
Spisao : I. SzikIai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Goherca je malo razdražena odgovorila nazaj:
—	Zdaj pa se morata navaditi, da bota spala sama. Nimata oče.
Deteti sta prestrašeno poveseli glavice, obraz njima je žgala vroča skuza, štera se je na te trdi Odgovor odtrgala iz krvavih oči.
—	Ležita lepo. Zajtra pride Mari, dekla, zravna vama obleko, prinese zajtrk. Po mali se že navčita, kak se morata samiva obleči. Ar Mari ma drügo delo. Voščita lehko noč.!
—	Lehko noč! — So šepetale napol mrtve trpetajoče vüstn ce.
I tetca, zaprivši dveri, je Šla nazaj v spalnico.
Deteti sta trepetajoč poslüšali njene trde stopaje, kak postajajo bole tihi, kak se zgübi ropotanje, kak ide skoz štiri sobe.
Z boječim gibom se stisneta vküp. Glavo pri glavi, roko v roki.
Šklepetanje z zobmi je spremlalo tiho, zadüšeno, nadrobno utripajoče jokanje.
—	Jaj, naj ne začüejo !
Skrčeno sta sela na zemlji ležeči matraz. Legla pa nesta. Nesta se slekla. Samo stiskala sta se, žmarila, kak premočene ttičke v od matere zapüščenoj mokroj gnezdi.
—	Nega očo, nega. — Je zdehnola Trezika.
—	Nega, nega. — Je zaječao nazaj Elemer.
—	Nikoga nemava.
—	Nikoga.
—	Ne boj se Trezika — je batrivao sestrico Elemér i jo je še bole k sebi pritisno.
—	Jaz se ne bojim Elemér. Samo ti se ne
boj!
—	Ne slečiva se.
—	Ne. Ostaniva tak oblečeniva.
—	Tak naj ne bo bantüvala prikazen.
—	Kakša prikazen? Ve nega prikazni.
—	V istini nega. A mene vedno straši nekši strašen občütek, grozna prikazen — je razlagao dečko. Moja düša je prikazen. Če od-prem oči, jo vidim ; Če jih zaprem, jo še bole vidim. Ne verjem, da bi oča vmrli. Tü so pred menov.
—	Oni sami ne. Ve so jih pokopali.
—	Tüdi on sam, nego njegova düša. O zakaj tüdi neje neseo naj seov? Tam bi bili zdaj vsi z ubogov materjov vküp. Ne bi se na-ma trbelo bojati, da ostaneva samiva.
Mala deklica je komaj razmila, ka je govoro brat.
—	Jaj, ka je to ? Se je prestrašila.
—	Psi lajajo.
—	Zdaj? Mogoče hüdobni ljüdje hodijo vüni ?
—	Hüdobni ljüdje? Ka nama morejo tisti škoditi? Ali naj lehko vmorijo?
—	Jaj, samo to ne! Vmorijo naj! — Je za javkala mala deklica. Neščem, da bi me vmorili. Ne straši me!
—	Ne, ne.
—	Moliva, Elemér !
Moliva, Trezika! Za očo . . .
—	Pa za mamo . . .
—	1 za mamo . . . Ali joče tüdi ona v nebesaj, Če gleda na naj?
Mari pripovidava.
Hitro sta se zbüdila iz polspanja.
—	Jaj, ka je?
—	Što je?
Bojazliva sta se stisnola vküp še bole.
Klonkanje se je čülo na dveraj.
—	Jaj, düša ! . . . je šepetala prestrašeno Trezika.
—	Vendar 1 Düša ne klonka. Če bi se pri-
kazala, bi tiho priletela k nama.
—	Te pa razbojniki — je pravila znova mala deklica bojazlivo. — Ne govoriva nikaj Delajva tak, kak da bi spala. Znova je klonkalo.
—	Što je? — je pitao glasno Elemér.
Deklica ga je cüknola.
—	Zakaj se glasiš za Boga ? Zdaj že znajo, da sta tü, da ne spiva.
— No potom ? Njim ne to vseeno, Če so hüdobni ljüdje? A naj ja ne bodo bantüvali. Ne sva njim zagrešila nikaj.
Po dveraj se je čülo še močnejie klonkanje.
—	Što je? — Je kričao zdaj že bole batrivno dečko.
—	Jaz sem. Mari. Ka še ne spita? Vgas nita svečo, gda ležeta.
Mari teda.
No ta jiva ne bo bantüvala. Če tüdi jiva večer ne sprejela s prijaznim obrazom. Štošte je lehko vido, da jo prihod dvoje dece strašno čemerio. Ar njoj je to pomenilo novo delo. Mi pa tüdi tak vnogo posla. Zdaj naj še pazi na teva dva paglavca.
—	Sta čüla? — je pravila znova Mari, preci trdo, ka je še bole vrazilo srce deteti i kazalo dali istino nagnenji prvoga vtisa, da je ta Mari tak grobjansko. brezdüšno stvorenje, od šteroga je bolše odtegüvati se. A zdaj bota njoj odkazaniva.
—	Njoj! Ona bo na njeva pazila, ona skrbela za njni red, jesti, spanje, špilanje. Ta ostro-oka dekla s trdim pogledom, nerodnim hodom. Z obraza, oblike njoj odseva nesmilenost, krutost. Mogoče je sposobna jiva tüdi zagiftati, mogoče je.
—	Sta čüla? — Je ponovila Mari. Vga-snita svečo, ar gospa mene skrega, Če dosta zgori.
—	A ne vüpava. — Je odgovorila Trezika.
—	Ne vüpata? Ka se bojita tmice?
—	Ne samo tmice —je odgovoro Elemer Ne veva, česa. Vsega. A bojiva se.
—	No pa me püstita notri; pri vama ostanem, dokeč ne zaspita — Je pravila znova Mari.
Deteti sta se začnola šepetajoč posvetüvati. Ali jo naj püstita notri ali ne ?
Ali šče dobro z njima, ali hüdo?
—	Včasi ! — Je krikno Elemér.
I znova sta se posvetüvala en hip. Mogoče pa njima le nešče škodüvati ta Mari, ve nemre biti tak hüdobna. Mogoče sta samo njeva mela v svojoj bridkosti njeni obraz za tak strašen.
O, Če bi Juliška klonkala, kak bi bežala pred njo, kak bi se njoj obesila včasi na šinjek. Ona bi jiva znala pomiriti, tolažiti. Njo bi morali z njima prignati. Sirota Juliška ! Tüdi njoj je zaj dugi čas brez njeva.	(DaIe)
15. februara 1925.
NOVINE
3
Mariboru „ Ar je in edina mapa, štera nam natenko pokaže našo lepo Slovensko Krajino z Medjimurjom, vse občine, šole, cerkvi, pošte, železnice, ceste, fabrike, vodine i brege i se jo dobi v vseh knjigarnah za 10 Din, jo priporočamo našemi Iüdstvi.
Romanje v Rim Letos obhajamo sveto ali jubilejno leto. Ves katoličanski svet se pripravlja, da pošle svoje zastopnike v večni Rim. — Ponüvle se nam najlepša prilika, da lehko vidimo večni varaš Rim, šteri je sveti vsakomi katoličanci, da vstopimo na zemljo, štera je posvečena s krvjov krščanskih mantrnikov. Za jugoslovanske romare je določen obisk Rima od 26 majuša do 2. juniuša t. 1. to je na risalski tjeden. — Što se odloči za romanje, naj se do 25. februara t. l. zglasi pri svojem plivanoši, gde tüdi naj položi potrebne peneze. Za tretji razred de koštalo okoli 1500 za drügi pa 2000 D.
Konjsko, živinsko i kramarsko senje je vütro, to je 16. februara v M. Soboti.
Beltinci, Dne 1. t. m. se je vršo občni zbor podrüžnice voj. invalidov v Beltincih pri precej dobroj udeležbi. Poročila odbora so bila ednoglasno sprejeta. Po poročilih odbora nam je tov. Krušič, delegat izvršnega odbora iz Ljubljane, šteri je bio tüdi izvoljeni za predsednika obč. zbora, poročao, kakši pomen ma organi-zacija i od dozdašnjega dela. Po odvezi staröga odbora se je izvolo novi. Preds. Hajdinjak, podpr. Šebjan, tajnik i blagajnik Rešek, odborrniki: Žižek, Nerat i Baša Margareta. Preds. nadz. odbora: Slavic, odborniki:	Rengeo, Jerebic,
Matko i Antolin. Delegat: Anton Hajdinjak, namestnik Rešek. Obednom se da vsem invalidom i vdovam na znanje, da poravnajo za leto 1924. članarino kak tüdi za leto 1925. Šteri šče nemajo članskih knjižic, naj si pridejo po nje na tajništvo.
Na Martinišče so dali i nabrali: Kočar Jožef v Bogojini 196, Varga Ivan i Treza Stre-hovci 100, Trajbarič Jožef v Filovcih 232 50, Casar Martin v Strehovcih 115 50, pokojna Gerenčer Magda Strehovci 150, Casar Martin v Strehovcih 35 50, Kočar Jožef v Bogojini 306 50, Vogrin Matjaš na lvancih 143, Görek Franc na Bukovnici 68 50. Vse to so notri poslali vlč. g. župnik Bašša. Kerec Ivan v Otovcih 348, Men-cigar Štefan v Motovilcih 102 75, Sukič Franc v Radovcih 85. To so poslali notri vlč. g. župnik Bednarik. Jančarič Mikloš v Noršincih 64 25, Kolar Janoš v Nemčovcih 55, Jančarič Mikloš v Noršincih 41, Farlelj Karol Martjanci 100, Durič Ivan na gostüvanji pri Török Iv. v Gorici 81. edna ženka v Martjancih 20. Grabar Jožef v Moravcih 10. To so poslali notri vlč. g. Horvat 1. župnik v Martjancih. Iz Cankove se poslali vlč. g. Kereszturi 37. Glavni nabirateo v Rakičani Forjan Andrei dao g. kaplan Št. Horvat dne 23. aprila 141 25, potem dne 28. aprila 224 50 Din. To dvoje je že bilo v Novinah, samo nabiratelovo ime je falilo. Vsem darovnikom pa nabiratelom naj Bog bogato poplača tü na zemli i po smrti.
Orlovski odsek v Žižkih priredi Zanimivo smešno igro dne 22 februara t. l. po večernici i ponovi se igra zopet v tork to je na fanjšček odvečara ob 6. vüri. Spored bo: 1. Predstava veseloga fanjščeka. 2. Avtomat. 3. Mali
človek iz Afrike Vstopnina bo samo 2 Din. Zato v nedelo i v tork vsi v Žižke, smeha bo telko, ka de nam vsem više bodo. Vsi vlüdno vableni! Bog živi! — Žerdin Martin, tajnik.
Država.
Kelko ponüca Zagreb mesa i pijač. Po podatkaj uradne statistike so v zagrebečkoj varoškoj mesnici v preminočem leti bujli 18,680 goved, 44,435 teocov, 60,829 svinj, 997 mlade živine i 314 konjov. Zvün toga je uvozo Zagreb iz okolice 200 jezer kil friškoga i 965.250 kil prekajenoga mesa, masti pa 1 miljon 596 595 kil. Popili so Zagrebčani 79,500 hl (1 h.=100 litrov) vina i 41 jezer hl pive, vküpno 120 jezer hl, ali na tenko 1 hl na osebo. Poleg toga so spili 589 hl žganice i likerov i 22 375 kant šampanjca.
400 mladih tovajov v Sarajevi. V Sa-rajevi so drüžabne razmere posebno žalostne: Brezposelnost, ki je posebno usodna za muslimanški del prebivalstva, pomenkanje stanovanj, družine, ki so v vojni izgübile svoje hranitele itd. Vse to se vidi v dejstvi, da sarajevska mladina jako propada. Tak je tečas v Sarajevi do 400 tovajčkov, ki še namajo 15 Iet.
Živ v drevi. Nekšega dne v prvoj polovici je najšeo nočni stražar v Novom Sadi nekšega znanoga obrtnika, pijanca iz navade, na vulici. Začno ga je stepati i zazavati, a obrtnik neje dao nikšega znamenja živlenja. Stražar, šteri lekaj lüdi bio preci natrkan, je nato s pomočjov nekšega mimoidočega človeka spravo pijanca kak mrtveca v mrtvašnlco. Zajtra so dali zdravniki v podpis mrliški list, šteroga je on tüdi podpisao. Popoldne so šteli mrtveca prenesti na pokopališče, a gda so ödprli dveri (v mrtvašnico), so prestrašeno odskočili: mrtvec je sedo v drevi i kadio cigaretlin. Taki potom se je nepobolšlivec odpravo s prijateli — v krčmo, da znova prepije celo noč.
Krvavi spopad v Zagrebi. V Zagrebi je primo 14. januara do krvavoga spopada med radičovci i Orjunaši. Nekši Orjunaš je vdaro Belaka s palicov po glavi i njemi povzročo krvavo poškodbo. Pri napadi je navzoča bila Policija, ne da bi posredüvala. Nastalo je bitje, štero se je končalo s tem, da so odgnali na policijo Belaka i na zahtevo občinstva tüdi ednoga izmed Orjunašov.
Starinske najdbe pri Plevni. V okolici Plevne so iz kopali drag cen starinski zaklad, ki sestoji iz 11 starinskih zlatih vaz, ki vagajo vküpno 12 kg. Vaze so slütile v bogoslovne namene i so okrašene z vzhodnimi okraški. Izročili so jih narodnimi muzeji v Sofiji.
Duna preplavao. Znaniva novosadskiva športnika podžupan Lakić i trgovec Ivan Rogulja se vso zimo vsakši den kopata v Duni. Gda se napravi led ga razsekata, da se moreta kopati. Dne 9 januara gda je kazao toplomer 2 stopinji Celzija pod ničlov, je Rogulja preplavao 750 m široko Duno v obeh smeraj (ta i nazaj). Proti morebitnim posledicam se je nato zavarüvao s par litri zavretoga vina.
Velkosrbsko divjanje v Sremi. V vesi Bačinci so pomešani s Srbi grško-katoličanski Rusini. Na božične svetke je prišeo med nje dr. Šimrak, da bi opravo božo slüžbo. Ar pa je on voditeo i zdaj tüdi kandidat Hrvatske pučke (ljüdske) stranke, je njegöv prihod pravoslavne Srbe jako razdražo. Svoje čemere so trli s tem, da so ponoči razbili skoro ednoj tretini Rusinov okna. Dne 2. januara je prišeo dr. Šimrak drügič med Rusine, da bi meo shod. Po velkih težavaj se njemi je posrečilo dobiti za njega dovolenje. Govoro je o grthaj srbskih politikov, ki so Hrvatom s svojov centralističnov ustavov vzeli samostojnost. Na shodi je bio navzoči nekši velesrbski dijak. Toga je govor razdražo. I začno je gučati, da Hrvate trbe navčiti i da ne govora o kakšoj autonomiji, ar toga Srbi nikdar ne dopüstijo. Nadale je izjavo, da ne trbe nikšega sporazuma, ar je v toj državi večina Srbov, večina pa sme delati, ka šče. Gda je večer dr. Šimrak šo na vlak, da bi se odpelao, so ga zahrbtno napadnoli. Le z bežanjom se njemi je posrečilo vujti. Napadalci pa so šli za njim na postajo, i da se neje zgodila z njim nesreča, se je zahvaliti načelnlki postaje, šteri neje doptüsto, da bi ga bantüvali.
Mlada samomorilka. V Banjaluki je decembra preminočega leta skočila pod vlak 16 letna učenka. Bila je taki mrtva. Ka jo je pri-pravilo do toga, ni znano.
Smrt od lakote. Hrvatski list iz Zadra noroča, da je tam vmro vpokojeni nadzornik f nančne straže. Vmro je od lakote, ar proti prošnjam pet mesecov ni dobio izplačane vpokojnine. Takša usoda čaka tüdi njegovo ženo, Če se v zadnjem hipi ne zgodi čüdo.
Svet.
Trikratni vmor i samomor. V Judendorfi na Štajarskom je 36 letni vpokojeni ritmojstcr P. Damers proti konci staroga leta v
svojoj vili strelo svojo ženo, desetletnoga sina i sedemletno hčerko. Dveletnoga sineka je püsto živoga. Sam pa se je zagiftao. Kak se vidi iz pisem, štera je pisao pred smrtjov nekšoj pri-jatelskoj drüžini, Šteroj izroča v varstvo maloga sina, sta se z ženov dogovorila, da ideta prostovolno v smrt i vzemeta s seov tüdi obe starejši deteti.
Lepa zbirka. Policijsko ravnatelstvo ma v svojem muzeji prek 55 jezer slik raznih hüdodelcov i prek 5 miljon prstnih odtisov.
Loyd George kak novinar. Kak poročajo, nekše novine, zasluži George s svojimi članki, ki jih priobčüje v Angliji i Ameriki, 20 jezer funt šterlingov letno (to je 300-krat telko Din).
200 jezer novin v ednoj vöri. Na Nemškotn so napravili rotacijski (tiskalni) mašin, s šterim se lehko natisne v ednoj vüri 200 jezer novin po 8 strani, ali 50 jezer po 32. Mašin natisne vsako vüro 126 km papira. Dugi je 21 metrov, za dva štoka visiki, vaga 160 jezer kil.
Nova palača v New Yorki. Arhitekti so izdelali plan nove palače, ki bo mela 88 štokov. To bo najvekša zidina na sveti. Newyorčani se pa bojijo toga velikana. Mislijo najmre, da bi mogli viheri, ki so v takšoj višini močni, palačo pretrgali i tak bi bile v nevarnosti sosedne palače.
Zanimiv pojav. V nemčiji je zbüdilo velko pozornost hüdodelstvo, štero je zvršo nekši Angerstein. Te je vmoro 8 oseb. Eden izmed vmorjenih je meo odprto oko. To oko so fotografirali. Gda so sliko povekšali, je okina slika jasno kazala podobo morilca z zdignjenov se-kirov. Tak pišejo nemški listi.
„Hej Slovani“ je bila napisana l. 1834, Pesnik Samo Tomasik se je müdio na poti v Berlin, kam je Šo v bogoslovje, tiidi v Pragi i ar je dobro poznao vpliv nemške propagande (razširjanja) med Čehi, ga je to jako čemerilo. Ednok je prišo ves razsrjen v krčmo i napisao pesem, ki je naskori postala znamenita pesem vsega slovanskega sveta.
Samomor berlinskoga bankera. V Berlini se je s svojov ženov vred zagiftao 72 letni ugledni banker Leopold Friedlender. Prizadeti je bio pri nekšoj bančnoj nesreči.
Politične drobnije.
Szabadsági (na „Mégis csak beismerik“). Gospode v uredništvi toga lista je tak razveselo drügi stavek v članki „Par reči Hartnerovomi „Szabadsági“ (Novine, št. 5), ka so bili za vse drügo slepi i zdaj svoje čitalce farbajo s tem, da njim davlemo prav. No ja, što ne razmi, pa ne razmi. Škoda pa je, da so tak kratkovidni, ar Človek ne bo mogeo z njimi govoriti. Ja, malo pameti mora vsakši meli, ovak vse lehko na opak vidi.
Domača politika.
Izvoljeni poslanci Kmečke zveze.
Na Kranjskom :
1. Dr. Anton Korošec (v Ljubljani). 2. dr. Anton Korošec (na Kranjskom), 3. Franc Smodej (ljubljanska okolica), 4. Janez Brodar (Kranj) 5. Dušan Sernec (Radovljica), 6. Janez Strcin (Kamnik), 7. Anton Sušnik (Krško). 8 dr. Franc Kulovec (Novo mesto), 9. Karol Škulj (Kočevje).
Na Štajerskom :
10. Dr. Anton Korošec, 11. Franjo Žebot (Maribor), 12. Josip Skoberne (Brežice), 13. dr. Josip Hohnjec (Ljutomer), 14. dr. Jakob Hod-žar (Celje), 15. Vlado Pušenjak (Slovenjgradec), 16. dr. Andrej Gosar (Prevalje), 17. Ivan Vesenjak (Ptuj), 18 Štefan Falež (Maribor).
V Prekmurji :
19. Josip Klekl (Dolnja Lendava), 20. Geza Šiftar (Murska Sobota).	
Što je zmagao? Notranji minister je dao uradni razglas, da je dozdajšnja vlada dobila 162 pcslanca, opozicija pa 154. Izda ne vemo zagvišno, ali je to istina, ar nešterni listi pišejo, da je opozicija dobila več poslancov. Brščas je Vlada dobila par poslancov več. Či bi se pa Volitve vršile po zakoni, brez nasilja, brez laži i posteno, lehko pravimo, pa bi opozicija kakših 200 poslancov. Čüje se tudi, da bodo nove Volitve, ar je Vlada dobila premalo večino.
Pozor zemljiški kupci!
Proda se na lepem kraju 10 m od železniške postaje na Štajerskem prek Mure eno lepo posestvo s hižo vred; je nekaj vinograda, njiv in senožeti, leposadno mlado drevje; živina. Vse lepo urejeno. Kdor želi kupiti, naj se oglasi za podrobnejša pojasnila v pekarni
VEKOSLAV KRALJ Beltinci.
4
NOVINE
15. februara 1925.
Kesno odlikovanje. Pariški list poroča, da je bio odlikovan 97 letni Martin Maurice viteškim križom reda „italjanske krone“ za svojo batrivnost s šterov se je skazao v bojoj za neodvisnost Italije — l. 1859.
Najvekši hotel. V Čikagi bodo meli v najkrajšem časi kotel, ki prekosi tudi newyorške. Koštao bo 17 miljonov dolarov, visiki bo 170 metrov, sob bo meo 3400 za 1000 več, kak hotel v New Yorki, ki je dozdaj najvekši na sveti.
Prekmurski dijak.
Na pesnikovem grobu.
Vroče solnce je sijalo po zelenem, ravnem prekmurskem dolu in tihi sen je vlekel in miril dušo vsakoga . . .
Šel sem na dijaško zborovanje. Na spomin mi je prišel naš poznani pesnik — Miroslav, ki leži v ranem grobu v središču našega dijaškega živlenja — v Beltincih.
Ko magnet me je vleklo srce na grob — premili grob za dom pojočega mladega bogolovca, ki je pel iz ljübezni in spoštovanja do prekmurske grude.
Odločil sem se obiskati njegov grob in šel na pokopališče. Rože so dišale iz domov mrtvih, iz čistih grobov je prihajal vonj, ki je miril moje ganjeno srce.
Nisem videl drügih grobov s svbjo düšo, videl sem jih samo z očmi; tedaj se je zdignil nad vsemi grobovi v svoji skromnosti, a Ijubeznivosti grob Miroslava, ves v cvetlicah, ki so me potegnile k sebi, da sem pokleknil ob grobu in zamolil — duša pa je zapela v vročih solzah :
Miroslav — živlenja cvet je pun trplenja bio ; a zdaj v počitki kak si vsigdar v žitki proso v svojij pesmaj so ostanki tvoji . . .
Bio si vsikdar v boji trdom v svojih želaj spevati za narod i po smrti spati v senjaj večnih mira tam ob oči svojem . . .
Mi najmlajši zarod   ščemo pa ostati v vsoj ljübezni mira, stati v dühi tvojem ! . . .
O Miroslav ! bila je to moja vroča solza, ki je padla na tvoj prerani grob. Gledal si me iz rajskih višav in se mi radostno smehljal, ko je rosilo moje oko.
O Miroslav! kolika je bila moja bol, ko sem te zapüščal v tvojem zemelskem grobu, v katerem nisi mrtev, ker živiš med dijaštvom Slovenske Krajine, ker  je tvoja roža s svojim prijetnim duhom nas vse oblekla v ljübezen naroda . . .
Sanjaj — Miroslav! Sanjaj, sanjaj!
Zlatko Pomurski.
Gospodarstvo.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg.	pšenice	400	Din.,
„	žita	300	„
„	ovsa	300	„
„	kukorice	  180„	
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 24—27 D. 25—29 D. 28 —32 D v Ljubljani „ 20—23 D. 25—27 D. 20—25 D
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70—100 D.
Zagrebečka borza
dne 12. februara 1925
Amerikanski dolar, 1 dolar	  ¸   D 58 '
Austrijska krona, 100 K	D 0.085
Čeho-Slov. krona, 1 K	D1	80
20 kronski zlat	D	225—
Francoski frank, 1 frank	D	3	28
Madjar. K 100 (nova em )	D 0075
Švic. fran., 1 fr.	D	117O
Talijanske lire, 1 lira	D	2	50
Zürich :
Dinar, 100 Din	Sv. frcs 840
Pošta.
Šimon Št. Šülinci. Poslano naročnino dobili. Radi počakamo na sirote. — L. Büček St. Louis. Lepo naročnino dobili. Vse je v redi
za nazaj i naprej za l. 1925. — Horvat A. Chicago. Peneze za Martinišče dobili. Lepa hvala. — Gujtman Ignac. Prosenjakovci. Nikaj nam ne Znano od tistoga. Za funduš pa dobite zemljo, če ste prosili. — Vinčec Jožef, Kapca. Dali smo našim glas, da bi šli k Vam. Ne vemo Če so mogli doprinesti. Kesno ste se javilj. Hvala za prijaznost. — Nemec Franc, Sv. Jürij. Naj občina prošnjo vloži za vse na glavarstvo. — Baranja József, G. Črnci. Brez carine se spravla zrnje delavcov notri. Drva samo te, če što svoj hlod na žago pela i blanje nazaj. Najboše bo, te se občina obrne na glavarstvo i to oprosi, naj se za sirote zavzeme pri glavnoj carinarnici. Pa prepis prošnje pošljite tudi g. narodnomi poslanci, ka do prosili za Vas to ugodnost. — Fabjan Gjörköš, Klanje. Oči vse raztolmačili.
Zahvala.
Žalujoča rodbina Štefan Horvat v Dolnji Lendavi se prisrčno zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obilno izkazano sočutje, ki ji je lajšalo bridko izgubo njene drage hčerke i sestrice Mancike. Posebno se zahvaljuje šolskemu vodstvu za prelepo zadnje spremstvo i za ganljive žalostinke.
MALI OGLASI
Razglas !
Strokovna zadruga čevlj. mojstrov v Turnišču naznanja vsem svojim članom čevljarske zadruge da bo obdržala svoj redni obč. zbor dne 19. II. 1925 ob 10. uri predpoldne. 
S sledečim državnim redom:
1.	Volitev novega odbora.
2.	Pregled računov o dohodkih i izdatki. Dolžnost je vsakega člana jz navedene
stroke, da se udečeži seje.
Turnišče, dne 5. feb. 1925 Predsednik:
Štefan Litrop	
Tajnik: Gjörköš
Naznanja se, da što de nücao jaošove mladike, 2 leti stare prve posle naj se zglasi pri Jauk Karoli, posestniki v Skakovcih, Prekmurje.
Občina Odranci bo dala delati na Črnci cementani most. Vsi ki želejo delo prevzeti, naj pridejo dne 15. feb leto na lice mesta kde se
delo potom licitacij prekda stami de najfalej delao.                               Župan.
Oda se edna nova zidana hiža z gostilnov i gruntom vred v bližini postaje Lipovci (Beltinci). Več se pozve v reedništvu Novin.
Skoro nova parna žaga
„Vollgater“ z vsemi pritiklinami vred stoječa v bližini Bleda ob Savi na Gorenjskem se pod ugodnimi pogoj takoj proda. Cenjene ponudbe oz. vprašanja pod „parna žaga“ na upravo lista.
RAZGLAS
Kupila sva od vdove Julije Hodošček gostilno i mesnico v Bakovcih hšt. 8.
Vsakdo, ki ima kakršnokoli terjatev proti prodajalki, naj jo javi pri odvetniku Dr. Škerlaku v Murski Soboti najpozneje do dne 15. februarja 1925., ker nadva za eventuelne dolgove prodajalke nobene odgovornosti ne prevzameva.
Aleksander Kerčmar, gostilničar in žena v Petrovcih.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja prevzema bančne garancije.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago III:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti: Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov., Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja driištvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago III. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1924:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Štefan Ros, tajnik Mihael Gjörek, podtajnik Jožef Čurič, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Štefan Kavaš, nadzorni predsednik Matjaš Zver. račune-voditeli Štefan Ritlop i Paveo Tkalec, paziteo društva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Naročnina ino Oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDŐŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Hranilnica i posojilnica v Črensovcih
r. z. z n. z. uradüje vsako nedeljo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 911.
Vlog stanje je že nad dva milijona.
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.