Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubl jani y sredo 29. novembra 1854. List 9 o Saj bilo vendar prav Sklizali VeČ Pnako zemljo, in obdelaval peso in korenje enako. Prav dobro se mi je obneslo. Da se sami pre pričate, prejmite tudi tri korene, izmed kterih je funtov živinske klaje (hrane) pridelovati. Še vse premalo je gotova resnica spoznana, eJen, preden smo mu korenine potergali da podlaga skor vsacega gospodarstva so do stojni pridelki živinske klaje (hrane). s ćem bomo vagal. Vec enacih korenjakov sem sicer přidělal škoda, da mi jih je zajic preveč oglodal u Kaj davke plačevali pa bomo sami jedli s cem si oble ko kupovali 9 ce si ne bomo iz zernja skupili nekterih goldi narje? — nas bo zavernil ta in uni. Gospodarske skušnje {Da misi na Pa sej tega nismo nikdar terdili, da naj bi pokončujejo), pnFuiwa y gospodar le za živinčeta svoje skerbel, in tudi da- vertnar kot naj boljo pomoč tole: nes le ponavljamo, da naj seje gospodar na svoji ktere so jabelčne ali hruševe peske vsejane, n«j kmetii toliko klaje, kolikor je je primerno ve- se položé brinjeve vejice, ali, da jih veter ne likostinjegovega zemljiša. Dobiček, ki bode iz tega odnese, naj se položé v te gredice, preden so se izviral, je res tako velik, da noben umengospodar popolnoma s parstjo zasule. To brani mlade sadi u- Li__i _____a •• r A;«** vertih vsajenih sađnih pèsk ne Wochenbl." neki priporoča v „Nass. po verstah, v naj ne bo mogel oci zatisniti pred njim Prav po domače se hoćemo o tem pogovoriti. čice potem tudi pred tiči in polži (Da oknja v étalah ne primerznejo). Štale Pa govoré "od tega ne bomo praznih besêd pobirali, prezračati ali v hlev potrebnega dobrega zraka od temuč le skušinj se deržali, kakor jih vidimo pri zunaj pušati, je pozimi večidel zatega voljo težavno, in nahajamo tudi zapisane v bukvah druzih ker že pri majhnem mrazu oknja rade zamerznejo ■ Vrat namesto okenj odpirati ne vetri stale tako i nas dežel. Petero poglavnih dobičkov hodi za gospo- dobro, kakor če se oknja večkrat odprejo, ker so darjem, ki si primerno mero klaje prideluje. Ňa- puhi le kviško silijo in se skoz bolj nizke vrata tako éteii jih bomo naj popřej po versti, in potêm pre- popolnoma odpraviti ne dajo; tudi se po odpertih tresli vsacega vratah živina lahko prehladi. Da se tedaj zamerz Per vi dobiček je: da s sevo trav in de- njene oknja hitro odtajajo in potem ne zamerznejo kmali, se ob kratkem naredi s tem, da se v spra malo soli se telj zboljšujemo čedalje bolj polje svoje. —«.«.«v,«. «w*^* « ^ Drugi dobiček je: da imamo s pridelova- nje in nad špranje soli potrese. njem klaje manj delà in nam je manj delavnih to opravi. Da pa s soljo nasitena voda izstajanega . v taker rok treba, ki so zdej drage. 'VUU III/ £iUll lfillV; »llUfll; JCJlIfW y Jt £jgU\AJL SJLllU ] IVv - Tretji dobiček je: da gospodar, ki pride- osoljena voda ne zmerzne pri navadnem mrazu ledu ne zmerzne vnovič lahko, se zgodi zato luje primerno mero klaje, zamore tudi primerno ampak se le o posebno hudem. ^ mm v . m a m . m m -mm ft . « 5 število živine imeti in jo bolje rediti. Četerti dobiček je: da zamore gospodar govejo živino v hlevu rediti, če si prideluje klaje po potrebi. Peti dobiček: da si z obilnišo in bolje re jeno živino napravlja več in bolj šega gnoja. Ti peteri dobički so po skušnjah tako poter Potovanje po okrajnah neba (Dalje). Koj v pervih letih, ko eo jeli daljnoglede rabiti, eo se misli zvezdogledov čedalje bolj čistile. Dokler se niso daljnogleda imeli, so měnili, da imajo drugi plaoeti f jeni, da se ne dá nobena pametna beseda zoper go- zvezde, BTitlobo sami po sebi, ki je nasa zemlja nima» voriti. Ker pa je vendar treba, da se vsaka stvar Kako bi bil mogel kdo pri takih mislih terditi, da __ do jedra pretrese, bomo tudi mi teh 5 glavnih stvari zemlja z drugimi planeti krog solnca suce? Đaljoogled A6 poznali, ter se imele travne nam pokazal, da so deli planetov, ki jih solnee ne ob prerešetarili. Preden pa začnemo, še enkrat po- pá je nam odkril reenico, ki je pred nismo navijamo: da naša misel ni, da mi mi^u n «»m. — ». ť——•, — ------ť-------, ». ------~--- in deteljne semena nezmerno sejati, ampak le iéva, temni kakor je nasa zemlja temna na ponoćni poli prim ern o naj se sejejo na vsaki kmetii, če ni le celó mala kmetija, ki jo gospodar z malo stopinjami ob- gledali emo pa tudi, kar Tiho Brahe na svojih zve od tacih ni govorjenje, ker na taćih kme- »dah ni vidil, namreč lise, ki se na njih obrazih ka svetá, kakor vidimo to pri luni na neobsijanem delu. Za 5 5 hodi tijah darstvo kol voditi. vico zgubil. (Dalje sledi) k jer sila kola lomi, ne more umno gospo zejo m pa vertenje teh svetov, ki ga moz se ni razlo Kjer J + I Domače skušnje z velikim korenjem ni nič, je tudi cesar pra- čiti mogel. Tudi v sol ocu so se take lise najdle;njih pervo popisanje je prišlo leta 1611. na svitlo od Fa-1) rici ja Frisija, pa jih je ravno tega leta tudi za-gledal jesuit, Kris to f Scheiner z imenom. Njegovi 1 prijatli so ga prosili, naj bi znajdbo na svetio dal, kar Gosp. fajmošter A. Gregore iz Sostrega pod ga je tudi volja bila storiti, ko bi ga ne bile nasprotne Ljubljano pišejo: „Od si. kmetijske družbe přejeto iilozofične \raže svojega časa zaderževale. Kako bi kdo seme vélikega korenja sem s peso vred vsejai na lise in madeže zagledati mogel v solneu, ki je veljalo 378 in se veljft za podobo čistostí to se ni moglo zje- se dva popotnika erečata ter eden kot dragi terdi i da diniti z zapopadkom te zvezde. Lise v lani so celó tako lana ž njim gré? Kteri ima prav? Z oběma, veste velike, da jih vsak lahko s prostimi očmí vidi, v resnici da na eokrat ne more iti 00 pa hribi f Iz tega lahko previdite > ki beden ne bil spoznah jih tadi pred znajdbo daljnogleda no- eo ja očí za nos vodile! (Dalje sledí.)] » da Y) Saj jih tadi mi nismo vidiii, ki smo skoz daljno gled lano ogledovali, le toliko smo mogli razločiti •__„. inn! :« irnnnna 9 da Kratko premišljevanje o novem redu ka ki jih imajo tla v lani veliko jam in kapov Saj ste še prav vidili. Jame pa in kapi, 50.000 milj deleč vidimo, morajo vendar nekaj veči biti kakor dva komolča. Take velike kape parsti in skalovja pa mi hřibe imenajemo ženske pravde Ko je (Dalje.) obravnava dokončana, sodijo sodniki. Oni pa Ali je lana tako deleč od nas?" Merjava je pokazala > da je Saj ne razsojajejo po svojolastnem prepričanja (kakor po postavi leta 1850), ampak po pravnih dokazih, kteri resnici se ne imajo natanko prevdarjeni biti. Samo tisto, kar je pra vn o bote ostavljali, ki jo je že Tiho Brahe spoznat. Mož (ali po pravilih pravice) dokazano, smé v pretehtovanja vam sam takaj roko podá, poprimite se in lahko si bote za resnično veljati. Pravna moč dokazov se pa mora pre-po skošnjah in dokazih na pravo pot pomagali; saj vam sojevati po posebnih predpisanih odločbah (§. 261.—282 ne bo treba drage palice kakor zdrave človeške briht- Postava tedaj določaje posebne verste pravnih dokazov, po nosti. Naj višje gore se naj dalje vidijo po zemlji. Ako kterih se more kaj pravno dokazati. Vendar pa ni sodnikova od deleč verh hriba, tarna ali pa jadra zagledamo, mo- dolžnost, če so tadi vsi pogoji spolnjeni, ki so po od ramo soditi, da je verb visoko nad ravnino ali pa nad ločbah postave za to ali ano versto dokazov potrebni y morjem Hrib * ga 20 milj delec vidimo, mora koli da bi mogel zatoženega za precej visok biti. Od lane se pa vé, da jo ljudjé9 ki so po 2500 milj saksebi, ravno tako vidijo na enem se čati 9 krivca (krivega) obsoditi, ako pretehtavši natanko vše okolšine, ni mogel prepri- , da je res kriv, in ma je zastran tega se kaka kot na drugem kraja. Lana mora tedaj več tisuč milj dvomba ostala nasprotnih vzrokov, ktere pa mora na-nad zemljo po zraka plavati. Sicer s primerjanjem samo tanko v razsodbi povedati. Po dokončani obravnavi in po pretehtanju pravnih našo > > sodba 9 V dokazov se storí „kázeňská sodba44, to je kteri se kazen ali štrafinga določi, čeje zoper zatoženca mi nikoli ne dosežemo prave oddaljenosti, pa za reč je dosti, da vidimo kako vsakteri more zapopasti da je lana veliko dalje od nas in tadi veliko veči svet kakor si jo ljadstvo misli, ki zvezdogledom ne verjame. pravno dokazano, da je kriv kaznjivega djanja. Će pa Ravno tako si lahko bolji zapopadek od lane zadobite, krivda sicer ni pravno dokazana, pa vendar niso vse če premislite, da se nam zmiraj enako velika vidi, zoper zatoženega govoreče sumnje popolnoma overžene, naj bo nad glavo ali pa deleč od nas tam nad sivimi hribi > ko se že našema pogleda odtegaje. » Zdaj si pa jel bolj pametne praviti, da ti vendar se stori sodba: „da je zatoženi odvezan zatožbe ker ni dovelj dokazov". 9 Co 00 pa V8C os umbo popolnoma voiceoo, ali more čio vek kaj verjeti44. ce djanje, kterega je obdolženec kriv, ni tisto hado Kaj ne, ko bi vas vraže ne zaderzevale, bi mi koj delstvo ali tišti pregrešek, zavoljo kterega je bil zato prav dali ? Kajše zen 5) 1 ali pa če je zatoženi takošen, da se ma oje-slišim vas odgovarjati, kaj tacega verjeti, govo delo nemore v krivdo (krivico) šteti, ima sodba se morali prav oslepeti; dokler pa sami z lastnimi očmí tako glasiti: „daje oprošten kaznjivega djanja, vidimo, da se obnebje obraća in zemlja stoji, nas ne kterega so ga dolžili, in nedolžen spoznan a boš z nobeno zvijačo preslepil, da tema ni tako44. Kakor vidim, ne manjka veliko, da bote rekli: mi moramo svojim očém v čast celó zdravo pamet za« staviti in si kako puhlo bačo sposoditi? V posebnih primirlejih se pa tadi končna obravnava brez sodbe reši. Po vašem morale tedaj reci , s po pas tni m sklepom , Prec po tem, ko je razsodba storjena, jo predsed nik pred zbrano sodnijo in vpričo zatoženca s kratko raz ki se majhne vi- ložbo razsodbenih nagiblejev na znanje dá. dijo majhne biti. Po tem bi pa morali misliti, da stvari Po kazenski pravdi od leta 1850 je pa sodnija, ako med našo potjo narašajo, ker so tako visoke, ko pred so bili sodniki po lastni vesti prepričani, da je zatoženc nje stopimo. Mi bi morali misliti, da je drevored na kažnjivo djanje dopernesel, sodbo izgovarjala: t_______ «________•___• _ v • • i _ __t • * _ _ i «__i i i*i m m ft i • i «il • v « • • i« _ dragem konca zmiraj ožji, da se hiše po alicah toliko bolj približujejo, kolikor dalje odidemo in cam tje prid-ěim tako rekoč s poti bežé. Rekli bote, da nam take kriv44; ako pa niso bili 55 zmote oci same popravljajo. Tedaj vendar previdite, da se očí tadi motijo, in to bote toliko bolj previdili, koli da je prepričani, se je sodba glasila: „da ni kriv44 (ali da je nedolžen). Zoper vsako presojo, ki jo je zborna sodnija čez končno obravnavo storila, smé deržavni pravdnik in privatni tožnik ali zatoženi, njegov zakonski draža, njegova kor zvestejši me na dalje poslušate. Postavimo, da se žlahta v navgorni in navdolni versti pa tadi varh, celó prijete po železnici skozi smerečje in vidite kako hitio zoper njegovo voljo in tadi po njegovi smerti, in pose drevo za drevesom suce. kakor da pri priči v škodovavec ali njega dědiči deželno nadsodnijo za lesa vse plesalo. Ali je vam kterikrat v glavo padlo, presojo prositi, če imenovane osebe vzrok te prošnje doka- kaj takega misliti? Ko ste se vozili po reki, se je vam zati zamorejo, kteri mora biti ali pregrešek v obliki zdelo, da bregovi, in na bregovih stojeće hiše in dre- obravnave (formi) ali pa v za po pad ka raz sodbe. Nad- vesa tje lete, od kodar se vi peljete. Ali so tadi te sodnija zamore poprejšnjo razsodbo in ravnavo ali raz- reći same na sebi, kakoršne se nam vidijo? ali morebiti veljaviti ali premeniti, postavne kazni zavolj posebnih tudi mi z ladjo na vodi stojimo na enem mesta, bregovi vzrokov olajšati, in iz slažbene dolžaosti najvišji sodnii V ^ f • V f m m m « a — . . «# « . « « . « - . m * de pa pred našimi ocrni sprehajajo?! 55 V ti reci naj se pa raji zvezdogledi podučiti dajo. razsodbe deželne nadsodnije, s kteri ni je zastran izredneg* zlajšanja predložiti. Zoper bila tište raz- Oči pričajo, česar vidijo, in tako mora biti44. 5 Terdovratni da vam že za glas, ki ste ga s hrupom zagn&li živo kožo gré. Vidim, da se bo 9 kaže íreba še po bolj prepričavnih rečéh ozreti, če vam ho- obraća. sodba pervega sodnika poterjena, pa ne more nikdo za presojo prositi, in zoper razsodbe uajvišje sodnije ni v nikakem primirleju dopušeno 5 se na kako drago oblast V Bisele, Up (od P zato litvanski u p p Od glagolov doveršivnih. Spisal J. Navratil. (Dalje.) ain l i b jl "» ib " i^k Ker pa Slovenec (ako se djanje tadi malo poprej Stiriate (Steyer v Stodru od stado), I Murium itd.. in beseda b nas v res ? iz versi, kot mu je moć izprašati j ali V ce se je ceió Ilici tega poterduje. Zna tedaj Vindob pomeniti malo poprej izveršilo kot je začel vprašati) ne popra suje z glagolom doveršivnim, ampak z nedověr Vindoram Taurunum, pa tudi Vindorum aquae elednje ee mi dozdeva verjetniše, ker pri nekterih pisa teljih se tudi veli Vin do m pa v sanskrita pomenja teč venski mén. 9 m in Vindom na se veli r b 1 M slo si v nim; zakaj ne bi smel od takega djanja, ko se ravno versi (če tadi dolgo ne) po staroslovenski govoriti tadi nevprašaje z glagolom nedoveršivnim? Vemo tudi i Ali zakaj se mesto to dnesnji den pri Ja goslovanih veli B pomenja to, kar b > m m Tadi Beč do, in je po duhu jezika ravno tako da edgovarja Slovenec na vpr. : „kaj delaš?" prav: „priporočam mu brata svojega", dasi je rekel priporočaje koga, „priporočim". Zakaj ne govo rili prav, će nas nihče ne v praša? Ako bi veljala stvarjena beseda kakor b ? b * b 9 ba ničk sa 2 9 9 ap m da in pen, ak in k ? d 9 k A in k b o nas in ver-Beseda čudna misel od „dám" v opombi gosp* pisatelja na 302. je kadaj pomenila d 9 ker bék, češki beyk str. Novic, vsi glagoli nasi ne le versivni, ampak tudi do vers, bi morali iti rakom žvižgat, ako nam pripo-vedujejo enkratno (h i p n o) djanje, pa so na m ero dalji pomenja symbol vode. Zato se pričaje staroslověnská od „dam", 99 dá a » Dám" ne bi bil pa spet za petje; beseda beč va WaBBergefâ lagvić, dobila ktere pomenek je gotovo iz pervega bil zakaj včasih je treba zlog tako dolgo vleči (péti) i 9 ID V &ó le pozneje je pomen lag 9 nasteje člověk: 1 2 9 3, 4 Znamenito je, kar visokoačeni Sell v svojih bu da To je pa več kot hip, Ne morem si druzega misliti, kot da so premotili slavnega našega K o posebno če se mora poćasi šteti. Mythrasgeheimnisse" (str. 319) piše 9 kvah sedanji prebivavci okolice starega Carnunta pripove- r o i a stalo da namreč pitarja v slovnici le tišti krivo rabljeni glagoli do veršivni *). duj ej o 9 da tam je nekdaj veliko mesto T Le pomislimo, saj govorimo v pravém sed. v C. se tTako pripovest imajo prebivavci okolice brežk 9 vas Ter da se bl V se B opominja na Troj Qaadratum > nahaja, to je znamenita cudna in pa reč. dan današnji prav po staroslovenski z mnogimi nedo Carnuntum se veli pri Ptolomeji K imamo na Koroškem goro in 9 in se vers, glag., da si je djanje enkratno; pri „prosím'*, ich bitte" in „ich er-suche" (ne: zaprosim) malo ich befrage dich" (ne : » in nus, K 9 ponemčeno G ktera se od K voslovenski ččr, der Felsen srenjo, ____ kar, k Shiva ima priime P 9 no- vode; v pra sa m „ích frage zavprašam ali poprašam te pa „prašam 99 9 ne iz « 99 V « gen, vprasam, , ampak iz starosl. : „vprosim" (dov.) „vprašam" (nedov.), prim. : rog&ro, interrogare^ fra ti, der Felsengeborne to je 9 Karant, Karat. K nt, Ku rent 3), in njegov symbol je t t 9 » 9 ni torej nemogoče, da je ta pravlica prestari spomin na Poprej smo besedo juv izpeljevali iz ul, ker nam še san- skritska ni bila Kj bodo čitatelji pazili da od pervešnjih izpeljav odstopamo . naj nikakor ne mislij da smo nedosledni, marveč da resnico ljubimo. V množili j 9 v" je odpadal pozneje, posebno v sostavi: zakaj si to storil; „pravim vam, velim vam, da iz te moke ne bo kruha"; terdi Slovenec veli : to kaže (ne: pokaže kakor smo že večkrat brali), da bo jutri dež; vsaj po ali ceió . da 9 reče Kranjskom ne govori ljudstvo: „ta priča izreče (sagt aus)", ampak: „ta priča pravi, veli je bil J. J. včeraj res domá"; pravo čisto resnico govo rečéh so nas mojstri zapeljali, v dosta rečćh smo jo sami rim (ue: izgovorim (ich sage die pure Wahrheit aus) 9 zabředli endar nikj v bistvenih. Marljivo učenje gvetujem ti, ich rathe dir (jetzt, einmal), ichertheile a nam razjasnuje sedaj, kar nam je bilo še pred dvema letoma temno. Tretji letni Pis dir einen Rath, umem 9 ich verstehe, begreife (pri čas so stari Indi imenovali V ali V meri „za-stopim u IZ 99 ver-stehena) itd. itd. kakor William Jones, ali pa Bekha, kakor Aieen Acberv • v *«% mm m v « a mm >i ■ — w «# Ce govorimo tedaj: „prosim te malo vode pise Bil cas deževja. Ker pa V ali V do in bika, do, temoč tudi beyka meni dež de ž e vj e pomeni, in tako sopet v Indii khena tudi veli bec1 tilu du Perrono bhak, bik, po si m vas > posodite nam svojo sekiro" 9 bik se bakh buk ali b bock b bu ča in po Anquetue-sorodnost nahajamo s pomenom , prc-zakaj ne bi prip or ocam s e vam itd. Ako bi veljala misel zastran „vabim" pa„po-vabim" tedaj tudi bekha ne samo bilo prav: vabim te na gostje 9 75. 76. listu Nov.), ne bi smel Slovenec 9 kedar česa prosi, nikoli reči prosim, ampak ) ali 3 de in beyka, b buk Pis bece, Rodovine Karat, Korant in Kurent še živijo na Sloven skem. Ako Linhart K 99 a z a le nosti nima Ko ri Shh apravljivosti nta ima za božanstvo razujzda-der Schwelgerei, se ta lastnost prosim", ali bi pa moral brez besede „prosim moledvati: „»lišite, posodite posodite nam svojo sekiro" Da pa ves svet slovan 9 nasa se nam je poterla itd. mena izpeljevati, temoč Kurent iz reči. Kar ant. K pomeni der Felsengeb 9 9 ski, kedar je taka: govori: „prosim a ali pa 5) molim" 9 košno gerški Dioiry kteri kot Devanishi je imel takošno častj je priime î. ka- orgie, phaleor Pis Kopitar je naštel posa mezní h glagolov doveršivnih ve liko, v celem stavku pa le enega, ki se pa vjerna po polnoma z moj o mislij o . kar bomo vidili na posled. Pis. 380 (ne: zaprosim, zamolim) to vemo. Na kratko: po sicer po 12 štartiuov iz svojih nogradov přiděloval, je spisa v 75.-76. lista, ne bi smeli stati taki glagoli celi letošnji pridelk nekema svečarja za 3 fante lojenih nedoverš., ki nam pravijo kako djanje, ki se opravlja sveč prodal. Ali ni to prečadno! Vendar tište nove z besedami (z govorjenjem), nikoli v pervi osebi tertne bolezni na Štajarskem ni bilo, in le drage aime eed. č. Nikdar ne smel reći člověk: pak ali: r> pridi * pridi k nam v gostje « je te besede izgovoril ze poprej: 55 povab bi m « > am ali pa » ce so naredile, da posebno palivec in pikec sta pokoočala veliko sadú. ____ ... ali sem te«. 55 vabil Tako ne smel 5 ako bi veljala n&sprotna kaj to delaš?" Slovenec tadi nikdar misel, na vpr.: „ odgovoriti: „pijem", zato ker ne more pije nihče govo- ko tedaj bi smeli (po nasprotni misli) govoriti le: Novičar iz mnogih krajev 5 riti pil bom, ali pa pil sem (kar ne bi bilo napčno); jem ? 55 P* a za terpece djanje pa ne bi smeli nikdar rabiti. Za kneza in velikega šk(fa na G ori sk era so ce sar izvolilí 18. dan t. m. gosp. dr. Andreja G oil mayer-a, inlaliranega opata Petarskega in c. k. sveto vavca v ministerstva za bogočastje in naak na Dunaji. Toda stara stara raba nas drugači oči. 55 Ra ba od véliki škof in knez so rojeni v Rado lj ci na Kraj o uekdaj" je pa v v se h jezikih postavodajavka, kteri se mora celó modroznanstvo pokoriti. Ponavljam: verjemite mi, da nas ne moti dražega kot zlasti predlogi nemški pred glagoli. To se vidi po tem, da so prestavljali poslednje leta marsikteri, će je bilo rečeno, ali če si je mislil: der Zeage sagt, priča pravi; — če je bilo pa rečeno, ali če si je poslove- skem leta 1797). Po cesarskem ukaza bode prihod njevavcc mislil: der J. sagt aus priča izreče, da njič c. k. vodstvo lotrijskih dohodkov na Danaji od časa do časa napravljalo velike doarne lotrije, kterih dohodki se bojo obraćali za milodarne in občnoko-ristne naprave. Ob kratkem bo ena tacih lotrij. — Voz ní na za žito, moko in sočivje po železnicah je do konca prihpdnjega mesca sušca znižana na 3 vinarje Iz Đraždane na Saksonskem se od centa za miljo. siravno je v nemšćini oboje eno: der Zeage sagt 5 ali Že več časa nam železnice neprenehoma vozijo iz pa: der Zeage sagt ans, dass... Nemci imajo posebno v uredskem jeziku veliko več zloženih glagolov, kot jih je sicer slisati, pa ćedalje vec jih jemljó. Včasih so pisali: „N. N. klagt", zdaj (den) N. N. wegen schuldigen 80 pise: Ogerskega silo veliko volné in prešičev, za ktere se bila nekdaj še skor vedili nismo. Ni res, da ? kupči ja austrijanske vlade s francosko dražbo zavolj cesarskih železnic razderla, le za pomislek dovoljeni čas v kazenskih re- ni iztekel. V vsem skap bo parižka dražba naši vladi pa pišejo: „N. N. beklagt čéh pa: „N. N. klagt (den) N.N.wegen Verbrcchens des Mordes an". Terd Slovenec pa ne bo zato govoril: ob tož i ali zatoži, ampak toži; kdor hoče pa po sili za najemšino železnic in nekterih radnikov na Českem in v Banata plaćala 200 mil. frankov gotovega dnarja. Iz Varšavě se po telegrafa naznanja, da je zedinjena prestavljena imeti tadi „be" zdaj že vé, kaj ma je storiti. pa 55 an u tišti menda armada obsedne delà okoli Sevastopolja ostavila iu da je bombardiranje 18. t. m. skor popolnoma potihnilo» Vse to nam priča menda dovolj, da smemo rabiti za določni nakl. pravega sed. č. le glagole nedoveršivne. (Dalje sledi.) Novičar iz austrijanskih krajev lz Zagreba naznanja „Neven" žalostno novico, da je 22. t. m. gosp. Dragotin Rakovec, vrednik „gospodarskih novin", tajnik gospodarskega družtva in čavar narod, mazeja, še le 40 let star, po kratki bolezni umerl. Obće znano je, da je bil rajnki eden izmed pervih in naj marljiviših delavcev na polji narodnoga napredka na Horvatskem, kteremu je vse svoje Iz Carigrada se piše, da dan za dnevom grejo nove trome fraECoske armade v Krim, ktera bode v S da 4 tednih za več ko 40.000 pomnožena. Tarška vlada je naročila 10.000 šotorov, angleška pa 1000 le-senih hiš za vojake v Krimu; vsaka hišica mora za 20 vojakov prostora imeti ; tesarji na Angleškem morajo noč in dan delati, da hitro dodelajo vse. Iz tega se vidi, da bojo armade čez zimo ostale v Krimu. — Silni vihar na ćernem morji je 14. t. m. vergel 25 prevoznth ladij na obrežje in već druzih bark je poškodovanih. V se f življenje posvětil. Iz početka je potem je vredoval „Kolo", „mesečni list gospodar, družtva" délai za „narod. nov. in poslednji cas „gospodar, novine". Izdal je „pesma in mnogo druzega je spisal. Sedanja obilnost na rico u rodnega muzeja spada naj več v njegove zasluge. Bil je od vsih svojih prijatlov ljubljen kot člověk mirnega in blagega serca, ki je posebno neutrudljivo delalzapoduk ljudstva. Njegovo ime bo živelo vse prihodnje čase v versti naj zaslužniših rodoljubov jugoslavenskih. Lahka mu zemlja! Zdaj le za gotovo zvémo: kako strašna je bila vojska 5. t. m. pred Sevastopoljem, in ceravno je zmagala zedinjena armada, je vendar silno škodo terpela ; mertvih iu ranjenih Angležev in Francozov se šteje na 3800, Menši kov sam šteje svoje mertve in ranjenih na 8760, ktere je angleški vojskovodja R a g I a n povikšal na 15.000. Sultan je poveljnika turške armade Suleíma- paša, ki namesto vojskovati se, jo je iz bitve po teg nil, za prostáka degradiral in na 7 let v ječo obsodil. Napoleon je imel 18. t. m. iz Carigrada nazaj v Krim iti; sultan sam ga je obiskal v njegovem staniša; Turki stare ko renine so vsi oeupnjeni, da se, kar se ni še nikdar zgo dílo > saltan tako ponižuje in v hišo „giaura u gre „Fremdenbl." naznanja, da je Omer-paša došel akaz, Iz spodnega Stajarskega naznanja „Wochenbl. ne proti Besarabii marširati, ampak berž 20.000 km. družbe" iz mnozih krajev stan letošnje vinske le- Turkov po barkah v Balaklavo (v Krim) poslati. — Pal-tine. Ceravno se je v nekterih krajih tretjina lanskega merston je pri cesarju Napoleonu v St. Cloudu 9 pridelka přidělalo, je vendar, kakor dopisnik iz slovenskih veliko se govori o tem poslanstvu, pravega pa še nihče goric pravi, v vsem letošnje leto za iino dosihmal naj ne vé; tudi poljski knez Cartoriski je bil k cesarju slabeje v tem stoletji bilo, zakaj leta 1814, koje pokiican, kar mnogim za znamnje velja, da poljska tadi ne bi grojzdja na tertah silo slaba letina bila, niso opušali tergatve zato, da dežela še utegne predmet velike pravde biti.— Naj no-smpak Ie zato, ker ni vejša novíca je, da sta se austrijanska in pruska đozorelo. V lutomerskih goricah in tudi drugod niso šteli vlada zedinile v zadevah sedanje vojske. Kako pa se bilo letosnjega pridelka po štartinih, ampak po brentah, Iz Mureka naznanja dopisnik, da neki gospodar, in je grlasi novi dodatek k poprejšni z vezi od 20. aprila, še ni znano. Cena srebra je padla po ti novici na 24 nazaj. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.