ist 39 ' t ' r m Tečaj XLYI a l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70. kr.,za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 26. septembra Obseg: Deželna kmetijska šola v Grmu. Gnoj in gnojenje na šolskem yrtu Nasledki narodopisni obrazi. Trgovinska in obrtna zbornica. Iz deželnega zbora. n snopsa u Naši dopisi Zemljepisni in Novičar. Gospodar k< stvari delati ako Deželna kmetijska šola Grmu. Za ta prekoristDi deželoi zavod je razpisanih pet o tej ustanov ali štipendij. Ne moremo si kaj, da ne priliki nekoliko besed izpregovorili o tem zavodu. hočeta živeti, veliki posestnik in manjši kmetovalec; prvi bolj z umom in denarjem, drugi pa s •» i. I " * »__• H. svojo roko. Obadva pa tarnata dan na dan, da ne moreta izhajati, da donaša zemlja veliko premajhne dohodke plačila in druge potrebščine pa da so od dne do dne veče. Grajščak toži seveda najbolj, kajti njemu se godi zelo tako kakor se je godilo Izraelcem, kateri so se v Že od nekdaj je pripoznana potreba, da se mora puščavi spominjali- polnih egiptovskih loncev. vsak človek poprej sam učiti, predno prične drug učiti. Kdor hoče na primer postati duhovnik, iti mora v semenišče, pravdnik ali pa zdravnik na vseučilišče itd. Rokodelci se morajo že od nekdaj najmanj po tri leta pri kakem mojstru učiti, predno postanejo rokodelski pomočniki. V novejšem času se je pa izpoznalo, da je to učenje, to strokovno izobraženje premajhno, nezadostno. Ustanovile so se rokodeljske in obrtniške šole. Res je, da se kmetovalcu, bodisi velik ali majhen, dandanes slabo, jako slabo godi. Kmetiški stan je pač med vsemi, dasiravno najtežavnejši, najmanj kazen, zraven pa najbolj z bremeni obložen. In ako vprašamo, zakaj je pa z kmetiškim stanom tako, dobimo za odgovor: med drugimi vzroki je poglaviti pač ta ? da kmetijski stan v svoji stroki ne napreduje nič, da se v umnejšem gospodarstvu ne izobražuje nič, ampak gospodari še Kmetijstvo, ta najvažnejši stan človeški, bilo je do vedno po starem kopitu. Veliki naš posestnik — grajščak vprašuje navadno hlapca: Ti, Janez, kaj misliš, kako Sin manjšega posestnika najnovejšega časa žalibog najbolj zanemarjeno. Do leta 1848. imeli smo grajščake, katerim je bil kmetovalec bodemo to ali ono naredili ? podložen. Grajščak je bil sicer tudi sam kmetovalec in vprašuje pa tudi hlapca: Ti, kako ste to druga leta na- navadno velik kmetovalec, toda on ni bil podložnim so- pravljali? Temu in onemu je navod stara navada. In kmetovalcem kmetom mojster ali učenik, ampak kako čudo je to?! Saj pride pri nas morebiti šele na se bil v bil mu je zatiralec in prava pijavka. Ne le, da so morali več tisoč kmetovalcev komaj eden, kateri kmetje, tlačani, grajščaku vse polje brezplačno obdelo- kmetijstvu kaj bolje izobrazil, izšolal. Vsi drugi stanovi vati, morali so mu vrhu tega še od svojih pridelkov se strokovno izobražujejo, vsi napredujejo ? desetino plačevati in tudi vsakovrstna druga j kmetovalec dostikrat ne! Kako čudo potem nadalje, ako se jim slabo godi, kar naravnost sramotilna dela opravljati. Takrat je bilo saj so še vedno proti drugim stanovom „der dumme pač lahko veliK posestnik in grajščak biti in kakor tako Bauer", kateri si mora še celo za svoje zastopnike v dobro izhajati, kajti takemu ptičku ni bilo v varnem najvažuejše skupščine, kakor v občinski, deželni in dr- gnezdu v gradu skoraj za drugo skrbeti > kako se bode kratkočasil, kako velike pojedine ? nego love itd pravljal, za potrebna sredstva skrbel bode že žavni zbor može iz druzih stanov, kakor doktorje itd. izposojevati. Da se to predrugači, ustanovili so tudi v naši der dumme Bauer4, kakcr so sploh preprostega kmeta deželi poseben zavod, posebno kmetijsko šolo v Grmu imenovali zaničljivo. pri Novem mestu. Ta šola je za sinove kmetiških staršev, Leto 1848. poravnalo je globino med nekdanjo vi- naj si bodo grajščaki ali preprosti boljši kmetje, kateri sokostjo grajščakov in velikih kmetijskih posestnikov in se mislijo s kmetijstvom pečati, gotovo najvažnejša za nizkostjo neprostih kmetovalcev. Dandanes morata obadva osnovnimi ljudskimi in normalnimi šolami. tej 310 šoli učijo se vse v umno kmetijsko gospodarstvo, po- hlevskega gnoja za prvo iu najsilnejšo potrebo, za poz dajoče stroke, kakor trtoreja, kletarstvo, saddjarstvo, nejši čas mora se pa sam z gnojem preskrbevati. Hlevski poljedelstvo, živinarstvo itd. V ujej poučuje se pa tudi gnoj ne dela posebno dobro na vrtu, učitelj mora v računstvu, spisji, zemljepisji, risarstvu, naravoslovji skrbeti za prikladuejši gnoj i in to sta gnojnica in me itd. Iz kratka: poleg strogo kmetijskih predmetov pou- šanec (kompostj. Gnojnice je dovolj v šolskem stranišči, čuje se v šoli v Grmu tudi v vseh tistih predmetih, v Nikdar naj se straniški gnoj ne prodaja, ker on je zlato katerih se (razen latinščine in grščine) na spodnji gim- za šolski vrt. stranišče naj ne prihaja nič drugega naziji ali pa na spodnji realki. Vrhu tega napeljujejo nego samo človeški odpadki in se v kmetijski šoli v Grmu učenci k strogi poslušnosti, večemu še voda in pomije, pa brez nobene trde primesi. Straniška jama poštenosti, marljivosti, pridnosti, ščedljivosti, rednosti, mora seveda biti zidana in zaprta, to uže s higijenskega zmernosti v jedi in pijači, snažnosti v obleki in v vsem stališča. Iz primerno zidane jame je lahko gnojnico je- druzem. Ali si je torej mogoče za sinove kmetiških mati. Mislim da ne bode težko tam, koder šole nimajo staršev boljšo šolo misliti mimo šole v Grmu? Zato je še takih jam, prisiliti občin, da ne zanemarjajte kmetovalci, posebno boljši, premožnejši narede. kmetovalci! Ne dajte, da bi dežela za njo toliko tisočakov za posestvo, učitelje itd. na leto z veliko premajhno koristjo trošila. Pošljite vanjo svoje za gospodarstvo namenjene sinove, potem ko so domačo šolo ali pa če so tudi dovršili eden ali dva razreda kake srednje šole ter Gnojnica rabi, a vedno močuo z vodo razredčena, z najboljšim uspehom v gnojenje obzelenelim rastlinam. gnojnico naj se poliva ob deševnem ali vsaj ob lačnem vremenu. Zelo mokro zemljo ali s snegom odeto polivati treba z manj ali čisto nič razredčeno gnojnico. se morebiti z gospodarstvom že tudi doma nekoliko e gnojimo z gnojnico zelenim rastlinam, treba da stoji skusili. Ubožnejši prosite ustanov, premožnejši pa plačujte za sinove, saj vam jih tudi v gimnaziji ali realki Grmu staneta hrana in sta- z vodo razredčena, najmanj en dan, da se dobro pre kuha » ker drugače posmodi rastline. nihče ne hrani zastonj. Narejanje mešanca je za šolskega vrtnarja zelo novanje 33 kr. na dan. toraj kakor v nobenem drugem zavodu ne. Hrana gotovo tako malo, je pa prav dobra, stanovanje kaj lepo, prostorno, snažno in zdravo. Svariti pa moramo na tem mestu pač tiste kme- tovalce, kateri si tako le mislijo: Ako dobi moj sin štipendijo v Grmu, dal ga bom tja za dve leti, potem si bo pa že kje na Hrvaškem ali drugje poiskal službe, polnom zginijo in strohne važno opravilo. Sicer je znano, kako se mešanec dela vender hočemo tudi o tem nekaj besedi izpregovoriti, in sicer ozirajoč se na razmere na šolskem vrtu. Mešanec imenujemo gnoj, ki je napravljen iz mnogih in na razne načine skupaj zbranih gnojilnih tvarin. Te gnojilne reči naj na kupu leže toliko časa, da po- spratene. Sprstene pa v Kmetovalci! pomislite le, da je dežela to šolo ustanovila, dveh letih. Vsas tak kup naj torej leži dve leti, in ker da gojila ima povzdignila domače kmetijstvo, ne pa da gospodarskih služabnikov družim deželam. od-Kaj vsako leto skrbimo za nov kup, treba je za narejanje mešanca toliko prostora, da na njem lahko stojita dva naša dežela od tega, ako plačuje mladeniču dve Ki ja tudi treba premetavati. V ta namen določimo lahko tudi dva prostora. Mešanec narejajmo blizu vrta ali na vrtu samem. Če ga uarejamo na vrtu, res zgu- leti v Grmu hrano in pouk, ako jej pa potem, ko šolo dovrši, pokaže hrbet? Kmetovalci cele dežele, posebno pa še Dolenjske, bimo prostora, zato imamo pa gnoj pri rokah. Za na-pokažite, da vam je do tega, da ne zaostajate v izobra- rejanje mešanca na vrtu odloči se prostor v kakem kotu ženji, v napredovnji za drugimi stanovi kakor do zdaj, če mogoče proti severu. Ta prostor je dobro z drevjem in naklonite svojim naslednikom v gospodarstvu lepo in grmovjem obsaditi. Ce je na vrtu malo prostora ali priliko, katera se Vam ponuja tako po ceni, ter pošljite ga sploh nič ni, narejati bode mešanec zunaj kje. Kar jih za dve leti v šolo v Grm. rabi za mešanec, meče se vse na kup, na pr. blato s Dol. Novice/ Gnoj in gnojenje na šolskem vrtu. ceste in iz vaških jarkov, rušina, smeti iz šole in sta novanj, kuhinjski odpadki, pomije, pepel, žaganje, gnoj gnojnica itd. katerikrat dob se ne dela nad meter visok i to se celo leto zbira na kup ter ne-remeče in z gnojnico zalije. Kup naj Drug leto ni temu kupu Zemlja novo narejenega vrta je ali uže od narave slaba ali pa je pusta in surova, če tudi drugače dobra. vrtnar mora zatorej izkušati, da zemljo zboljša lski novih tvarin dodajati, ampak premeče naj se vsake mesece in dobro zalije z gnojnico. Ob enem se pa način pričue delati nov kup. Konec dru- do na omenjeni ter jo od leta do leta naredi plodnejšo. Razen umnega obdelovanja ima v to svrho dve sredstvi na razpolaganje, t. j. gnojenje in globoko prekopavanje ali rigolovanje. Gnoj more učitelj dobivati od drugod, vender treba da večino gnoja prideluje doma. Z dobrimi besedami gega leta je mešanec goden ter najboljši vrtni bodisi ža dobiti apna ? gooj, ali pa drevje. Koder je lahko mavca, laporja, primeša naj se tugi nekaj zelenjad, cvetice teh tvarin. YTrtna zemlja zboljšava se tudi z dovažanjem plodne priprosi sicer učitelj od nekaterih gospodarjev nekoliko zemlje. Sicer ne bode učitelj tako popravljal vrtne zemlje 311 ob navadnih razmerah, vender utegne prav v ceno ali dimo drugačni, namreč taki, kot bili smo pred nekoliko pa zastonj dobiti takih guojilnih tvarin. Omenjam še, leti, po mojih mislih zopet pravi tepci in nadzadnjaški da se zholjšava pretežka, ilovnata zemlja s sviščem ali glupci. Kaj smo pa takrat dobroga imeli in užili? Nič drobnim peskom, prelahka iu prerahla pa z ilovco. Na- druzega, nego pravo muko in trpljenje, veselja pa prav nobenega. Lepše in krasnejše je dandanašnje življenje če tudi včasi koga malo glava poboli, se ta in in drago. Prst ravuo je, da je tako zboljšavaujo težavno (humus) ali splrh hlevski gnoj in mešanec zboljšuje itako vsako zemljo tudi v fizikalnem obziru. naše oni kam tja v kak jarek prekucne in malo pobije. Vse to nič ne de, in človek poleg drugih sladnosti, ki jih vživamo, na take malenkostne neprilike prav lahko in rad ) odlične stvari. pozabi Nedelja je edino in le za-to, da človek ob tem dnevu malo poraja in svojim počutkom tudi po drugi strani kaj privošči. So li oni kaj na boljšem, ki so Nasledki „s n o p s a u bili v cerkvi in se tam nego smo mi, ki (Dalje.) Vpepelil je samega sebe in polovico vasi Zalesja. smo se po noči okolo ponašali ter pokazali, da se nikogar nič ne bojimo, danes dopoludne se pa dobro naspali in smo sedaj, če tudi v cerkvi bili nismo, vendar Četrta obletnica prvega javnega plesa v Zalesji le tukaj na tem mestu v — pravem paradižu? in tako bila je za Zaleščane britka, žalostna in osodepolna. V življenje nam dobro de; tako življenje hočemo si tudi saboto, ob večeru pred žegnanjem v Zalesji, bil je pri naprej za prihodnje čase špogati! Plahtaču uže pravi sejm; staro in mlado šnopsalo in popivalo je pri njem tega večera vse preko do črez polunoč. Potem razgrajalo, vpilo, vriskalo in rjulo se je po selu vse navskriž skoraj do belega dnč nastopne Temu norčevanju 9 je bilo prav po Plahtačevi glavi vkrojeno, pritrdili so nazoči z: „prav dobro!" Plahtačka pa Robarjevega Toneta za to oholo predrznost kaj laskovo še posebej pohvali. To da, reva zmotil nedelje. Pijanci zaleški so to nedeljo zjutraj, mesto v se je hudo in britko. Vsaka predrzna hudobija je tudi cerkev iti k božji službi in dati Bogu, kar je njegovega, uže prav blizu svojemu koncu. — Robarjev Tone ni pobrisali jo spat. Prespali so pijane grdobe do mislil, da je tega dne zadnji večer njegovemu brez preko poludne nedeljskega. Potem napravili so se zopet, božremu življenju. ne poludanski službi božji v farno cerkev, ampak za Prec ko je bil 8 voj o pohvalo Tonče zaslišal javni ples na „brijarjih'- pri — Plahtaču. — Zbralo in klical je za-se pol litra „špiritovega po- dušku stekel nalezlo se je na tem kraji očitnega pohujšanja uže mu je po grlu doli v želodec. Prižge si koj potem še pred in med popoludansko službo božjo celi broj mladih smodko in se odpravi tja, kamor vsakdo peš hodi. (in med njimi tudi starih) se še ljudje iz cerkve od popoludanske službe božje vrečali, ko se je pri Plahtaču uže vse vrtelo, vriskalo ljudi obojnega spola. Niso razpuhtevajoči alkohol zanesel ga je vse kam drugam. Zalezel je na svisli, katere so se na drugem koncu Plahtačevega gospodarskega poslopja nahajale in so bile in drugi raznovrstni ropot vganjalo; a znani škripači odprte. Tu bilo je še veliko suhega sena in druge ži so jo pa na vse pretrge rezali: škripali, cvilili, in tro- vinske krme nakopič Tonče se blizu senenega kupa bili. Bolj ko se večer bljižal, večji drenj bil je na ob neko reč spodtakne in padaj mu goreča smodka plesišči. In šnops delal na vse strani svoje zlobne v seneni kup odleti, sam se pa poleg tega na tla zavali > učinke. Število pravih opojenih norcev bilo je vedno večje, skušali so za stavo, kedo ga več spravi pod nezavesten obleži. Mirni in trezni Zaleščani, kolikor je še bilo > streho svojo v dušku, s tem rastla na vse strani. Kletev, pridušanje bredov in ostudno klafanje do skrajnosti svoje. Robarjev Tone bil je tega večera pri Plahtaču posebno ohol in drzovit. Kar očitno se je tam neka po 10 je pa tudi predrznost bili so uže v svojem nočnem počitku; Plahtačevi šnop-zaničevanje krščanskih sarski bratci in sestrice njihove spravili bili so se pa množilo se je vsak trenotek ravno dobro k nekaki večerji v gostilniške prostore nje- gove hiše. Preko polunoči dregne jih nekaj neprijetnega v nos in oči; bila sta to gosti dim in njegov neprijetni duh, katerima vhod bil je ob vetrnem pritisku skozi uri v noči začel norca delati nedeljo in zasramovati. Bil odprta vrata in okna gostilniških sob Plahtačevo go je res snopsa dobro natrkan, a še bolj pa hudoben in spodarsko opeko krito) poslopje je v vsem podstrešj predrzen. Trdil je, da se niti Boga niti hudiča ne boji. uže v strašnem plam bilo Rekel je vsem nazočim : Večina nas je tukaj, da danes gromelo, bruhne in vsa strešna opeka j Kar naenkrat, kot bi za 3 na tleh razdroblje niti v cerkvi bili nismo; ker pa nismo bili tam ? tudi plamen izbukne in debele iskre z ogorki vred razsujejo pridige nismo mogli slišati. Da pa brez te nebodemo, se preko spodn dela vasi po suhih slamnatih strehah i popridigoval Vam bodem jaz malo za kratek čas. Odda- katere se ob precejšnjem vetru ki je ob požaru momtano hne in odkašlja se, ter tako-le nadaljuje: No, kaj nam nastal, kar v treuotku vžgo. Grozoviti prizor, a še stra se je danes še slabega zgodilo, če tudi cerkve od znotraj šnejši položaj za prizadete! Stari iu drugi pametni ljudj videli nismo. Prav veseli in židane volje smo tudi z malimi otroci vred v najboljšem nočnem počitku 9 brez Boga. Duhovniki vedno vpijejo nad nami, da bo- katerih glavami razvnel se grozoviti ogenj nad Plahtačev * 312 plesalci ji in piesaiKe pa. pu »uv^pou ju ot.auu, j«« »—* -— —v-------~~ trenotku zalatil, vsi zbegani! Zares obupno stanje! vaj Feliks vso apiško cesto, ali potnika ni nikdar plesalke pa po šnopsu in strahu ki jih je glavno mfsto. Za Septimija Severa je strahoval tolo kar Da spečih nihče v ognji konec prva zasluga Žvanoveinu Šimnu do vzel ni, bila je zopet celega plenil, nekaj je vzel, ostalo mu je pustil , ki je prvi bil na pri zorišču in je ljudi iz spanja z pomočjo zvonov farne cer so mnogo držali do tega kve buditi pričel in pomoč. tako prouzročil splošnji klic na Vpepeljenih bilo je tega večera v Zalesji do 60 z materjo zemlje, ter tako Tem bolje pa so bile zgrajene rimske ceste. Rimci da imajo dobrih cest. Za ceste bilo treba zložnih spojiti , Zato so žrtovali ogromnih svot. Državi cest, da je mogla podjarmljene pokrajine laglj tuli na uzdi držati hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Marsikedo se se je pri Rimcih bolj in bolj razvijalo umetno cestno stavbarstvo, in ker so bili oni na vso moč energiški, je hudo opekel; rešilo se d w zložnost in lepoto kakor nam to omenja Plutarh in jo iz Zalesja pobrisal. Samo rotenje in prekinjanje Kakor so javne ceste delali največ s politiških bilo je o njem. Pa o groza in strah Kmalu popoludne nagibov, tako so pošto vpeljali vsled pozneje nastalega ko so pri Plahtaču merišče razkopavali, dobili so med centraiiškega sistema. Vpeljal jih je Avgust. Na vzhodu 9 pepelom in še tlečemi gorki na prostoru podebivšimi osobito v Perziji, imeli so jih uže vrlo dolgo Sueton svislimi nekaj njegovih telesnih ostankov in to ves nam pripoveda, da je nastavil ob vojaških cestah 9 osmojeni in skrčeni drob opaljene debeljše kosti glave, na gotovih enako oddaljenih mestih, korenjaških potov 9 rok in nog njegovih ter vso razdejano žepno uro njegovo z verižico in prstanom vred. Ostanke njegove pometali so z vilami v leseno jih brez vseh cerkvenih obredov tam v zadnjem zagrebli. Duša njegova je pa v pozneje tudi vozov, da je tam preje izvedel, kaj se trugo kotu pokopališča godi po pokrajinah. Trajan je to napravo vrlo razširil in zboljšal. Uže tedaj je bilo po dan hoda daleč postaji kjer je potnik dobil spalnico, kakor tudi drugih ugodnostij. hlev Za za živino, kopel, cesarsko rodovino vzduhu šnopsa se preselila nepripravljena pred sodni kovi prestol. (Dalje prihodnjič.) so bile postavljene še posebne zgradbe (palatia.) Mej glavnimi postajami je bilo po pet ali osem mutacij ali poštnih zamenišč kjer so premenjavali konje j mule voli Na vsakem zamenišču je bilo do 40 konj, mul in volov. Kurirsko službo so ovrševali na konjih De teže ni smel imeti Zemljepisni in narodopisni obrazi. pese so nosoli kurirji v krnirjih več kot 16 do 17 klg. polagoma so poskočili tudi 56 klg na Nabral Fr. Jaroslav. Antonini so dovolili, da je vozila cesarska pošta 86. Kako so potovali starodavni Grki. (Dalje.) Varne pa niso bile rimske ceste uže ondaj z voli razne paMljatve do 840 klg. teže. Nas zanima osobito posebna pošta, ki je odpravljali potnike. Dolo- do pičice, koliko ljudi sme sesti na voz čeno bilo in s koliko težo Kdor delal čez postavo, ostro ne. Kedar so izbruhnili politiški ali vojskiui nemiri, rasli so tolovaji kot gobe iz tal. Po skončanili domačih vojskah je moral Avgust vse sile napeti, da je ugnal to lovaje ga prijeli. Na štirikolesni voz so naložili 560 klg osem, po zimi po deset konj po so po ali letu so vpregli mul. Na dvokoleni voz so naložili 168 klg. ter vpregli trojo živino. Na razpolaganje je bil še tudi bolj lasek Soteske je dal razširiti, da jim tako podre za- štirikolesen « _ m _ « mm • • ooz samo trije enkrat odpeljal, več kot sede, in na najbolj razvpitih mestihje ustanovil vojaških postaj. Tudi Tiberij se je moral teh naredb in naprav držati. uže ondaj na najslabejšem glasu in kedar so te kraje so te naprave in za 336 potniki setti klg teže Na voz so smeli Prvi voz se je vsak dan 600 korakov ni smel kreniti Pontinske močarine in galinarske šume so bile z glavne ceste. To bi bilo tedaj uže nekaj ali žal 9 da vozovi bili na razpolaganje ob apijškej cesti očistili, tedaj so jeli dreti banditi v le uradnikom, osobito vojakom, in to brezplačno edino Ako 31» - jc imel cesarski odposlanec tako poslanje, da se ni bolj ker spadajo rečeni proizvodi v branjevsko obrt. L mogel dovelj jasno spričati na dotičnih mestih, dali so kar se tiče škafov, omenja se, da jih prodaj mu legitimacijo. 8 katero je brez ovir mogel nnprej. branjevcev. malo Na legitimacili je bilo točno določeno, koliko konj more zahtevati kakošne hrane, in kako dolgo velja legitimacija; Ali vkljub vsem strogim naredbam in pazlji- » * posrečilo marsikomu, da si je izposloval se vosti tako poštno izkaznico. Za denar se je dobilo vse uže ondaj kakor dandanes. (Dalje prihodnjič). i & Po 39, Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) 36. zakona z gne 15 marca 1883, drž. zak. presoja se obseg obrtne pravice po vsebini štev. obrtnega lista. Po odstavku 2., § 38. rečenega zakona upravičuje, ako se kdo prijavi za trgovski obrt, omejen na določeno blago ali na določeno vrsto blaga, trgovati z dotičnim blagom. Visoko c kr. trgovinsko ministerstvo poslalo je sicer zbornici načrt imenika tistega blaga, katero naj bi obsegalo trgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Toda ker ni še dtfinitivne določbe, ne more se ta imenik zmatrati kot določen imenik. V tem imeniku so naslednji proizvodi: specerijsko in Kolonijalno blago, južno sadje, olje in tolšče ribe in ribji proizvodi, žitni proizvodi ) sadje in semenje, kemijske pomočne tvarine in rudninski proizvodi, smola in kemijski proizvodi, barvilni les, pr- stene in kemijske barve, sveče, milo, in umivala > pijače in žganje, užitni proizvodi in dolikatese, netilno blago. e zgoraj omenjeno, ta imenik ni Ker še, kakor definitivno določen, to so še starejše določbe merodavne Po tem in po dozdanjem običaju imajo trgovci z mate- Jjalnim in specirijskim blagom pravico prodajati nas- lednje proizvode: vse vrste materijalnega in barvnega blaga lubje, 5 kakor: semenje, korenje, zelišča, cvetje, šibe, listje, gobe, gumi, smolo, trpentin, zemljo, drago m drugo kamenje, biserje, okamnine, rude, rudninske zdelke, kemijske priprave, soli, žganja, esencije, balzame vode lik očiščene in dišeče kise, liaaonski sok, različne tolšče, ribjo sušeno in kuha slonovo kost, moržj puh, sadji zobe mast, vosek, kovinsko steklo med, sveže po , razstopnik, bjo kost, žuželke, gagkunov piiroduje izdelke, morsko rastli itd kakor tudi dišeče kore specirijsko blago, kakor: slador kavo čaj kakao » lijo, čokolado, ocuk dišeče korenja, masi olj J ano sadje laneno olj vrste i tu- zemska in vse ribe. vrste inozemske zemlje, drevesno sadje, sir, rozoljo, vina in pisalno orodje. • 1 » B- 1 • ■ -A >» |»UZ IK* Odsek torej predlaga : Slavna zbornica naj pritrdi tej izjavi, katero ima izreči c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kočevju. Predlog je bil sprejet. Kar se tiče pravic kramarjev, omenja odsek, da je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom od 29. 31.007, poslalo zbornici v izjavo tudi smejo kramarji prodajati. septembra 1885, št. imenik tistega blaga, katero Po tem imeniku spadalo bi v trgovino kramarjev: tra okrajki, čipke, preja, sukanec, kratke in dolge no kovi > govice, gumbi, igle, kopčice, zapone, svinčniki glavniki, naprstniki, denarnice, listnice, in pisnice, rokovice, noži, mala zrcala, žeblji, kragulji, kocke, svečnaki, gladeži, v nedrage kovine ukovane ponarejene dragotine, lesene pipe in cevke za smodke. žlice (izimši žlice od drage kovine), ključi in verižice za ure (takisto od nedrage kovine), trakovi za ure, otročje igrače (od nedrage kovine) mere, zobotrebniki, zre za potnike in budila, svetilnice, stekleni in voščeni biser, ponarejeno kamenje ; vrhu tega tudi proizvodi, ki jih imajo na prodaj branjevci. Ta imenik posnet je po dvornem dekretu od 20. febr. 1822. Na Kranjskem bilo je že, ko je bil izdan ta dvorni dekret, različnih naprav. Ljubljani nastali so mej kramarji in trgovci že za vlade Marije Terezije prepiri radi njih trgovskih pravic, kateri prepir je konečno utolažila po- 1775. godba, potrjena z dvornim dekretom od julija Po tej pogodbi sestavila sta se dva imenika blaga, ka- terih jeden obsega blago, s katerim izključno le kra marji ? drugi pa proizvode, s katerimi smejo kramarji in trgovci skupno trgovati. Novi prepiri prisili so cesarja Josipa II. da je v kranjskih mestih odpravil razliko mej trgovci in kramarji, toda od poslednjih zahtevalo se je izkazalo, da so se naučili trgovino, da imajo potrebni zalog in da morajo plačevati jednake davke. Po svoboščinah trgovskega stana v Ljubljani (12. septembra 1799) plačevali so kramarji, ki so bili vtelešeni trgovskemu stanu, manjše pristojbine za vzdružbo, bili so oproščeni izkazila o učenju in zalogi in 11. člen ustanovil je razliko mej trgovci in kramarji, da trgovci vsak v svoji stroki, imajo pravico blago spadajoče v njih trgovino po zabojih, zavojih in centih, v neomenjeni kakovosti prodajati ne samo alla minuta, ampak tudi pridobiti za prodajo ali' in grosso, kramarji naj pa bi se s tem zadovoljili, omisliti si svoje zaloge le po potrebah male trgovine ter le na malo prodajati. Vrhu tega bilo je trgovcem tamkaj le nekaj malo vrst finejšega in dragocenejšega blaga, n. pr. specirijskim trgovcem: kava, slador, laško olje, fino koreninje, barvilno blago itd. Od bile blago poleg faktorije in špedicije izključno izgovorjeno, vseh vrst blaga, katere v svoboščinah trgovcev niso Na podstavi te natančne določbe o obrtnem pravu izrecno izgovorjene trgovcem, bil je manjši kup obema specirijskih trgovcev mora se vprašanje, ali imajo spe- deloma dovoljen. Ker pa dvorni dekret od 20. februarija cerijski trgovci pravico, prodajati tudi vrvarsko in šče- 1822 kramarjem tamkaj, kjer bi se mogli izkazati z za-tarsko blago, biče, bičnjake in škafe, zanekati in to tem konitimi pravicami za prodajanje še več proizvodov, nego jim je bilo dovoljeno z niž. av. naredbo od 12. junija 1789, dovoljuje neprestano trgovanje ž njimi, to se vidi iz tega, da so se trgovske pravice Kramarjev na Kranjskem raztezale mnogo dalje, nego v mnogih drugih kro-novinah. Vsak kramar dobil je konečno pravico, da se je smel pečati s trgovino v vsem obsegu, ako se je izkazal, da se je trgovine dobro naučil in da ima potrebno zalogo za trgovca, če tudi je ostal trgovstvu le kot kramar vdružen. (Svoboščina graške in ljubljanske trgovske družbe) (Dalje prihodnjič ) Iz deželnih zborov. r Deželni zbor kranjski. IV. svojo sejo imel je deželni zbor kranjski dne 21. septembra ter je rešil od 20 t< čk dnevnega reda vse, razun zadnjih treh, ker je pri razpravi o poročilu finančnega odseka o strokovni šoli za šivanje čipek in umetno vezenje v Ljubljani, bila pričakovati obširna razprava in je popoludne kmalu hotel o važnih poročilih posvetovati se finančni odsek. Po odobrejnem zapisnika zadnje seje, naznani deželni glavar dopis c. kr. deželnega predsedništva. v katerem se posreduje naznanilo Nj. cesarske visokosti ce-sarjeviča Rudolfa, da mu v veliko obžalovanje ni moč vdeležiti se s svojo soprogo, nadvojvodico Štefanijo, slovesnega odtvorjenia deželnega muzeja Rudolfinum. — To naznanilo spremlja g. deželni glavar s sledečimi besedami : „Slavna zbornica! Kakor s tega dopisa razvidno preuzvišenemu vladarju in njegovi dinastiji vedno vdani deželi Kranjski v temu letu ne bode mogoče Njegovo cesarsko Visokost cesarjeviča Rudolfa in Visoko njegove prevzvišene soproge cesaričine Štefanije pozdraviti v svoji sredinji. Kakor smo prepričani, da bi se bila Njegova cesarska visokost rada vdeležila naše slavnosti, pridružimo se tudi mi obžalovanju Njegove cesarske Visokosti, da mu ni moč, obiskati bilo našo deželo. Nadejamo se pa, da bode to kar letos ni mogoče, očividno zarad obilnega posla, katerega ima Njegova cesarska Visokost v interesu skupne vojne, mogoče v najbližji prihodnosti in da se nam bode podala prilika, izraziti čutila največje vdanosti Njegovima cesarskima Visokostima in Njeno casarsko Visokost gospo cesaričino prvič pozdraviti v naši deželi. Predlagam da se ta dopis jemlje na znanje." Vse druge točke dnevnega reda rešilo so se po predlogih poročil dotičnih odsekov oziroma, deželnega odbora. Tudi pri poročilu upravnega odseka, poročevalec g. dr. Papež, o premembi § 13. deželnega volilnega reda, ni bilo ugovora in se je sprememba v soglasji z določilom § 54 deželnega volilnega reda, sprejela v navzočosti več kot 3/4 vsih poslancev in z večino % glasov ker je glasovalo, kakor je proglasil g. deželni glavar za premembo vsih 31 oziroma 32 navzočih poslancev. V. seja deželnega zbora bila je včeraj dne 25. t. m. Po odobrenim zapisniku zadnje seje, privoli se i poslaucu baronu Apfalterer- nu dopust še za ostalo dobo tega zasedanja. Pri točkah dnevnega reda bile so razun ene vse razprave mirne in nepomenljive. Le pri poročilu finančnega odseka o ustanovitvi strokovne šole za umetno šivanje čipek in za umetno vezenje, poročevalec g. poslanec Murnik, nastala je živahna razprava za to, ker naučni minister za to šolo odločil slovenski učni jezik. Opozicija se je čudila, kako je moč, da naučni minister more odločiti za tako šolo slovenski učni jezik in v razpravo segla sta poslauca Deschmann in Schwegel. Prvi delal je, kakor bi ugibal kedo da je zakrivil to nesrečo nad kranjskim nemštvam ter je izrekel me-nenje da je to ena koncesij državnim poslancem za to, ker so glasovali za državni davek na špirit. — Baron Schwegel je zopet hotel se kazati praktičnega ter zagovarjal potrebo nemškega poduka, vendar pa je tudi sedaj ponavljal psovko zoper naučnega miuistra Gautsch-a rekoč, ua se je v tej zbornici zadnjič imenoval sramota stoletja, podtikujoč te besede poslancu g. dr. Poklukar-ju. Poslanec g. Šuklje pobijal je izreduo srečno puhlost g. Deschmaun-ovega dokazovanja in je trdil, da pri zagotovljeni rabi slovenske in nemške terminologije v šoli bode ta pristopna tudi nemškim učenkam, akoravno se sme soditi da med 100 učenkami ne bode 5 slovenščine nezmožuih. Stvarno, temeljito in odločno zavračal je oba proti-govornika tudi poročevalec g. Murnik, ki je koncem govora g. baron Schwegel-u tudi iz stenografičnega zapisnika dokazal, prečitajoč ves dotični stavek, da je dr. Poklukar imenoval odrivanje učencev iz srednjih šol, ne pa ministra, sramoto stoletja. Baron Schwegel pa zopet svoje trdil, rekoč, da je njegova trditev prava, ker jo je že o prejšnjem zasedanji izrekel. Prihodnja seja je jutri v četrtek. Naši dopisi. (Konec) Iz ljubljanske okolice. 30. avgusta. (Šolsko.) Šolskih vrtov bilo je v tem okraji 19. Na 16terih podučevalo se je v sadjarstvu in zelenjadoreu, a na 3 pa samo v sadjarstvu. V teh vrtih nahajalo se je 8845 divjakov, I i ^ v ^ \ Br j * i ] I k - r 134 maternih dreves in 6456 požlahtnječkov. Poleg tega nahajalo se je v teh vrtih tudi 30 trt in 21 panjev čebel, kateri so se pa do sedaj upno uže podvojili. Med občane razdeljenih bilo je iz šolskih vrtov 680 dvoletnih divjakov in 305 požlahtujenih drevesc. Učitelji in učenci tega okraja požlahtnili so letos na svojih šolskih vrtih 3010 drevesc. 315 Šolski vrtovi naj bodo uzorni; zanemarjeni šolski tlina cevi meri vrt je učitelju v sramoto 305 Kako naj se šolski vrti ob deljuj govori listič „ Vrtnar," knjižica „0vočarstvo I del od R. Dolenca, »Vrtnarstvo" od Schulgarten" od Langauer-ja učitelju najtopieje priporočajo feT Pirca in „der kateri spisi se vsakem ., teža jednega jeklenega streliva (podolgaste krogle) znaša 455 klg., za vsak strel potrebuje se daljava strela 141 kil rujavega smodnika naj večja nad Kar zadeva predpisa na vseh šolah v telovadbi predmete, podučevalo se ni ženskih ročnih delih. Kar zadeva ročna dela naj pridobe se potrudijo voditelj šol da za ta poduk kako privatno zmožno osebo ka tera bode za trud sroj dobivala deuarne nagrade. znaša 16 kilometrov ali 2*1 mile, to je ura hoia. Oklopnica »cesarjevič Rudolf" obrožena bode na stolpu s tremi taki topovi. Volitev mestnega predstojništva v Kra občinski volitvi mesta izvoljeni: za župana g. Karol Šavnik, za svetovalce: Pri Kranja dne 6. sept. t. 1. so bili Toliko na kratko po poročilu gospoda okrajnega šolskega nadzornika našega šolskega okraja ob konferenci dne 17. julija t. Ferdinand Sajovic, Tomaž Pavšlar in Franc Dolenc. Vabilo k slavnosti blagoslovljena šolske zastave v Nevljah v edelj oktobra 1888. Vspored D o s t a v e k. Da šolstvo v tem ok tako pošteno napreduje, gre še posebna zahvala in zaslugi našemu vrlemu g. c. kr. okrajnemu šolskemu uadzorniku Vinkotu Levstiku. On je pravi mož na svojem mestu in popolno kos zadači svoji. Strog je, kjer je treba, a nasprotno pa pravi oče svojim sotrudnkom učiteljem. Ker se nadzorniška doba bljiža uže svojemu konecu, Blagoslovljenje zastave ob 3. uri popoludne. Slavnostni govor. 401etnici cesarjevi. Pesem; zložil Ivan Zarnik Deklamuje Katarina Virjent. Slovenska dežela. Deklamuje Stanislava Zarnik Slo slovenskega vojaka Pesem » zložil višje skega šolo moža oblasti bolj storiti apredka v tem osobito v zad zopet okrajnim okraju lej dobi šolskim ne morejo za prospeh šol u nego da nam tega za resnično zasluženega Zarnik. Deklamuje Sušnik Ivan. Mladi ni. Pesem; zložil Ivan Zarnik Antonija Novak. Deklamuj kom hodnjo dobo imenujejo in postavijo. Bog ga živi za pri Razdeljenje knjižice „Cesar Franc Jožef I šolsko mladino. Pogostenje šolske mladine. mej Iz Ljubljane Venceljnov. Deželni zbor kranjski. De lovanje zboro napreduje dobro in izrekoma finančni podajal je do sedaj največje število poročil za odsek javne seje Mej posameznimi točkami in pri ljudskej veselici svira Kamniška veteranska godba. to slavnostjo združi se ob enem splošna ljudska veselica v proslavo 4Uietuega vladanja presvitlega ce- sarja Franc Jožefa v upravnega odseka došlo je do sedej še čiustvo eno poročilo, odsek za letno poročilo pa je naznanil za jutrišno sejo poročila o treh paragrafih. Izmed važ-nejih vprašanj bilo je včeraj rešeno ono premeščenja bolnice ven iz mesta ljubljanskega tako, da sme sicer za primerno ceno prilično nakupiti stavišče, da pa vendar premeščenje samo ostane odvisno kupnine za sedaj tej slavnosti vabi slavno ob šolsko vodstvo. Novicar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Grof Kalnoky vrnil se je z Nemške da se bila bolnico in pa od izdatnosti podpore ljubljanskega mesta nazaj na Dunaj in časniki ugibljejo, kaj in pa hranilnice. Rešiti je še vprašanje dolenske želez- mugla dogovoriti z Bismarkom. Ker se je uradno na niče, za katero namerava deželni zbor priporočiti vdeležbo glašalo da bode razgovor zadeval tudi trgovinske raz dežele s svoto 500,000 gld dalj gledališko vprašanje, mere Nemško-Avstnjsko, dalo je to uemško-narodnim pri katerem je tudi še letos treba določiti stavišča in časnikom takoj povod pisariti o „tesneji" zvezi z Nemško pa dopolniti v prejšnjim zasedanji sklenjenih vodil za P° njiho zgradbo. Deželni proračun bole v obče ugod okusu Dne 3 ravno svoto. dežela leto kaže presežek 110.000 3u, ako- pri davku na žganje zgubi pomenljivo rihodnje zato, ker se pri deželnem posoj oktobra pride na Duuaj Nemški cesar in se bode mudil približno 6 dni, pa zadnje tri delaj na lovz na Gornještajerskem. Za sijajen sprejem nižeavstrijskim deželnem se elike priprave na bi led Razprave v zboru vrše se sploh mirno, akoi nasprotna manjšina, večino pi ada boru odgovoril je c. kr. namestnik baron Possinger nterpelacijo Verganijevo z veliko odločnostjo zarad po zbor da bi potem mogl peljala na stopanja policije povodom obsodbe Schonererjeve v svojih listih kričati in la- uica Je 81 dobravala odgovor namestnikov gati o „surovosti" slovenske deželno-zborske večine Kranji in v Žireh bode lepa cesarska slavnost Ko se je razglasilo > da dne oktobra nemški prihodnjo soboto in nedelj dne in t. m cesar doide na Dunaj, takoj pričelo seje gibanje prusjaške nemške stranke v mestnem odboru dunajskim in pa v Ljublj oklopi tehta Velikanski top peljali so minuli četertek skoz sedaj zborujočem nižeavstrijskem deželnem zboru. Mestni v Pulj Top je namenjen za našo s stolpom ,cesarjevič Rudolf. Cev topova 48.500 klg. je dolga 10.625 m. Kalibar ali vo- vojno zastop dela za okinčanje mesta tolike priprave, kakor imelo slaviti lastnega cesarja, in v deželnem zborn stavil je protisemit in pristaš Schonerer-jev Ver- 316 tak gani, predlog, da ga deželni glavar celo ni pustil Srbska. Govori se, daje posredovanje našega prečitati rekoč, da to ne spada v področje deželnega cesarja imela toliko vspeha pri pravdi o ločitvi zakona zbora. Po pravici obsojajo tako početje vsi domoljubni med kraljem in kraljico, da kralj odstopi od pravde, časniki, kazajoč posebno na to, da je mogoče kai ta- ne pa da bi se sklenila poravnava med kraljem in mestu države, katero nikakor ceniti kraljico. cega v glavnem ne ve dobrot in prednosti izvirajočih od tod, da v njem biva cesar s svojem dvoram in vsa državna osredna oblastva. Praga Ogerska. Baron Czaky, do sedaj veliki župan Cipski in podpredsednik gosposke zbornice ogerske, postal je naučni miuister, zuačijo ga na kratko s tem da se pravi f Pomenljivejše, kot zborovanje drugih novi minister je liberalen katolik. Da bode novi minister deželnih zborov, je ono kraljestva Češkega izrekoma letos, ko se že drugo leto kujajo tamošni nemški zvest pristaš vladajoče liberalne stranke, bilo je tako umevno. poslanci, ki ne prihajajo v zborovanje. Omenjali smo zadnjič pomenljivega nagovora češkega deželnega maršala kneza Jurija Lobkovic a. Danes poročati nam je o predlogu deželnega odbora, v katerem poroča, da je neimenovan rodoljub (nadinženir in državni poslanec Hlavka) deželnemu maršalu izročil 200.000 gl. v enotnih državnih dolžnih pismih za ustanovitev češke akademije znanosti, slovstva in umetnosti v Pragi. Deželni odbor predlaga, da dežela sprejme to darilo, da- Vlada je pri volitvi poslanca za srednje mesto Pestansko grdo propadla. tem nekdaj Deak-ovem volilnem okraju bili so vedno voljeni z vsklikom zvesti pristaši vladini, sedaj pa je propadel mogočni vladni kandidat, \odja hranilnični Julij Steiger in izvoljen je bil pristaš zmerne opozicije (Aponijeve stranke) časnikar baron Ivor Kaas. i.* Grška. Najnovejše vesti. Govori se, da se princ Jurij zaroči s rovano v hvaležen spomin 40letnega vladanja cesarjevega ter predlaga ob enem pravila za akademijo. Tak čin domoljubja je enako veselo poroštvo zvestobe avstrijskih Slovanov, kakor tudi nepremagljivosti češkega hčerjo vojvode Chartres-kega; govorica, da kralj na naroda! merava vlado prepustiti prestola nasledniku ter vrniti nadepolna, ne več tužna. sme se trditi se na Dansko, se ne poterjuje po vsem, ampak formalno Istra danes. Sedajna grof Taafejeva vlada ne drži več križem se ugovarja, da se v prizadetih rok nasproti brezozirnosti italijanov na Primorskem, ni razgovarjalo. krogih > kaj tacega še Stari lahon dr. Vidulič moral je pustiti stol deželnega glavarja za Istro, ker je hotel tajiti obstanek Slovencev in Hrvatov v Istri, ker ni dopustil, da se prečita hrvatska interpelacija v istrsKem deželnem zboru. Dr. Volarič in pristaši njegovi pritožili so se telegra-fično pri ministru grofu Taaffe ju in ta je zaukazal, česar Vidulič storiti ni hotel, vsled tega odstopil je t Vidulič in zborovanje pretrgano je do 15. oktobra. Vendar enkrat odločen korak na Primorskem/ Egipt Kaire se brzojavlja dne 25. t. m. Dva angleška vojna brodova odideta nemudoma v Suakim, kamor se je napotil tudi egiptovski batalijon v pomno- ženje tamošnje posadke. Laška. Povodom prihoda nemškega cesarja bode v Neapolu zbranih 20 laških vojnih brodov in 22 tor- pedo-brodičev. Pričakuje se pri tej priliki, da doide tudi nemška in pa francoska mornariška eskadra. Nemška. Priprave za potovanje cesarjevo so gotove. Poslanik Schlotzer vrnil se je v Rim. Knez Bismark in njegov sin grof Herbert Bismark, bila sta pri med- Zitnii cena cesarju, ki se odpelje na potovanje s Potsdama. narodne afriške države dohajajo nepovoljna poročila. Stanlej-jevo potovanje v sredno Afriko je spodletelo v Ljubljani 22. septembra 1888 Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 95 kr banašk. vsled izdajstva domačih glavarjev, Stanlej sam je gotovo 7 gold. 32 kr turšice 5 gold. 70 kr soršice 5 gold zgubljen in prizadete države prevdarjajo sedaj. t kaj storiti 75 kr. rži 5 gold. 30 kr ječmena 3 gold. 10 kr ovsa 4 gold kr ajde 5 gold 60 k ovsa 2 gold Spanjska. Zuani francoski maršal Bazaine, ki 44 kr. Krompi 2 gold 05 k 100 kilogramov je bil v Krimu pri Ruski vojski, leta 1862 v Meksiki, v francosko-nemški vojski leta 1870 pa vjet z vojno V Kranji 24. septembra. 173 000 vojakov. Umrl je dne 24. t. m. v Madridu. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Sodnija obsodila ga je na smrt, predsednik republike Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen pa ga je pomilostil. Leta 1874. pobegnil je iz ječe in 1 gold. 22 kr. se je konečno naselil v Madridu, kjer ga je pred malo 1 gold. 60 kr leti hotel kot izdajico umoriti nek Francoz. 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba J. Blaznikovi nasledniki