GOSPODARSTVO
LETO XVIII. ŠTEV. 490
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 12. JUNIJA 1964
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL. 33 933
Enotnost v koaliciji o gospodarskem programu
Po Morovem nastopu se je položaj bolj razčistil
Po poročilih iz Rima ba po vsej verjetnosti nastopila pomiritev v političnem življenju, od kar je po skupni izjavi predstavnikov koalicijskih strank popustilo notranje trenje v zvezi z načrti za izvedbo gospodarskih preosnov. Po dolgi seji mi nistrov, ki so v vladi kot predstavniki posameznih strank, pa tudi njihovih glavnih tajnikov je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja enotne poglede vseh strank na koalicijo levega centra, ki naj se ohrani. Prav tako ugotavlja resolucija skupno voljo vlade in strank, da se pogumno in modro rešijo vsa vprašanja v zvezi z ustalitvijo in gospodarskim razvojem.
Moru je izrazilo zaupanje tudi vodstvo krščansko demokratske stranke, ki je samo dodalo priporočilo, naj pri izvajanju načrta gospodarskih in finančnih preosnov vlada pazi, da se ne poslabša gospodarski in finančni položaj v državi. Bivša predsednika Fanfani in Scelba zlasti priporočata Moru in njegovi vladi, naj si prizadevata, da se zavre inflacija.
MORO O NOJNOVEJŠEM
GOSPODARSKEM RAZVOJU
Predsednik Moro je po splošnem mnenju v rimskih političnih krogih dovolj odločno nastopil pred senatom, da bi razčistil položaj, ki je nastal zaradi znanega pisma ministra državnega zaklada Colomba, v katerem ta svari predsednika Mora pred poslabšanjem gospodarskega položaja. Predsedniku Moru je pisal tudi predsednik komisije Evropske gospodarske s/cupnosti prof. Hallstein pravzaprav glede istega problema, to je inflacijskih teženj v Italiji ter o pogledih Evropske gospodarske skupnosti na ta razvoj. Predsednik Moro ni v svojem govoru omenil tega pisma. Obstaja še tretje pismo, prav tako v zvezi z gospodarskim razvojem, to je spomenica ministra za proračun socialista Gio-littija.
Predsednik Moro ni sicer prebral Colombovega pisma v celoti, češ da je to pismo zadeva notranjih odnosov med člani vlade, pač pa je iz njega navedel nekaj zanimivih podatkov.
Colombo računa, da so bile cene na debelo konec marca tega leta za 3.2 odsto višje kakor povprečne cene v letu 1963, cene na drobno pa za 4 odsto. Zaslužki delavcev, ki so v odnosu odvisnosti, so se v tem času dvignili za 11 do 12 odsto, v letu 1963 pa (v primeri z letom 1962) za 21.6 odsto. Ako upoštevamo zboljške, ki jih bo delavstvo doseglo pri sklepanju novih delovnih pogodb, lahko računamo, da se bodo delavski dohodki v vsem letošnjem letu v primeri z lanskim dvignili za 15 do 16 odsto. Lahko računamo, da se narodni dohodek dvi-
Elektrifikacija namesto drugega tira
V glasilu tržaške trgovinske zbornice »Trieste Economica« je" bil priobčen zanimiv članek inž. Giamnoneja, v katerem pisec pojasnjuje, zakaj še ni odsek Quarto d’Altino-Červin j an na železniški progi Trst-Benet-ke dvotiren. Kakor znano, so se odločili za zgraditev dvotirne proge že pred leti. Po zakonskem odloku od 26. marca 1955 naj bi država prispevala 3 milijarde lir za postavitev drugega tira na omenjenem odseku, pa še za njegovo elektrifikacijo. Država je res prispevala to vsoto, ki pa ni zadostovala za oboje del; zato je vodstvo železnic sklenilo uporabiti denar iz državne blagajne samo za elektrifikacijo. Stroški za to pa so znašali kar 9 milijard, torej 6 milijard več, kot je znašal državni prispevek. Elektrifikacija je precej povečala zmogljivost proge; tako lahko zdaj na tem odseku pelje vsak dan do 68 vlakov, (prej samo 56), količina v enem dnevu prevoženega blaga pa je narasla od 5.500 na 14.000 ton. Drugi zakonski odlok glede vzpostavitve dvojnega tira je bil izdan v aprilu 1962, in sicer v okviru desetletnega načrta za modernizacijo železnic. V eni izmed točk tega odloka je rečeno, da se mora modernizirati odsek Quarto d’AItino-Červinjan in na njem zgraditi dvojni tir v petih letih. Dela so odložili na kasnejši čas, v petih letih jih bodo izvedli le delno, to pa zaradi prevelikih stroškov; ti bi zdaleč presegli 800 milijard lir, kolikor jih je spet prispevala država (za dobo pet let).
Pri vsem tem niso elektrifikacije doslej dovolj izkoristili, kajti v lanskem letu je vozilo čez obnovljeni odsek samo 58 vlakov dnevno, količina prevoženega blaga pa je znašala povprečno le 8.000 ton. To pomeni. da so izkoristili samo 85 odstotkov zmogljivosti proge po elektrifikaciji glede na število vlakov in 57 odstotkov glede na hlaeovne tovore. Inž. Giannone naglaša. da predstavlja postavitev dvojnega tira na prej navedenem odseku eno izmed redkih del, katerih še niso opravili po vojnem uničenju. To o-vira vsakdanji železniški promet najbolj v turistični sezoni.
ga za 3.5 do 4 odsto; ako hoče- rečno naglaša, da v nobenem
mo doseči, da bi se cene dvignile največ za 7 do 8 odsto, bo treba seči po zunanjih sredstvih, to je omogočiti nadaljnji uvoz blaga. To bo seveda imelo za posledico poslabšanje plačilne bilance, katere primanjkljaj se utegne dvigniti od 610 milijard v letu 1963 na 650 milijard v tem letu. Lahko računamo, tako meni Colombo, da se bo potrošnja dvignila za 8 do 9 odsto, hkrati bodo investicije u-padle za 10 do 11 odsto. Ako bi se cene dvignile nad 9 odsto, bi postal položaj nevzdržen prav zaradi dviganja primanjkljaja.
Minister Giolitti prihaja v glavnem do istih zaključkov kakor krščanski demokrat Colombo. Po njegovem bi se cene ne smele dvigniti čez 9 odsto, sicer bo postal položaj nevzdržen prav zaradi naraščanja primanjkljaja v plačilni bilanci. Predsednik Moro je poudaril prav to soglasnost mnenj obeh ministrov ter slasti njihovo prepričanje, da se delavski dohodki ne smejo dvigniti Čez določeno mero (največ 12 do 13 odsto), le v tem primeru se bo dal položaj ustaliti. Giolitti iz- * v
primeru ne sme vlada zahtevati žrtev samo od delavstva. Poleg tega priporoča nove ukrepe za povečanje izvoza.
Predsednik Moro je naglasil, da se gospodarski razvoj v zadnjih mesecih sicer nekoliko boljša, toda nikakor ne smemo popustiti v svojem prizadevanju, da se čimprej doseže ravnovesje v gospodarstvu. Moro je še izrecno poudaril, da je sedanja vlada levega centra najprimernejša kombinacija in da je izključen vsak preokret na levo, pa tudi na desno.
Davčni pritisk se je podvojil
V svojem poročilu k proračunu julij-december 1964 je finančni minister Tremelloni ugotovil, da so davki v desetih mesecih tekočega proračuna vrgli 585 milijard več kakor v desetih mesecih prejšnjega proračuna. Od finančnega leta 1956-57 so se davčni dohodki na prebivalca podvojili ter dvignili od 53.000 na 110.000. Minister je napovedal revizijo davčnih oprostitev in nov zakon za reševanje spornih vprašanj.
“3^ sT*
C*jrVn ' r*r O*Mtm’ (tw*»)
«Kaj pravite, ali nekdo drug lahko tako zraste, da postane predsednik Združenih ameriških držav?»
Z drugimi besedami: Ali lahko kdo preraste sedanjega predsednika Lyndona B. Johnsona, ki po tragični smrti J. F. Ken-nedyja uspešno vlada že pol leta in bo kandidiral v imenu demokratske stranke na predsedniških volitvah meseca de-vembra? Se bo morda ameriška javnost odločila za republikanca Barryja Goldwaterja, ki je pristaš močne roke. (Na karikaturi strelja kar iz dveh pištol hkrati). Goldvvater bi na pr. povsem preprosto rešil zapleteni in krvavi spor med Severnim in Južnim Laosom: na mejo, čez katero prihajajo pristaši le-
Mrzla prha nad EGS
Nemci odbili Mansholtov načrt za enotno žitno ceno
Pogajanja med predstavniki sploh, se bori proti inflaciji.
držav Evropske gospodarske skupnosti za določitev enotne cene žitu so se v Bruslju ponovno razbila. Zahodna Nemčija noče sprejeti Mansholto-vega načrta, češ da bi znižane cene žitu preobčutno zadelo za-hodnonemškc kmetijstvo.
Sodeč po komentarjih zlasti francoskega tiska, je zahodno-nemška trma v tem pogledu močno zrahljala notranje vezi Evropske gospodarske skupnosti. Ne gre samo za francoske koristi — saj bi Francozi lahko potem izvažali več žita v Zahodno Nemčijo — temveč utegne zahodnonemški odpor močno prizadeti tudi razvoj pogajanj glede tako imenovane Kennedyjeve runde v Ženevi. Američani so že večkrat dovolj jasno naglasili, da so pripravljeni znižati carine na uvoz industrijskih izdelkov pod pogojem, da zahodnoevropske države privolijo v znižanje carin na na uvoz ameriških kmetijskih pridelkov. Za takšna pogajanja z Američani — tako sodijo zdaj v Parizu — ne bo prave podlage, ker ni bilo mogoče doseči
v Bruslju sporazuma o enotni ceni žitu. Ameriški predstavnik na konferenci Splošnega sporazuma o carinah in trgovini — GATT — Mihael Blumenthal je izjavil, da odbijanje Manshol-tovega načrta blokira razpravo o kmetijskih vprašanjih in vsled tega kompromitira pogajanja v okviru Kennedgjeve runde kot celoto.
Francoski minister za kmetijstvo Pisanni je izjavil, da je evropska stavba tisti dan, ko so Nemci dokončno odbili Man-sholtove predloge doživela enega izmed najbolj žalostnih dni. Pariški list «Le Monde« pripominja v svoji nedeljski gospodarski izdaji, da bo tega sklepa zahodnonemške vlade vesel samo finančni minister, ker bi sporazum o enotni ceni žitu imel za posledico dvig cene na francoskem trgu in bi torej pomenil korak v inflacijo. Tudi Francija, kakor tudi Evropa
Naslov sem prepisal od Valentina Vodnika, prvega slovenskega pesnika in se ga torej nisem sam izmislil. Toda, bolj kot sem mislil, kakšen naslov, naj bi dal potopisu, si nisem mogel izmisliti kaj bolj primernega, ko sem se zazrl v pokrajine, P° katerih sem se vozil, da bi obiskal sedaj še ne bogve kako znano zdravilišče Banjo Koviljačo, ki leži v Srbiji ob robu pogorij, ki krijejo v sebi mnogo zdravilnih voda in vrelcev in ob robu rodovitne pokrajine, ki je bila včasih bolj kot danes znana pod imenom Mačva.
Toda po vrsti!
Nočni ekspres, ki odhaja iz Ljubljane ob 22. uri zvečer, je zelo primeren za tistega, ki je že neštetokrat odpravil pot do Beograda. To tem bolj, če se ti posreči dobiti posteljo v spalnem vagonu. To ni bilo tako lahko, kot bi si človek mislil, ker je skoro vsak dan iz Ljubljane že po več dni naprej rezerviranih oziroma razprodanih na poti do Beograda tudi po več spalnih vagonov. Brez dvoma je to znak nekega standarda, kolikor ne potujejo uslužbenci službeno na razne posvete, konference, simpozije in kaj vem vse kako se ta nov način dela imenuje. Če gledamo potovanja s te strani se nam odpira drugačen pogled nanje posebno še, ko ugotoviš v razgovoru s takimi službenimi potniki, da ne potujejo nič kaj radi in da često tudi ne pričakujejo od takih potovanj kaj prida uspehov ali koristi.
Po vsem tem ni upravičen, tako meni pariški »Le Monde«, optimizem, ki se odraža v naj-noVejšem poročilu komisije pri Evropski gospodarski skupnosti o njeni dejavnosti v času od aprila 1963 do maja 1964. Ta listina je bila očitno sestavljena pod vtisom sklepov Evropske gospodarske skupnosti, ki so bili sprejeti že proti koncu decembra 1963 o enotni kmetijski politiki. Ni dvoma, da bi bil ton tega poročila, ako bi ga sestavljali danes, manj optimističen. Odpor Zahodne Nemčije proti Mansholtovemu načrtu pomeni dejansko mrzlo prho za Evropsko gospodarsko skupnost. Že leta je stara domneva, da bo sklepanje o enotnih cenah kmetijskih pridelkov težav, na zadeva in da bo zahtevala velike žrtve. Očitno Zahodna Nemčija noče takšne žrtve položiti na oltar Evropske gospodarske skupnosti. Mansholtov načrt preveva določena logika. Dejansko so danes cene kmetijskim pridelkom skoraj iste kakor leta 1958, medtem ko so bile carinske tarife na industrijske proizvode v tem času znižane za 60 odsto. Mar ni čudno, da Zahodna Nemčija odbija enotno ceno za kmetijske pridelke, a hkrati z vso močjo pritiska, da bi se tarife za industrijske proizvode znižale čim hitreje. Ako hočemo napraviti nov korak v tej smeri, je treba tudi doseči sporazum glede kmetijskih pridelkov.
FRANCOSKI KMETOVALCI
ZAHTEVAJO VIŠJO CENO
ZA PŠENICO
Splošno združenje francoskih pridelovalcev pšenice je na svojem kongresu, kateremu je prisostvoval tudi kmetijski minister Pisanni, ugotovilo, da so se obdelovalni stroški zvišali za 4,30 odsto in da je torej treba določili višjo ceno pšenici; ta naj bi se povišala za 6 odsto ter znašala 65 frankov za stot, vštevši premijo.
SVETOVNA KONFERENCA PRED ZAKLJUČKOM
Svetovna konferenca o trgovini in razvoju se bliža svojemu zaključku. Njeno delo naj bi se namreč končalo 15. junija, in sicer s skupno izjavo držav, ki so na njej zastopane. Prav se stava takšne resolucije, ki bi jo podpisale industrijsko razvita države pa tudi dežele v razvoju, dela največje preglavice. Med naj hujšimi opozicionaici so Združene ameriške države, ki so tudi odbile načelo, da bi bilo treba vsakokrat ponovno proučiti položaj na mednarodnem trgu, ako bi cene surovin preveč padle v razmerju s cenami industrijskega blaga, ter nato poskušati doseči mednarodni sporazum.
Vseh pet pododborov konference, ki jim je bila zaupana naloga, da sestavijo načela za skupno resolucijo, je končalo svoje delo. Tako je zaključil delo tudi tretji odbor, ki mu predseduje Janez Stanovnik. Ta je razpravljal o tako imenovani nevidni izmenjavi in pospeševa nju mednarodnega finansiranja.
Večina gospodarsko nerazvitih držav, še posebno pa nevezanih, si prizadeva, da bi prodrlo načelo o večstranski finančni in gospodarski pomoči državam v razvoju, da bi se tako laže izognile političnemu pritisku držav, ki bi posodile denar. Podeljevanje pomoči na podlagi samo dvostranskih dogovorov m brez posredovanja Organizacije združenih narodov spravlja države, ki bi najemale posojilo, prav v to nevarnost. Posojila naj bi države v razvoju vračale, ako mogoče, v domači valuti ali pa z izvozom blaga, ki bi ga proizvajali v industriji, katero bi postavili z izposojenim dc narjem. Pomoč naj bi industrijske države dajale v denarju ali v industrijski opremi.
Obstaja tudi predlog, da b. se konferenca sestajala večkrat, da bi se torej spremenila v stalno ustanovo.
vo usmerjenega gibanja Viet-konga iz Severnega Vietnama v Severni Laos na pomoč podobnemu gibanju Patet Lao, bi kratko in malo vrgel atomsko bombo, kakor je sam dejal. Goldvvater tudi ni pristaš zbliževanja s Sovjetsko zvezo m tudi ne z njenimi zavezniškimi državami. V notranji politiki ni za popolno priznanje enakopravnosti črncem, kot konservativec je tudi proti razširjenju socialnega zavarovanja.
Meseca julija bodo republikanci na »konvenciji« v San Franciscu odločili, ali pojde on v boj proti demokratu Johnsonu v imenu republikanske stranke; da prodre, potrebuje 655 glasov, zagotovljenih mu je menda že okoli 600 glasov. Svojega nasprotnika N. Rockefellerja je že popolnoma potisnil v ozadje. Zmerno krilo v republikanski stranki, ki bi rado kandidiralo pensilvanskega gu vernerja W. Scrantona, je trenutno tako šibko, da bi lahko izrinilo Goldvvaterja samo, ako bi se proti njemu dvignil bivši predsednik Eisenhomer, ki je sicer Goldvvater je v osebni prijatelj, a odločno nasprotuje njegovim pogledom zlasti v zuna nji politiki. Drugi pravijo, da bi v ta namen zadostoval tudi samo nastop Eisenhovverjevega brata Miltona. Tako je Eisenho-wer leta 1952 v zadnjem trenutku vstal proti kandidatu Taftu prav iz podobnih razlogov ter sam sprejel kandidaturo. Da b: danes sam kandidiral, je tudi glede na njegovo starost in njegovo zdravje, neverjetno, saj i-ma general že 73 let. Eisen-hovver namerava podpreti drugega kandidata, morda bivšega podpredsednika Nixona. Gold-vvaterjevi pristaši prodirajo, ker nastopajo po natančno izdelanem načrtu, pa tudi sam Gold-water je dober in jedek govornik.
Po zadnjih poročilih iz Wa-shingtona so se vsi glavni Gold-vvaterjevi nasprotniki v republikanskih vrstah vdali. Scranton je izjavil, da se ne bo pridružil nobenemu gibanju proti Gold vvaterju, pač pa je pripravljen kandidirati za podpredsednika. Nixon je mnenja, da je za kandidata na predsedniško mesto najbolj primeren Goldvvater, Scranton pa naj kandidira za podpredsednika.
POCENITEV ’
AVTOMOBILOV
Italijanska avtomobilska družba Innocenti je znižala ceno nekaterim vrstam svojih avtomobilov. Nove cene so pričele veljati že 21. maja: Innocenti «A 40 S« berlina 860.000 lir, Inn. «A 40 S« kombinirana 915.000 lir, Inn. spyder 1.190.000 lir. Cena avtomobilu «IM 3» je o-stala nespremenjena, namreč 1.290.000 lir. Vodstvo družbe se je odločilo za ta korak, ker je družba dobro zaslužila s prodajo ljudskega avtomobila »Austin A 40 S«, po katerem je veliko povpraševanje. Cene je nekoliko znižala tudi tovarna »Lancia«.
V	prah se povrneš
V	svoji oporoki, ki jo je napisal že leta 1954. je Javvahar-lal Nehru izrecno naročil, naj njegovo truplo po smrti sežgejo. Samo prgišče pepela naj vržejo pri Allahabadu, njegovem rojstnem mestu, v Gang — na mestu, kjer se vanj zliva reka Jumna (Džumna), preostali pepel naj z letalom dvignejo visoko v zrak ter naj ga z višine razsujejo na njive, «ki jih indijski kmetje z muko obdeluj e j o»- «Tako naj se moj pepel, je zapisal Nehru, pomeša s prahom in zemljo Indije ter tako pomeša in strne z njo, da ga ne bo mogoče več razlikovati.«
Sorodniki so natančno tako izvršili njegovo oporoko. Žaro z manjšim delom njegovega pe-pla so iz glavnega mesta Delhija z vlakom odpeljali do Al-lahabada. Proti postaji se je razvil pogrebni sprevod z žaro v velikanski gneči, tako, da so bili tudi ob tej priložnosti trije Indijci mrtvi, medtem ko je bilo 20 hudo ranjenih, kakor sta prišla dva ob življenje že ob sprevodu do grmade, na kateri so Nehrujevo truplo sežgali. V sprevodu sta bili tudi obe Nehrujev! sestri. V Allahabadu sta se Nehrujeva nečaka z žaro v čolnu odpeljala na sredo Gan-ga ter tam spustila Nehrujev pepel v reko. Hkrati so na istem mestu spustili v reko tudi pepel Nehru j e ve žene, ki je umrla leta 1936.
Zakaj je Nehru želel, da bi del njegovega pepela vrgli v Gang? »vjubil sem reki Gang in Jumno (Džumno) pri Allahabadu že iz rane mladosti in ko sem še rastel se je v meni razvila ta želja. Opazoval sem njune vode, ki so se spreminjale, kakor se spreminja letni čas in pogosto sem razmišljal o zgodovini, o tradiciji, ki so podane v naših narodnih pesmih in pripovedkah, ki so se navezale na tok teh voda v stoletjih. Posebno Gang je ena izmed rek Indije, ki jo ljubi njen narod, reka okoli katere se prepletajo razni spomini Indije, njene bojazni, pesmi njenih zmag in porazov. Ona je simbol stoletne kulture in civilizacije Indije, ki se stalno pretaka, a ostane vselej isti Gang. Spominja me na s snegom pokrite vrhove Himalaje, ki sem jih ljubil, močno ljubil, ter na bogate in širne poljane, kjer je bilo odločeno o mojem življenju in delu. Smehlja se in pleše reka v jutranji sončni svetlobi ,a potemni in se zavije v tajne, ko se prične nanjo spuščati večerni mrak. Ozka in prijazno tekoča reka pozimi, toda široko in deroče vodovje med monsumom, z uničujočo silo morja. To je reka, ki je bila zame simbol in spomin na preteklost, sedanjost in bodočnost Indije.«
Upepelitev cerkveno dovoljena
Papež Pavel VI. je s posredovanjem sv. oficija poslal katoliškim škofom nova navodila glede stališča katoliške cerkve v vprašanju sežiganja mrličev. Iz teh se vidi, da se je Cerkev deloma prilagodila navadam v nekaterih deželah pa tudi resnim gospodarskim in zdravstvenim zahtevam, kakor pravijo sama navodila. Leta 1886 je sv. oficij izdal odlok, ki je proglasil za javne grešnike tudi tiste, ki ko
(Nadaljevanje na 2. stranij
Mednarodni sejem v Poznanju odprt
Med 56 državami tudi veliki razstavi Italije in Jugoslavije
Preteklo nedeljo so odprli 33. mednarodni velesejem v Poznanju na Poljskem. Na velesejmu sodelujejo poleg domačih razstavljale! iz 56 tujih držav, med temi Italije, Jugoslavije, ZDA in številnih afriških ter azijskih držav. Italija se udeležuje tega velesejma že 53-tič, in sicer je njeno razstavo organiziral Zavod za zunanjo trgovino ICE. Italijanski paviljon zajema zajema 3.250 kv. metrov površine. Med najvažnejše tvrdke sodijo Nuovo Pignone, vključena v ENI, Alfa Romeo, Ansaldo iz skupine Finmeccanica, Monteca-tini, Ducati elettronica, Durst, Officine Galileo in Italviscosa. Posebno pozornost so posvetili letos Italijani razstavi orodnih strojev, ki so jo v primeri z lansko razširili in obogatili. Med prireditvami v sklopu velesejma je bil 11. t.m. «dan Italije«. Ob tej priložnosti je dopotoval v Poznanj italijanski minister za zunanjo trgovino Mat-tarella. Danes obišče Varšavo, kjer se sestane s predstavniki poljske vlade. Navajamo nekaj podatkov o lanski trgovinski izmenjavi med Italijo in Poljsko. Italijani so izvozili iz Poljske raznega blaga za 35 milijard 590 milijonov lir, kar pomeni 25 odsto več kakor v prejšnjem letu, izvozili pa so v vrednosti 21 milijard 183 milijonov lir ali 20 odsto več.
Med otvoritveno svečanostjo je poljski minister za zunanjo trgovino Witold Trampczynski v pozdravnem govoru poudaril napredek domačega izvoza industrijskih proizvodov, ki je pckril v lanskem letu skoraj polovico vsega izvoza, med tem ko je znašal njegov delež pri celotnem izvozu leta 1956 samo 25 odstotkov. Poljska, je nadaljeval minister, pripisuje veliko vfžnost trgovinski izmenjavi x zahodnoevropskimi državami, Z DA in Kanado in si prizadeva, da bi se ta v bodoče še povečala. Otvoritvi velesejma, ki se zaključi 21. junija, sta prisostvovala med drugim tudi posebni poročevalec ameriškega predsednika Johnsona minister za pošte J. Gronouski in avstrijski podkancler B. Pitterman.
64 proizvodnih podjetij iz Jugoslavije
Letos se Jugoslavija že sedemnajstič udeležuje mednarodnega velesejma v Poznanju. Otvoritvi je prisostvovala posebna delegacija, ki jo je vodil sam predsednik Zvezne gospodarske zbornice Jakov Bla-ževič; v delegaciji sta bila tudi Stojan Milenkovič, predsednik srbske gospodarske zbornice in Zoran Žagar, glavni ravnatelj Jugoslovanske investicijske banke. Predsednik Blaževič je že tik pred odhodom iz Beograda naglasil, da se je jugoslovansko - poljsko gospodarsko sodelovanje pričelo živahno razvijati leta 1958, ko sta bila u-stanovljena mešani odbor za gospodarsko sodelovanje in jugoslovansko-poljska trgovinska zbornica. To sodelovanje prihaja čedalje bolj do izraza še posebno z neposrednim poveza-njem gospodarskih organizacij in v kooperaciji. Obstaja tež-
nja na obeh straneh, da bi delali po skupnih programih.
Skladno se poglabljanjem trgovinskih odnosov in sodelovanja tudi v industriji pridobiva tudi jugoslovanska udeležba na sejmu na obsegu in kakovosti.
Jugoslavija razstavlja na '000 kv. metrih zaprtega in 400 kv. metrih odprtega prostora, in to predvsem blago, ki prihaja v poštev za izvoz. Prisotnih je 48 izvoznikov, ki predstavljajo 64 proizvodnih podjetij. Med zastopajočimi podjetji naj omenimo nekaj najpomembnejših, kakor so livarna v Sevojnu, tovarna «B. Kidrič« iz Šibenika, ki razstavlja predvsem aluminijaste izdelke. «Pobeda» iz Novega Sada, eJelšingrad« (Banjaluka), «Tekig-Invest» (Beograd), «Ma-šinoteks« (Leskovac) in «Teh-nometal« iz Novega Sada. Iz Zagreba sta zastopani dve veliki tovarni »Rade Končar«, znana tovarna elektro-tehničnih strojev in motorjev, in »Prvomajska«, tovarna strojev.
Na podobnem področju kakor tovarna »Rade Končar« področju kakor Rade Končar se uveljavlja »Energoinvest« iz Sarajeva. Med slovenskimi tovarnami treba predvsem omeniti »Litostroj« iz Ljubljane, ki razstavlja 5-tonsko dvigalo, in «Agrostroj» tudi iz Ljubljane, ki poleg tovarn »Poljoprivred-nik« i »Jastrebac« (Niš) razstavlja kmetijske stroje. Poznanj skega sejma se udeležuje tudi tovarna avtomobilov »Cr-vena zastava« iz Kragujevca, ki izdeluje avtomobile po FIAT-ovi licenci ter razstavlja vozila »Zastava 750» in »Zastava 1300».
Organizatorji jugoslovanske udeležbe so letos še posebno pozornost posvetili turizmu.
Sejem ostane odprt do 21. junija.
TRGOVINSKA IZMENJAVA MED ITALIJO IN JUŽNO KOREJO
Glasnik južnokorejskega ministrstva za zunanje zadeve je sporočil, da bodo konec junija gospodarski predstavniki Italije in Južne Koreje podpisali v Rimu medsebojni trgovinski sporazum. Po sporazumu naj bi Italija uvažala s Koreje konser-virana živila, ribe. rude jn tung-sten, dobavljala pa bi ji sintetična vlakna.
Mednarodno pomorsko razsodišče v Gdinji
VTISI S POTOVANJA V SRBIJO
«Glej stvarnica vse ti ponudb
Ekspres se ustavi na stari in oguljeni beograjski postaji nekaj pred sedmo uro zjutraj. Nekoliko sem pokritiziral beograjsko postajo, ki je res stara in revna in nič v skladu z njenim položajem, to je postaje glavnega mesta države. Vendar pa je treba takoj povedati, da grade v Beogradu novo in moderno železniško postajo, ki bo stala na drugem kraju kot sedanja in tako lahko računamo, da ne bo dolgo, ko bo vlak krenil v drugo smer in se ustavil pod oboki moderne zgradbe. To bo v kratkem tudi v Ljubljani in v načrtu Je tudi gradnja nove postaje v Zagrebu. Vse tri postaje, ki leže ob najbolj prometnih žilah in točkah v državi in tudi v Evropi, so namreč stare. Tako je ljubljanska že presegla častitljivo V.arost stotih let. Zato je skrajni čas, da jih prenovijo in pomladijo, čeprav ne moremo nikogar dolžiti za to, da se to ni zgodilo že dolgo prej. Spomniti se je treba prejšnjih časov, dveh vojn in še marsičega drugega.
Tujemu potniku seveda to ni znano in se mnogo ne ozira na taka razglabljanja in raje .;ar kritizira. Ne glede na to sili razvoj, da se stanje čimprej spremeni.
V	Beogradu sem moral prestopiti in sem iskal informacije, kako naj pridem najhitreje do cilja. Vendar naj mi ne zamerijo v »Informacijski pisarni« ob izhodu iz postaje, če jih pokaram. Do cilja, to je v Banjo Koviljačo sem hotel z avtobusom bolj iz radovednosti in iz želje po doživetjih kot zaradi udobnosti. Toda informacija v »Informacijski pisarni« se je glasila: v Banjo Koviljačo sploh ne vozi avtobus! Pri tem vam moram priznati nekoliko zlobe. V žepu sem namreč imel točne podatke, po katerih vozi avtobus v omenjeni kraj vsak dan dopoldne vsaj trikrat. Toda, če sem vedel to, nisem pa vedel s katere avtobusne postaje, ker jih ima Beograd več, oziroma vsako avtobusno podjetje svojo in na drugem kraju ob železniški postaji. Verjetno od bralcev ne bo šel nihče v omenjeno »banjo«, vendar mu povem, da vozi avtobus vsak dan tudi ob 8.30 in sicer z avtobusne postaje, ki je levo od izhoda iz železniške postaje.
V	času do odhoda avtobusa sem kupil vozni listek z rezervacijo sedeža, ki je bil sicer slab, pač po pregovoru »kdor zadnji pride...«, nato pa sem opazil živ-žav ob obeh postajah.
Presenetila me je južnjaška ležernost. skoro malomarnost in skoro mi je bilo žal, da sem se odločil za avtobus. Ta je bil namreč natrpan in da je bilo vse nekako kompletno so nam, ki smo sedeli na zadnjih sedežih, naložili na noge pakete časopisov, ki jih je avtobus kot poštne pošiljke peljal v določene kraje ob njegovi progi.
Sopotniki so bili prijetni ljudje, ki so večinoma potovali na neko posvetovanje tudi v — Banjo Koviljačo. Presenetilo me je, ko sem videl kako vsi čita-jo samo športni dnevnik in komentirajo posamezne akcije iz nogometnih tekem, kot najbolj pomembne dogodke današnjih dni. Pri tem sem ugotovil, da ni imelo pomena ugovarjati nekaterim splošnim ugotovitvam, ker bi te sicer vsi ostali z veliko vnemo proglasili za popolno ničč na tem svetu, ki niti ne veš kaj pomeni ta ali ona Parada golmana njihovega kluba.
Menim, da bi človek, ki potuje v kraje, ki jih ne pozna, ne smel gledati in presojati vse tako kot je navajen gledati in presojati svet okoli sebe, ko je doma in v okolju, v katerem
Ustanovitev arbitražnega sodišča za pomorske spore v Gdinji vzbuja v zadnjem času pozornost tudi v pomorskih krogih zahodnih dežel, in to tudi za to, ker se je tudi Evropska
je zrastel ali v katerem živi. Tako bo dobil popolnoma izkrivljeno sliko in njegove sodbe bodo krivične ali vsaj popačene. Nekaj takega sem čital pred kratkim v reviji »Grazia«, v kateri je Rimljan opisoval in presojal življenje in dogajanje v Moskvi in v Sovjetski zvezi. Ta opis imam pred seboj, ko skušam opisati, kar sem videl in doživel od Beograda dalje do cilja. Pri tem se trudim, da ne bi zagrešil podobne napake, kot jo je pisec reportaže v »Graziji« in bi rad povedal, da ni nič na svetu samo od sebe in nepovezano s preteklostjo in sedanjostjo in da ni mogoče življenja na raznih delih ali delcih sveta ukalupiti pod isti ali enaki kalup. Z drugimi besedami: ne more biti vse slabo in ni mogoče vse kritizirati, kar je drugače, kot je n.pr. v Rimu m tam okoli.
Zato je treba razumeti pravilno, če ugotavljam, da so kraji skozi katere me je s težavo in z velikimi tresljaji vozil že kar iztrošeni avtobus, zaostali, da ljudje žive v primitivnih razmerah in da bo potrebno še mnogo truda, da nas bodo dohiteli. Truda pravim in ne morda časa, kajti dežela je bogata, zelo bogata, čeprav se njeni prebivalci tega komaj zavedajo. Zavedajo pa se ne, ker jih še vedno bremeni preteklost, ki je bila žalostna in težka, šele nove generacije se bodo otresle tega, ta razvoj se opaža že danes.
(Konec prihodnjič J	—jž—
gospodarska skupnost pričela b a viti z večjo vnemo vprašanja ureditve pomorskih odnosov med državami članicami.
Arbitraža za pomorske spore v Gdinji, ki je mednarodne narave, saj je k njej pristopilo več držav, je bila ustanovljena že leta 1959. K njej so namreč pristopile poleg Poljske še Češkoslovaška in Vzhodna Nemčija. Osvojeno je bilo načelo, naj k arbitraži pristopijo obalne države na Baltiku oziroma države, katerih reke se zlivajo v morje. Pobuda je bila dana s strani trgovinskih zbornic teh držav. Uradno se arbitražno sodišče naziva Cour internationa-le d’arbitrage pour le naviga-tion maritime et fluviale s sedežem v Gdinji (Pulaskiego 6).
Pravzaprav gre za prvi poskus mednarodnega pomorskega razsodišča. Finančno ga vzdržujejo trgovinske zbornice omenjenih treh držav. Stranki v sporu izbereta iz spiska razsodnikov vsaka po enega, izbrana razsodnika pa izbereta še tretjega. Glasujejo z absolutno večino. Tretji izbrani razsodnik je lahko izven spiska razsodnikov.
Razsodišče razsoja spore iz civilnega pa tudi iz trgovinskega prava, ki nastajajo v zvezi s pomorskim prevozom oziroma z razlago zadevnih pogodb za prevoz, zavarovanje pa tudi zaradi nesreč; ne sodijo v pristojnost tega sodišča spori v zvezi z delovnimi pogodbami. Sporni stranki morata pismeno priznati pristojnost sodišča, ako hočeta, da se sodišče loti njihovega spora.
Od svoje ustanovitve je razsodišče sodilo v 87 primerih, in sicer v 15 leta 1961, v 24 leta 1962 in 48 leta 1963. K razsodišču se torej zateka čedalje več strank.

Nikar pred kovčkom na kolena!
Nikjer še nisem našel prepričljive razlage, zakaj so ljudje na potovanju. in še posebno v družbi tako zadovoljni, zgovorni in družabni sploh. Poglejte turiste, kako se kar smehljajo od zadovoljstva, pa naj prihajajo s čemernega severa ali vedrega juga. Kako ženske čebljajo med seboj, mlade in stare, poročene ali pa stare device.
Neki Anglež je samokritično zapisal, da so Angleži na. tujem kar neolikani in preoholi nasproti domačinom. Kaj naj rečemo potem o Nemcih? Celo Italijani, ki niso navadno v tujini posebno zahtevni in se tudi vedejo bolj domače in dostopno, se ne morejo vselej premagati, še posebno, če so prepričani, da so prišli v deželo, ki je, recimo, kulturno ali gospodarsko za njimi. Prav te dni sem videl dva Italijana, kako si s pomilovanjem ogledujeta revnega «fičkota» pred «Unionom»; kar tipala sta po njegovi znamki («Zastava 750») od spredaj in zadaj, češ še za takšen izdelek ste morali k nam po licenco.
Zakaj se torej človek na poti tako spremeni? Gotovo, ker se suka v novem okolju in je pustil vse staro za seboj. Ako ga je lahko res pustil! Ako ga nosi s seboj, ako se ga je lahko odkrižal. Odkrižati bi se moral vseh skrbi za teld in duha. Ko bi lahko vzkliknil «Omnia mea mecum portov (vse, kar imam, nosim s seboj)! Urad, delavnica in trgovina pa tudi dom, vse naj ostane lepo doma s svojimi skrbmi in nadlogami.
Organizirati tako turizem, da bi ne bilo treba potniku jemati s seboj nič prtljage! Ta misel mi je padla v glavo, ko sem videl te dni starega, slokega Nemca, ki je bil gotovo poln revmatizma, kako je v unionski kavarni moral kar poklekniti pred velik kovček, da bi iz njega izvlekel nekaj za ženo. Ko bi torej lahko tudi prtljago pustili kar doma!
A že čujem kar zborovski protest: Nezaslišan predlog! Samo moški lahko napiše kaj takšnega! Kaj bi potem počele me ženske na potovanju brez prtljage, se pravi brez toalet in ruža? Kakšen smisel bi potem imelo za nas letovanje? Ali hočete s takšnim predlogom uničiti polovico šivilj, ki ne ve, kam z delom nekaj mesecev pred sezono?
— Ib —
[MEDNARODNA TRGOVINA
IPACK-IMA milanski sejem embalaže
Prejšnji teden so na milan-nija obiščeta Beograd, poročajo I skem sejmišču odprli tretjo
OBISK MORA IN SARAGATA V BEOGRADU. V zvezi z vestjo, da predsednik Moro in zunanji minister Saragat še meseca ju-
iz Rima, da čas obiska še ni bil določen; verjetno da pride do njega v jeseni.
PRED ZAKLJUČKOM JUŽNO-TIROLSKEGA PROCESA. Na južnotirolskem procesu v Milanu je 91 obtožencev. Proces za-
| mednarodno razstavo (bienale) embalaže Ipack-Ima, konfekcije,
I strojev za živilsko industrijo in | sredstev za notranje prevoze pod navedenim glasom. Otvorit-I vi razstave je prisostvoval tudi
__________J minister za zunanjo trgovino
radi znanih atentatov na pod-1 Mattarella. V pozdravnem govo-pornike električnega omrežja se I m Je Predsednik Mario Saggin te dni zaključi. Govoril je že dr-1 Poudaril, da je Ipack-Ima naj-žavni tožilec Mauro Gresti. Do-1 vazpeJsa razstave te vrste v Pisniki nemških listov iz Milana I mednarodnem okviru in da pri-so izračunali, da je tožilec za | “a,a v P-leJ do izraza ves pomen
vse obtožence zahteval 837 let I embalaže m_ konfekcije kot sred-	^ 1IUUJUUUV ouo.sou
ječe. Treba pa je upoštevati, da 1azs.lr,ltev Prodajnega o- nr. Medtem ko je ob koncu niso vsi obtoženci prisotni in |	zasc1ltP potrošnikov in marca znašal saldo v prid Ju-
goslavije 2 milijardi 374 milijonov 276.234 lir, je 30. aprila zna-
^iviuiovj.i.iv »u se uvfina- ~	“	—	■
ni Tirolci; med Avstrijci so tu- ■
že, da je njihova uporaba sila gospodarstvena. V Franciji je namreč že jako razširjena precejšnjim uspehom.
Padovanski sejem si je doslej ogledalo povprečno 100.000 oseb na dan.
OBMEJNI BLAGOVNI PROMET NA GORIŠKEM
V okviru italijansko-jugoslo-vanskega sporazuma za trgovinsko izmenjavo na obmejnih področjih je bilo izdano v aprilu na Goriškem eno uvozno dovoljenje v vrednosti 5 milijonov lir. čez carinarnico so uvozili blaga za 369 milijonov 950.440 lir. Poleg tega je bilo podeljenih 109 izvoznih dovoljenj za milijardo 210 milijonov 808.950
mso vsi uuiuzenui pusuim ui i , v. /	— ~ ~	*---——
da je tožilec prav za te zahteval I obnovitev celotnega razdelilnega naj višje kazni: po 30 let. Odsot-1 sl*t®ma- Italijanski stroji za zini so štirje Avstrijci in trije juž- j v!.. 0 industrijo so se uvelja-ni Tirolci; med Avstrijci so tu-1 vl“ na najveejih svetovnih trdi bivši predsednik organizacije I gin- njmov izvoz je že dosegel Berg-Isel-Bund dr. Widmoser, I vrednost čez 14 milijard lir, u-nadalje Welser, Klier in Pflaund-1 y?.z Pa 8 milijard, tado da je ler. Med južnimi Tirolci je med I ?l anca za Italijo pozitivna, zna-obtoženci na prvem mestu ko-1 sa namrec 6 milijard lir. vač Klotz, ki je nameraval organizirati četniško vojsko, vendar ni tožilec predlagal zanj dosmrtne ječe, čeprav je delal na odcepitvi Južnega Tirola od Italije.
V ječi je 68 obtožencev, naj višjo kazen (24 let) za prisotne je tožilec predlagal za J. Kerschbau-
šal samo še 2 milijardi 31z milijonov 360.220 lir, kajti v aprilu je bilo vplačanih 503 milijone 716.276 lir in izplačanih 558 milijonov 632.290 lir.
Pred zaključkom padovanskega sejma
V sedanjem neugodnem gospodarskem položaju v Italiji
zuec premagal za u. rveisvnuau-, Se predvsem govori 0 težavah
»S«53£ SgSTi
predlaga oprostitev.	j države prikazala dolgo vrsto
HRUŠČOV JE POVABIL TI-1 najsodobnejših strojev in dru-TA. Med svojim bivanjem na I gih sredstev, ki bi lahko naka-Finskem je predsednik Tito pre-1 zala pot k zboljšanju konjunk-jel od predsednika Hruščova va- j ture v obeh strokah, bilo naj se na svojem povratku Kmetijstvo je v težavah v pr-iz Finske ustavi v Leningradu. vi vrsti zaradi pomanjkanja de-Predsednik Tito je vabilo spre- l0Vne sile in pa zaradi zastare-jel ter se tam sestal s Hrusčo-1 [0sti naprav za obdelovanje in vom. Ob prihodu v Beograd je rejo živine. Zato je treba delo Tito izjavil, da je zadovoljen z I na poljih in v hlevih čimbolj rezultati tega razgovora, ker je I mehanizirati. Tovarne kmetij-razgovor pokazal, da imata obe skih strojev so razstavile učin-dižavi iste poglede o najvaznej- J kovite naprave za pobiranje, ših vprašanjih, ki zadevajo na- ] prevažanje, ohranitev in razde-daljnje sodelovanje, pa tudi o I ijevanje ter sušenje krme, naj-vprašanjih splosne mednarodne I različne j še traktorje, mlatilnice, narave. Pred odhodom iz Sovjet- kosilnice idr. Poskrbele so tudi ske zveze je Tito v svoji brzo- za praktičen prikaz delovanja javki predsedniku Hruscovu na- teh strojev. Sklenjenih je bilo glasil, da so razgovori pokazali, I tudi že precej kupčij.
“ vSSlSe™tf 2'»odleti, p, so pred pS motno, ”	“'“J,	hl?‘“Jf
sil, ki se bore za mir, družbeni In h°nvTo ' napredek in socializem. Iz te I	in	u«"
brzojavke se da sklepati, da sta |stavljanju ln razstavlJanjU- Ka' se oba državnika dotaknila tudi sovjetsko-kitajskega spora.
OBISK ITALIJANSKIH SO-1 CIALISTOV. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije je povabila v Beograd odposlanstvo Socialistične ■ ■ stranke Italije. Odposlanstvo vodi glavni taj- ] nik Fr. De Martino; v njem so |
Of/VAff
TUJE VALUTE V PARIZU (v fr. frankih od banke do banke)
Dolar amer.	4,896
Dolar kanad.	4,52
Funt šterling	13,69
Marka nemška	1,2320
Frank švic-	1,1355
Frank belg.	0,0982
Goldinar niz.	1,3570
Lira it. (za 100)	0,7850
Krona Šved.	0,9540
Krona norv.	0,6865
Krona danska	0,71
Eskudo port.	0,1713
Šiling avstrij.	0,19
Pezeta španska	0,08205
Pezo arg.	0,0320
K raze j ro braz.	0,0035
Drahma grška	0,1635
Dinar jug.	0,00625
PRIREDITVE
«lrst 64»
Prosvetno društvo' Barkovhe organizira II. revijo slovenskih popevk «Trst 64» v soboto, 13.
še člani osrednjega vodstva PSI I t.m. ob M uri in v nedeljo 14. R. Lombardi, Patinno Vittorelli, I t.m. ob 17. in 20.30 v Avditoriju, V. Balsamo, L. Bertoldi, G. Ve-1 Qb spremljavi orkestra Miramar ronese in T. Lecci.	I ki ga bo dirigiral prof. Aleksan-
IZID VOLITEV V LUKSEM-1 der Vodopivec, bo 17 pevk in BURGU. Parlamentarne volitve I pevcev izvajalo 21 novih popevk, v Luksemburgu so prinesle libe-1 Režiral bo Adrijan Rustja. ralcem (demokratom), ki sode-j vstopnice so na razpolago v lujejo v koalicijski vladi s kr- I Tržaški knjigarni v Ul. sv. Fran-ščanskimi socialisti občuten po- j čiška (Tel. 61-792). raz, medtem ko so socialisti,1 ki so bili doslej v opoziciji, pridobili več mandatov. Bruseljski list «Le Soir» zahteva naj liberalci izstopijo iz vlade. V novi zbornici so poslanski mandati razdeljeni takole: krščanski socialisti 22 (doslej 21), socialisti 21 (17), liberalci 6 (11), komunisti 5 (3). Mouvement indipen-dant populaire (neodvisno ljudsko gibanje), ki je nastopilo prvič, 2 mandata. V novem parlamentu bo 56 poslancev (v dosedanjem 52).
ANGLEŽI IN POLJSKA MEJA NA ODRI. Podpredsednik berlinske poslanske zbornice Muellerburg je predaval v novem evropskem klubu (Euro-pean Luncheon Club) v Londonu o vlogi Berlina za zbliževanje med Nemčijo, Sovjetsko zvezo in Poljsko. Izrazil je upanje, da bo angleška kraljica med svojim obiskom v Zahodni Nemčiji obiskala tudi Berlin. Muellerburg je govoril tudi poljsko-nemški meji na Odri in Nisi. Brez pogajanj ne bodo Nemci pristali
ŠOLA GLASBENE MATICE
priredi v soboto, 13. junija 1964
NASTOP GOJENCEV v dvorani
PROSVETNEGA DRUŠTVA PROSEK-KONTOVEL
Sodelujejo solisti in mladinski pevski zbor iz Nabrežine.
Vljudno vabljeni!
POMORSTVO
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
ODHODI IZ TRSTA Proga Jadransko morje - Bengalski zaliv: «Dinara» 28. junija;
Proga Jadransko morje - Indija in Daljni vzhod: »Primorje« 27. junija;
Proga Jadransko morje - Daljni vzhod: «Učka» v začetku jul.; Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: »Titograd« 22./27. junija, »Vojvodina« ob koncu julija ali v začetku avgusta; Proga Jadransko morje - Severna Evropa: »Matko Laginja« 24. .junija;
Proga Jadransko morje - Severna Amerika: »Srbija« 13. junija, »Drvar« 20./30. junija.
PRIHODI V TRST »Labin« (Izrael, Ciper) 15. junija.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled« plove proti Apapi. Ladja »Bohinj« odpluje 15. junija iz Buenos Airesa proti jadranskim pristaniščem. »Bovec« je še vedno zasidrana v tržaški luki zaradi popravil. »Dubrovnik« je pristala 10. junija v Sapeli. »Zelengo-ra» se je 9. junija zasidrala na Reki, zatem pa je odpotovala proti Kazablanki in zahodno-afriškim lukam. »Kraljeviča« prispe jutri, 13. t.m. v Dakar, nakar bo odplula proti Jadranu. »Pohorje« zapusti 30. junija Reko namenjena proti zahodno-afriškim in južnoameriškim pristaniščem.
GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
LJUBLJANA, junija. — Poročali smo že o vplivu pretiranih investicij na gospodarski razvoj in neposredno tudi na življenjsko raven prebivalstva. Položaj je bil na področju investicij tak, da je bilo nujno potrebno ukrepati čim prej z namenom, da bi se stanje spravilo v pravi tir, to je, da bi se investicijska potrošnja razvijala v okviru predvidenih gospodarskih načrtov, predvsem pa v okviru razpoložljivih sredstev.
PREVEC »DIVJIH GRADENJ«
Za vprašanje so se začeli zanimati najvišji predstavniški organi in tako so ljudske skupščine od Zvezne do republiških in sedaj še občinske, razpravljale do podrobnosti o tem vprašanju. Poleg tega so stopili v akcijo tudi nadzorni organi, predvsem gradbene in sorodne inšpekcij e in pa finančna ter bančna kontrola. Ni bilo namreč neznano, da so mnoga podjetja gradila objekte in nabavljala o-premo brez potrjene dokumentacije in celo brez naprej pripravljenih sredstev. Jasno je, da tak način gradenj ni nikjer dovoljen, zlasti pa govore proti njemu gospodarski razlogi, kar se je tudi pokazalo. Zaradi, rekli bi splošnih »divjih gradenj«, je bila vedno večja zadrega zaradi materiala, delovne sile, denarja, oziroma sredstev, ki so jih investitorji črpali iz vseh dovoljenih in nedovoljenih virov. To se je odražalo na cenah in končno na življenjski ravni.
VEČ SREDSTEV
ZA GOSPODARSKE
ORGANIZACIJE
Ukrepi, ki so bili sprejeti v zadnjem času, da bi se položaj normaliziral, so dvojni: v prvi vrsti naj omenimo neposredne posege pristojnih organov, to je zlasti inšpekcij in bank. (Do teh je prišlo zaradi primerov, ko so
AMERIČANI IN ITALIJANI BODO SKUPAJ ISKALI PEROLEJ
Ameriška družba Ambassador Oil Corporation v Fort VVorthu (Texas) bo iskala petrolej in metan na Siciliji. Njena podružnica Ambassador Italiana Pe-troli S.p.A. je namreč sklenila pogodbo z italijansko družbo AGIP za skupno iskanje ležišč petroleja in metana na področju, ki je oddaljeno 8 km od Ra-guse. Dobiček si bosta delili na osnovi 50 odstotkov vsaka.
Upepelitev cerkveno dovoljena
(Nadaljevanje s 1. strani)
prisostvovali sežiganju. Cerkev je tedaj dosledno nasprotovala upepelitvi, ker se je v 19. stoletju razvilo gibanje za razširjenje sežiganja mrličev z namenom, da bi zadušili vero v vstajenje mesa (človeka). Po novih navodilih lahko duhovniki previdijo z zakramenti tudi tiste katoličane, ki izrazijo željo, da bi bilo njihovo telo sežgano. Cerkev še vedno nasprotuje upepelitvi, ako jo kdo zahteva iz odklanjanja katoliškega nauka o neumrljivosti duše. V tej zvezi nagla-šajo dopisniki listov iz Rima. da se je npr. na Angleškem sežiganje že tako razširilo, da predstavlja 41 otisto vseh pogrebov. Pripominjajo tudi, da je sedanje novo stališče Cerkve važno zlasti za takšne dežele, kjer skoraj m dovolj zemlje za pokopališča, kakor npr. na Angleškem.
Ogledalo napredka jugoslovanske lesne industrije
Na 5. mednarodnem lesnem sejmu
Preteklo soboto so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljana “to mej o Tse^p reden *j prišlo I ^ slovesno odprli 5 mednarodni do razprave po predavanju, se 116'51!1 s®-,em/ Razstavišče prireje dvignil sir Eward Bedding-1 Ja |®snl sejem vsako drugo le-ton-Behrens, ki je dejal, da An- ft0- ,,e gre samo za sejem lesnih gležem prav nič ne ugajajo tisti, [ izdelkov, kakor pohištva, tem-ki mislijo izpremeniti sedanjo |ve^ Prav tako tudi za obdelo-poljsko-nemško mejo na Odriiva!ne stroje lesne stroke in vse in Nisi. On se je boril že v dveh v pripomočke, ki jih uporablja svetovnih vojnah in nikakor ne 1 sodobna lesna industrija. Že ta-želi, da bi Nemci zopet potisnili 1 v začetku poročila lahko Poljake nazaj.	1 ugotovimo, da je letošnji sejem
OBLETNICA DRUGE FRON- fne samo glede na število raz-TE. Zahodni listi se obširno ba-1 stavljalco-v domačih in tujih, vij o z 20-letnico, odkar so se | temveč tudi glede same uredit-ameriške in angleške čete (6. ju-1ve razstave in kakovosti raz-nija 1944) po 'dolgih pripravah Istavljenih izdelkov — pohištvo izkrcale na francoski obali ter (razstavljajo domača podjetja — odprle tako imenovano drugo Ires uspel. Izdelava pohištva se fronto. Tako so zahodne države I naglo prilagaja zahtevam zu-končno ustregle zahtevi Sovjet- jnanjih tržišč, ske zveze. Vrhovno poveljstvo I Povsem naravno je, da se je zahodnih sil je bilo tedaj v ro-|v deželi, ki slovi tudi v tujini kah ameriškega generala Eisen-lpo svojem lesu in svojem les-howerja. Francoski listi nagla-1 nem bogastvu, močno razvila šajo, kako velike spremembe sol lesna industrija vseh vrst. Vzpo-nastopile po tej skupni borbi [redno s tem razvojem se dvi-proti Hitlerju. Tedaj so se Arne-1 ga tudi pomen lesnega sejma ričani in Sovjeti skupno borili | ne morda samo za republiko proti Hitlerju, oziroma proti J Slovenijo, temveč za vso drža-Nemčiji, danes pa se že dogo-1 vo. To priznanje Gospodarske-varjajo, kako bi skupno nasto-1 mu razstavišču so dale tudi o-pili proti Kitajski. Roosevelt, | srednje oblasti s tem, da so Stalin, Hitler in Mussolini so žejna otvoritev velesejma poslale davno v grobu, Churchill pa je | zveznega sekretarja za trgovino še samo senca nekdanjega dr-1Nikolo Djuveroviča. ki je sejem žavnika, piše neki pariški list. j odprl.
Na drugi strani so pa še tu| Govornik je naglasil, da ima Franco, Salazar, Mao-Ce-Tung, | lesni sejem tudi to nalogo, da Cankajšek, pa tudi De Gaulle. | omogoča obiskovalcu pregled
^potencialne sposobnosti lesne industrije Jugoslavije«. Jugoslovanska lesna industrija se s svojimi končnimi izdelki lahko u-vrsti na eno najvidnejših mest med evropskimi proizvajalci lesnih izdelkov. Sekretar Djuvero-vič je poudaril, da bo treba lesno industrijo še bolj opremiti s sodobnimi stroji, da bo še hitreje prodirala na inozemska tržišča. Tudi gozdarstvo bo treba mehanizirati ter z graditvijo gozdnih poti olajšati prevoz lesa, poleg tega pa pričeti z gojitvijo plantažnih nasadov.
Otvoritvi sejma so prisostvovali tudi tajnik CK Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko, član izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Leskošek, predsednik izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, podpredsednik republiške skupščine dr. Marijan Brecelj in več članov izvršnega sveta. Goste je pozdravil predsednik Mestnega sveta Ljubljane inž. Marijan Tepina, ki je zlasti poudaril pomen sejma za tesnejše sodelovanje med proizvodnjo in trgovino, kakor tudi med proizvajalci raznih držav. Omenil je tudi, da na letošnjem sejmu sodeluje 132 raz-stavljalcev, in sicer 82 domačih in 50 inozemskih (iz 12 evropskih držav). Ako upoštevamo, da gre za specializiran sejem, je tuja udeležba res močna.
Tuja podjetja razstavljajo predvsem stroje pa tudi druge
pripomočke za lesno industrijo, kakor posebna lepila, barve in okovje. Italijansko podjetje Alberti Vittorio (Milan) npr. razstavlja profile iz plastičnih mas, ki se danes čedalje bolj uporabljajo pri izdelovanju pohištva. Iz Italije so še druga podjetja, kakor Costruzioni mecca-niche - Cascina (Piša), Corona (Belluno), Ocmac (Mariano Co-mense) itd.
Močno je zastopana s svojimi podjetji Zahodna Nemčija, pa tudi francoske stroje opaziš na sejmu. Lesne stroje razstavlja tudi poljsko podjetje Metal-Export. Stroje za izdelovanje lesa izdelujejo že tudi jugoslovanska podjetja, tako npr. raz-stavja tudi »Gostol« (Goriške strojne tovarne) iz Nove Gorice stroje, še prej bi morali omeniti tudi Sovjetsko zvezo, češkoslovaško, Vzhodno Nemčijo, Norveško, Švedsko in Veliko Britanijo. Strojev je vseh mogočih vrst — rezkarjev, vrtalk, brusil-nic, prireznih strojev, skobelni-kov, pa tudi sušilnico za les o-paziš.
Pozornost povprečnega obiskovalca vzbuja seveda predvsem pohištvo, s katerim je sejem bogato založen. Ob pregledovanju pohištva opaziš, da je izdelovanje pohištva močno napredovalo po vsej Jugoslaviji, torej tudi izven Slovenije, ki je pravzaprav pionir te industrije. Na sejmu niso zastopana samo velika podjetja, kakor Slovenijales, (STOL), Jugodrvo, šipad in Exportdrvo, temveč tudi manjša podjetja Slovenije in iz vse Jugoslavije, kakor iz Hrvatske, Srbije in Makedonije. Tudi izdelava pohištva, ki prihaja iz manjših podjetij izven Slovenije je prav lična.
B.
njihovi komitenti kršili posojilne pogodbe, ker so sredstva, ki so jim jih banke dale, uporabljali nenamensko, kar je posebno kritično v primerih, ko so podjetja uporabljala obratne kredite za investicije.) Kršite ije predpisov in pogodb bodo zadele predvidene sankcije, dela pa, ki so bila začeta brez dovoljenj in podobno, pa so bila v večini primerov že ustavljena.
Drugi važnejši ukrep, ki bo imel vpliv na nadaljnji razvoj gospodarskega sistema, pa je prenos večjih sredstev na gospo, darske organizacije, da bodo lahko same razpolagale s sredstvi v skladu z njihovo udeležbo pri ustvarjanju teh sredstev. Poleg tega naj bi gospodarske organizacije same odločale o investicijah v skladu z družbenimi plani in pogoji enotnega kreditnega sistema. S tem naj bi bile znatno povečane samoupravne pravice gospodarskih organizacij in ukinjeni administrativni posegi v njihovo poslovanje. Seveda je v zvezi s tem predvidena tudi drugačna delitev dohodka tako, da bo gospodarskim organizacijam ostalo več sredstev kot do sedaj.
ZA POVIŠANJE OSEBNIH DOHODKOV
Posebno važen je ukrep, ki je bil posebej že napovedan v resoluciji Zvezne ljudske skupščine sredi maja letos, po katerem naj bi se povečala udeležba o-sebnih dohodkov v narodnem dohodku. Ugotovljeno je, da sedanji osebni dohodki niso v mnogih primerih v skladu z delovno storilnostjo in da tudi sedanji sistem nagrajevanja ne vzpodbuja delovnih ljudi k večji storilnosti in boljšemu delu. U-gotovljeno je dalje, da delavci v mnogih primerih presegajo s svojim delom mednarodne norme, so pa mnogo nižje plačani za to delo kot drugje v svetu. Zato so poleg drugih posledic tudi te, da iščejo postranskih zaslužkov in celo zaposlitev v tujini.
Z novim sistemom delitve dohodka naj bi v prihodnje ta položaj bistveno zboljšali, z novim sistemom nagrajevanja pa dosegli pravilno sorazmerje v prejemkih glede na delovno storilnost. S tem lahko tudi računamo, da se bo zboljšalo stanje tudi tam, kjer je delovna storilnost še zelo nizka kar vpliva ne samo na ceno izdelkov, temveč in zlasti na življenjsko raven delavcev.
IZVOZNI REZULTATI NISO UGODNI
Podatki o dosedanjem izvozu ne zadovoljujejo, ker so pod tistim, kar je bilo predvideno po gospodarskem načrtu. Ne da bi navajali številke, lahko ugotovimo, da je izvoz za približno 7—8 odsto višji kot lani, na drugi strani pa se je povišal uvoz, kar je vplivalo na povišanje primanjkljaja v zunanjetrgovinski
bilanci.
Pomembno je dejstvo, da je v slovenski zunanjetrgovinski izmenjavi na prvem mestu Italija tako glede uvoza kot izvoza. V Lej zvezi je zanimivo ugotoviti tudi dejstvo, da je bila naša zunanjetrgovinska bilanca nasproti Italiji v posameznih mesecih celo aktivna. Sedaj pa se je stanje spremenilo tako, da smo v tem času iz Italije uvozili za približno eno tretjino več kot smo izvozili v Italijo.
Kot je znano, se gospodarski stiki z Italijo vedno bolj poglabljajo. Poseben znak tega so vedno češči stiki med gospodarstveniki obeh držav, v zadnjem času pa še posebej iz obmejnih območij. V tem pogledu naj omenimo prve razgovore gospodarstvenikov iz obmejnih območij o možnosti kooperacije, zlasti med industrijami, posebej pa še v obrti in podobnih dejavnostih, že prvi razgovori so pokazali veliko zanimanje obeh partnerjev za kooperacijo, kar upamo, da bo rodilo tudi ugodne rezultate. Pri tem ne bo odveč, če se spomnimo na svoječasno povezavo teh območij tako v gospodarskem kot v drugih pogledih, kar pri sedanjem razvoju ni tako brez pomena.
KOPRSKI LUKI SE ODPIRAJO BOLJŠE PERSPEKTIVE O koprski luki je mnogo govora posebno še glede njenega sedanjega razvoja, ki zavisi od takojšnje zgraditve železniške povezave z zaledjem.
No, o železnici je bilo toliko govora, da bi bilo danes o njej odveč razpravljati. Povemo naj le, da do zadnjega ni bilo jasno kaj bo z njo, ker ni bilo mogoče zbrati dovolj sredstev. Sedaj je to vprašanje urejeno in optimisti trde, da bo konec prihodnjega leta zapiskal prvi vlak na koprskem nabrežju ob industrijski coni.
S tem pa se začne drugo poglavje razvoja te luke. Kot smo trdili, da koprska luka ne more naprej brez železniške povezave zaledjem, tako trdimo sedaj, da je sedanji obseg te luke za železnico premajhen. Zato je v načrtu izgradnja industrijske cone v koprski luki, kjer naj bi zgradili raznovrstne industrijske objekte in skladišča, za kar je med mnogimi podjetji zaledja veliko zanimanje. V tej zvezi je predvidena ustanovitev posebnega poslovnega združenja, ki ga bedo v tej industrijski coni zgradila svoje objekte. Med njimi niso samo slovenska, temveč tudi in zlasti srbska, ki imajo že sedaj v luki svoj prostor. Zlasti mnogo prostora v tej luki je predvidenega za takoimenovani razsuti tovor za železarne in podobno.
Upamo, da nismo pesimisti in lahko računamo, da bo naše «okno v svet«, ki je sedaj priprto, kmalu široko odprto.
-žj-
Vloga Trsta v italijansko-jugoslovanski izmenjavi
Obisk italijanskega veleposlanika iz Beograda
povabilo Tržaške trgovin- poleti krči. To se odraža tudi --i— i- j.-	—=—' v gibanju avtonomnega računa. Tako npr. je priliv v ta račun	(vplačila Tržačanov za
uvoz	jugoslovanskega blaga)
znašal 342,000.103 lir, medtem ko je odliv iz računa (inkaso tržaških trgovcev za izvoz iz Trsta	v Jugoslavijo) dosegel
kar 768,042.624 lir. Tudi v mesecu maju je bil priliv (vplačila za uvoz blaga iz Jugoslavije) manjši kakor odliv ter je znašal 267.386.883 lire, odliv pa (izplačila tržaškim trgovcem za izroz v Jugoslavijo) 434,427.705 lir.
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG O B E P. D A N 1 - Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
adriaimpex
Sp. A.
TRS T, Via delta Geppa, 9 Tel.: 38-770, 29-135
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO - POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN - JUŽNA AMERIKA - VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka - Split . Neapelj • Genova • Marseille • Casablanca ■ Dakar - Conakry • Tacoradi • Tema. Rio de Janeiro . Santos • Montevideo • Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo • Indonezijo • Japonsko • ZDA - Zahodna afriška obala ■ sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Župančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
ske zbornice je te dni prispel v Trst italijanski poslanik v Beogradu dr. Roberto Ducci, da bi se seznanil z željami tržaških gospodarskih krogov v zvezi z italij ansko-jugoslovan-skimi trgovinskimi odnosi. Želja teh je, da bi se Trst še bolj vključil v blagovno izmenjavo in gospodarsko sodelovanje sploh med Jugoslavijo in Italijo. Na tržaški trgovinski zbornici je bil med italijanskim veleposlanikom in predstavniki tržaškega gospodarstva poseben sestanek, ki so se ga udeležili poleg dr. Ducci j a predsednik trgovinske zbornice dr. Caidas-si, komisar javnih skladišč gen-Battaglieri z namestnikom dr. Addobbatijem, nadalje dr. Mo-linari kot predstavnik vladnega komisarja pri deželi Furlanija - Julijska krajina, načelnik urada za zvezo ministrstva za zunanje zadeve dr. Gerin ter člani izvršnega sveta trgovinske zbornice. Zadevno sporočilo trgovinske zbornice pravi, da so na sestanku proučili možnosti za povečano vključitev Trsta v italij ansko-jugoslovanske gospodarske odnose, in sicer ne samo na strogo trgovinskim področju, temveč tudi v malem m turističnem prometu ter na področju splošnega gospodarskega sodelovanja s sosedno republiko.
Tudi mi smo svoj čas zabeležili željo tržaških trgovcev, da bi Jugoslavija več nakupovala v obmejni trgovini, da bi se tako zmanjšal precej visok saldo, ki je nastal v zadnjem letu v prid Jugoslavije. Novejši podatki o razvoju trgovine z jugoslovanskim obmejnim področjem kažejo, da se je ta saldo že močno skrčil in da se izmenjava približuje ravnovesju. Navada je, da Jugoslovani mnogo izvažajo jeseni in pozimi, medtem ko se izvoz spomladi in
«Alpe-Adria» - še ni blagovne liste
Udeleženci obmejnega sejma »Alpe-Adria« še vedno čakajo na končni sporazum o sestavi blagovne liste za trgovinsko izmenjavo v okviru tega sejma. Jasno je, da ne morejo zaključevati poslov, ako jim niso znani uradno določeni kontingenti. Zadeva sestave dokončne liste je v pristojnosti naj višjih zunanjetrgovinskih organov obeh držav, to je ministrstev za zunanjo trgovino, ki še nista dosegli zadevnega sporazuma. Zdi se, da gre še vedno za vprašanje, da bi Jugoslavija ustregla italijanski želji po zvišanju kontingenta za uvoz živine in mesa iz Jugoslavije. Po vsem tem je treba rok za sklepanje kupčij podaljšati.
MEDNARODNI SEJEM
V	BRNU
V	Brnu (na češkoslovaškem) bo od 6. do 20. septembra VI. mednarodni velesejem tehnike. Na njem bodo prikazali vso proizvodnjo mehanske industrije v vzhodnoevropskih državah. Sodelovali bodo razstavljavci iz 50 držav.
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
Gorica
LA GORIZIANA
Via D. d’Aosta N. 180 - Tel 28-45, 54-00 - Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
KIJ E K A . Jugoslavija
tov	Jugoslovanski Jadranski obali, ne zamudite izle-
nrn«	,ad™Un«e- Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne
Hio®6’ „ *jakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obora ?enr,tvaš. ‘S1™ odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala snomlti lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agenti?!^ drohnije v vkrcnih pristaniščih aU pa na potovalne agencije
Od 21. junija do 5. julija OBIŠČITE
XVI TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM
Ta prireditev predstavlja važen sestanek vseh po. slovnih ljudi, kakor tudi interes posameznikov, da jo obiščejo. Jugoslavija sodeluje s kolektivno u-radno razstavo in s specializirano razstavo v LESNEM PAVILJONU
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - VIA BOCCACCIO, 3 TeL 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu ln inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A. - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
G l A V'N I 8 A LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
telefon St, 38-101, 38-045 brzojavni naslov« BANKRFD
Na političnem obzorju
PRVI PROTEST SLOVENSKEGA PREDSTAVNIKA. Deželni svetnik dr. J. Skerk je vložil pri predsedniku deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine dr. Rinaldiniju protest proti sestavi komisije za določitev pravilnika, v katerem z obžalovanjem ugotavlja, da so bili v komisijo imenovani samo člani predstavniki večjih italijanskih strank. Občeveljavno demokratično načelo je, da pri tako važni izbiri sodelujejo predstavniki vseh list. Tako je bilo prekršeno načelo o enakopravnosti slovenske manjšine, ki ga vsebuje posebni statut dežele. Tudi italijanski vodilni državniki so na pogajanjih za sklenitev mirovne pogodbe poudarjali, da je dežela dobila poseben statut prav zaradi obstoja slovenske manjšine. Logično bi moral biti v komisiji tudi predstavnik narodnostne skupine. Omenjeni ukrep pomeni kršitev najosnovnejšega demokratičnega načela ter pravic slovenske narodnostne skupine do _ primernega zastopstva. Dr. škerk, predstavnik Slovenske skupnosti, zahteva, naj deželni svet na bodoči seji razpravlja in glasuje o njegovem protestu.
PROTI RAZLASTITVI VRTOV PRI SV. ANI. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta svoj čas nastopili proti razlastitvi vrtov pri Sv. Ani z utemeljitvijo, da so ta zemljišča, ki so last več desetin slovenskih vrtnarjev, potrebna za graditev cenenih ljudskih stanovanj. Obe kmečki organizaciji sta navedli, da bi razlastitev ne oškodovala samo razlaščencev, temveč da bi bila v škodo tudi gospodarstva celotne tržaške pokrajine. Tržaški občinski svet je upošteval ta protest in soglasno odobril sklep proti razlastitvi. Ta sklep je v zadnjem času razveljavil minister za javna dela Pieraccinj in potrdil razlastitev, češ da je hotel občinski svet zavarovati koristi zasebnih lastnikov in da ti vrtovi niso sploh dovolj obdelani. Občinski svetovalec dr. T. Simčič je zahteval v svojem pismenem vprašanju na tržaškega župana dr. Franzila, naj občinski odbor takoj vloži pritožbo na državni svet proti odloku ministra za javna dela.
ZA RESNIČNO ENAKOPRAVNOST SLOVENCEV. ((Preporod« ki ga izdaja v Trstu Drago Godina, se je v eni izmed zadnjih številk obregnil ob pisanje ((Dela«, tržaškega glasila komunistične stranke, češ da je list ((izgubil orientacijo«. Med volilno agitacijo je namreč objavil članek pod naslovom «KPI se dosledno zavzema za resnično enakopravnost Slovencev«. Preporod piše: Mi smo potlačeni pripadniki slovenske manjšine popolnoma enakopravni s potla-cemmi pripadniki italijanske yecine; nismo nikaka manjšina, temveč smo skupaj s potlačenimi Italijani ogromna večina i-talijanskega prebivalstva. Z nji-toi se moramo boriti za boljšo bodočnost. Borba za narodne Pravice, idealizirajmo jo, kolikor hočemo, je navsezadnje vendarle nacionalizem. Proletarsko gibanje se v svojem začetku ni zavzemalo za nacionalne proble-me- za resnično enakopravnost.« Naše mnenje je, da Preporod vendar močno pretirava, ko trdi, da je borba za narodne pra-vice nacionalizem, da so torej tržaški komunisti nacionalisti, ako se zavzemajo za pravice našega življa.
Kronika
NOV ŽUPAN V MILJAH. Dosedanji miljski župan Giordano Pacco, član komunistične stranke, je odstopil, ker je postal deželni svetovalec. Vodil je milj-sko občino 15 let. Na njegovo mesto je bil izvoljen Gastone Millo,
Na delo za strokovno izobrazbo naše mladine!
Ob poročilu o delu pokrajinskega konzorcija za strokovno izobraževanje
Na zadnji seji upravnega odbora Pokrajinskega konzorcija za strokovno izobraževanje je bilo podano poročilo o delovanju konzorcija v tem šolskem letu. Konzorcij za strokovno izobraževanje ima nalogo pomagati mladini, da bi se strokovno usposobila v raznih industrijskih, trgovinskih, obrtniških in kmetijskih strokah. V ta namen vzdržuje konzorcij posebne tečaje, ki delujejo pri raznih ustreznih šolah; za pouk tečajnikov skrbi učiteljsko in strokovno osebje, ki ima na voljo potrebna učila, orodje in stroje zaradi čim boljšega praktičnega pripravljanja tečajnikov.
Konzorcij ima svoj proračun, ki je v breme ministrstva za šolstvo ter sme prejemati denarne prispevke tudi od drugih ustanov, kot so pokrajinska u-prava, Tržaška hranilnica, občina in druge zasebne ustanove. Letošnji proračun je pristojno ministrstvo odobrilo v celoti, kot je bil predlagan.
V tem šolskem letu je konzorcij podprl številne večerne tečaje za strokovno izobraževanje, ki jih je kar lepa vrsta. Tako npr. so v tekočem šolskem letu delovali ženski tečaji za krojenje, šivanje in za čipkarice, ki so se izmed vseh najbolje obnesli. V šoli na Elizejski poljani je bil tečaj za mehanike; tečaj za izpopolnjevanje plovnega osebja je bil pri navtični šoli in tečaji za industrijske in obrtniške vajence pri tehničnem zavodu «A. Volta». štirje tečaji trgovinske smeri so bili pri tehničnem zavodu «G. R. Carli«. Vseh vpisanih .vajencev raznih tečajev je bilo nad 1200. Za prihodnje leto je v proučevanju u-stanovitev poklicne ribiške šole. Razen financiranja omenjenih tečajev je konzorcij podelil 1 milijon Ljudski univerzi in poldrugi milijon lir Zvezi direktnih obdelovalcev. Konzorcij je tudi omogočil nadaljevanje neobveznega tečaja italijanske stenografije pri slovenski trgovski akademiji v Trstu, kateri je v namen podelil -podporo 100 tisoč lir.
Poročilo o delovanju konzorcija je pokazalo, da je ta ustanova potrebna, ker šola, posebno nižja, ne more nuditi tega, kar sodobno gospodarstvo zahteva od delovne sile. šola še vedno zaostaja za gospodarskim in socialnim razvojem.
Značilna je naslednja ugotovitev, ki je menda izraz časa, da namreč mladina, ki obiskuje večerne tečaje noče slišati o propedevtičnem delu programa. Zeli si takoj praktičnega dela, ni ji mar za splošno kulturpo-izobrazbo. Nevede ali nehote mladina išče najmanjše žrtve-napore in največjo korist-udob-nost. To pomeni splošno nazadovanje. Pravtako je zanimivo, da 20-25 odsto vpisanih ne vzdrži do konca tečaja, kar ne velja za ženske tečaje, kjer je izbris minimalen. Zelo so obiskani trgovski tečaji, pri katerih tečaji za tuje jezike povzročajo obiskovalcem naj večje težave. Tečaji angleškega jezika so dobro obiskani in še kar uspevajo. V začetku so dobro obiskani tečaji nemškega jezika, ki pa sko-ro usahnejo ob koncu leta. Prav po osebju z znanjem nemškega jezika je pri nas največje povpraševanje. Srednje obiskan je tečaj francoskega jezika. Ob zaključku leta razdeli konzorcij najboljšim tečajnikom hranilne knjižice po 10 in 5 tisoč lir.
KAJ PA SLOVENSKA MLADINA?
Po tem bežnem pregledu o delovanju konzorcija želim doda-
ti nekaj osebnih ugotovitev in misli. Ustanovi je treba priznati, da je storila za tržaško va-jenstvo, kolikor je mogla v mejah razpoložljivih sredstev. Slovenska mladina je bila deležna že omenjene podpore za tečaj italijanske stenografije. Koliko Slovencev obiskuje razne tečaje konzorcija, je težko ugotoviti. Zakaj ne bi tudi za slovensko mladino organizirali podobnih tečajev?
Vsekakor bo treba za slovensko mladino poskrbeti, da se strokovno pripravi in izvežba za življenjski boj. Morda bi kazalo zaprositi za eno-dveletni tečaj o zunanji trgovini ali podobno, ki naj bi bil pri trgovskem tehničnem zavodu. Za naše mlade kmetovalce bi ne bilo odveč, če bi morda Kmečka zveza zaprosila za pomoč in odprla primerne tečaje. Verjetno bi ji konzorcij nakazal primerno denarno podporo.
Glede vseh preostalih strok: industrijske, trgovske in obrtniške bi morali nekoliko razmisliti tudi naši gospodarski krogi, ki so najbolj zainteresirani na stvari. Gospodarsko združenje, Slovenska kulturna gospodarska zveza, Prosvetna zveza, finančni zavodi bi morali to vprašanje resno proučiti in najti rešitev, ki bi zadovoljila mladi kader in gospodarstvenike. če bomo s tem odlašali bo razdalja med pripravo in sposobnostjo mladine za življenje in zahtevami gospodarstva vedno večja. Storjena bo tako naši mladini velika krivica, ker bo ostala strokovno daleč za državljani druge narodnosti. Na delo torej, da ne bo prepozno!
v. t.
Urad za strokovno usmerjanje mladine
Na pobudo rotarijanskega krožka so v našem mestu ustanovili z denarno podporo številnih krajevnih trgovinskih, industrijskih in drugi podjetij tako imenovani «urad za strokovno usmerjanje» (Ufficio per 1’indirizzo alle professioni). Spričo težav, ki jih imajo danes v Trstu diplomiranci pri i-skanju službe in zaradi katerih so često prisiljeni iskat srečo drugam v Italijo in celo v tujino, bo osebje tega urada — vse-učilišeni profesorji in izvedenci za statistike ^ pomagalo študentom x>ri izbiri bodočega poklica ali, bolje, pri izbiri primerne fakultete na univerzi. Sestavljali bodo statistike, s katerimi bodo seznanjali mladino o potrebi po svežih delovnih močeh v večjih industrijskih in drugih podjetjih, bančnih zavodih itd., hkrati pa bodo delih med šolsko mladino posebne formularje z vprašanji, na katera bo ta obgovarjala pismeno in pojasnila, kateri poklic namerava izbrati. Razen tega bodo člani urada seznanjali študente s strokami, v katerih je najbolj čutiti pomanjkanje usposobljenega osebja in je po tem veliko povpraševanje.
Pobuda je zelo pametna in koristna, saj bo učinkovala v dvojnem smislu: mladini bo o-lajšala izbiro poklica, delodajalcem pa naj bi zagotovila sprejemanje res sposobnih in zanesljivih delovnih kadrov. Urad ima svoj sedež v prostorih tržaške tryovinske zbornice. Enak urad posluje že leto dni tudi v Milanu.
kronika
CENE MESA IN MASLA
V	MAJU
V	preteklem maju se je meso na tržaškem trgu spet podražilo, in sicer vse vrste razen jagnjetine, ki jo zdaj prodajajo na debelo po 800 lir za kg, se pravi za približno 200 lir manj kakor doslej. Jagnjetina se je nekoliko pocenila tudi v prodaji na drobno. V zadnjem času sta dospeli iz Avstralije in Nove Zelandije večji pošiljki zmrznjene teletine, ki so jo prodajali po 830 lir za kg ali za 500 lir manj kakor sveže telečje meso. Cena perutnini se je v nekaterih mesnicah dvignila za 40 do 100 lir, ostali mesarji pa jo iz konkurenčnih razlogov prodajajo še po starih cenah. Tudi maslo se je podražilo, in sicer zaradi zmanjšanega uvoza iz tujine. V prodaji na drobno je zdaj za 5 do 60 lir pri kg dražje.
KOT NA DIVJEM ZAPADU. Predvčerajšnjim popoldne je 31-letni Glauco Zeniani — sicer že star znanec tržaške policije —• s samokresom v desnici in primitivno masko na 'obrazu skušal oropati podružnico italijanske trgovske banke v Ul. Cabo-to. S pajdašem mu je uspelo spraviti v torbo bankovce v vrednosti 2 milijonov lir, toda nenadoma se je za njima pojavila žena bančnega čuvaja in pritisnila na alarmni gumb. Pajdaš je urno zbežal z avtomobilom in tako pustil na cedilu Zenianija. Ta je s plenom zbežal do bližnjega podjetja SVEM, kjer je hotel ukrasti avto. Načrt pa sta mu prekrižala dva uslužbenca, ki sta ga z udarcem po glavi položila na tla. Policijski organi so ga odpeljali na varno, bankovce pa vrnili zaprepaščenim uradnikom banke.
NOVO IMENOVANJE. Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. R. Caidassi je bil izvoljen za predsednika Zveze trgovinskih zbornic dežele Furla-nija-Julijska krajina.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV. Včeraj ob 20. uri se je pričela vsedržavna stavka železničarjev vpisanih v socialistično-ko-munistični sindikat SFI-CGIL. Zahtevajo takojšnjo preosnovo v ustroju državnih železnic, poenotenje plač, zvišanje pokojnin in pravično ureditev prejemkov. Vlada je namreč te ukrepe odložila na kasnejši čas. Stavke se niso udeležili železničarji vpisani v sindikatih CISL m UIL.
MILIJON ŠKODE ZARADI POŽARA. V sredo dopoldne je nastal v delavnici nad prodajalno ženskih torbic pri cerkvi sv. Antona požar, ki je povzročil čez milijon lir škode. Ogenj je poškodoval tudi trgovino zlat nine, ki je v bližini.
MAŠE SOŽALJE
Umrli so: v Trstu 83-letna Lucija Sancin vd. Lukarič, 88-letna Josipina Švab vd. Humar, 66-letna Marija Kovačič vd. Unisk,
41-	letni Franc Stančič, 62-letni Pavel Pangos (obesil se je), 34-letni begunec Josip Vižintin iz Kopra (obesil se je) in 66-letni delavec Peter Cossiani (ponesre-sil se je na delu); v Ronkah 35-letni Walter Tentor in njegov 9-letni sin Nelvio (utonila sta v morju pri Tržiču); v Doberdobu 40-letna Jelka Lakovič por. Udovič (povozil jo je avto); v Stra-žicah 68-letni Anton Venier (povozil ga je avto) in v Gorici
42-	letni učitelj Bruno Dreossi (zaradi srčne kapi) ter 65-letna Josipina Velušček.
Naš študent na Koroškem
VII.
Drugi teden svojega bivanja v Beljaku sem se seznanil še z enim slovanskim zdravnikom, ki je bil celo slovenskega rodu. To je bil doktor Petek znani kirurg na Koroškem. Tedaj se je ravnokar vrnil z dopusta, ki ga je preživel s svojo družino v Sloveniji. Obiskal sem ga že zjutraj v rentgenski sobi, a tam ve nisva mogla kaj prida pogovoriti. Vprašal sem ga, ali lanko prisostvujem njegovi o-peiaciji in prijazno je prikimal. Od tedaj sem skoraj vedno delal z doktorjem Petkom in ga dobro spoznal. Zelo sposoben kirurg je, svoje delo pa jemlje z naj večjo resnostjo. Pozneje sem se seznanil tudi z njegovo ženo, gospo Petkovo, ki ga je večkrat obiskala v bolnišnici.
Nekega dne je deževalo in vsi štirje študentje, kolikor nas je bilo v isti sobi, smo se znašli skupaj doma. To se je dogajalo bolj poredkoma, ker je bil vselej ta ali oni kje zadržan. Med nami se je kaj kmalu razvil prijeten pogovor, ki je počasi nanesel na zgodovino kot učiteljico človeštva. Nekaj časa se je kramljanje sukalo okrog dobe ko so se nemške dežele združile v enotno Nemčijo pod kanclerjem Bismarkom, nakar sem sprožil vprašanje Avstrije. Izrazil sem svoje mnenje, da b; se namreč tedaj Avstrija gotovo pridružila enotni in močni Nemčiji, ako je ne bi dru ge dežele odklonile zaradi po-mešanosti avstrijskega prebivalstva s slovanskim, ki je nred-s4 "';alo tedaj velik del Avstrije Nobeden od kolegov se ni strinjal z menoj. Trdili so, da
se Avstrija sama ni hotela pridružiti Nemčiji, a bolj zaradi tega, ker je hotela ostati neodvisna in pa ker je imela kot skrajno južna germanska država svoje značilnosti, o slovanskem življu nikakor niso hoteli slišati. Nadaljnji pogovor je nanesel na sedanji položaj.
Skušal sem ugotoviti, v kakšnih odnosih žive avstrijski študentje glede na slovensko manjšino na Koroškem in ali jih sploh smatrajo za manjšino. Dejal sem: «Pa tudi danes še vedno obstaja vprašanje narodnih manjšin v Avstriji.« Kolega iz Gradca mi je odvrnil naslednje: «Tega problema danes skoraj več ni, saj živijo v mejah Avstrije izključno nemško govoreči državljani, ako izvzamemo smešno majhno manjšino Slovencev na južnem Koroškem.« «Morda pa ta manjšina le ni tako smešno majhna«, sem nadaljeval, tedaj pa je posegel vmes koroški študent: «V najboljšem primeru bi jih mogli našteti (namreč koroške Slovence) štiridesettisoč, kar predstavlja manj kot desetino Koroške, pa še ti žive južno od Drave tik ob jugoslovanski meji Pristali so na plebiscit s svobodnim referendumom, zato se nimajo kaj pritoževati.«
Takoj sem uvidel, kakšen je položaj in kakšen odnos nemško govorečih Avstrijcev do koroških Slovencev. Seveda nisem mogel dati kolegom prav in sem vztrajal na stališču, da mora moderna svobodna država skrbeti za narodne manjšine, nikakor ,pa ne sme težiti za tem, da bi jih asimilirala (priličila). Delno so se glede tega z menoj strinjali, toda samo glede
na večje narodne manjšine, kakršna je na primer nemška v Italiji. Nisem se maral z njimi prepirati, spoznal pa sem, da so še precej nacionalistično nastrojeni, četudi se proglašajo nekateri za napredne.
Ko smo se tako porazgovar-j ali ves popoldan, smo sklenili, da poj demo zvečer vsi skupaj — pa še nekaj drugih kolegov iz sosednjih sob — proslavit svoje mednarodno študentovsko prijateljstvo. Mahnili smo jo v gostilno. Ob živahnem pomen kovanju smo kar pridno praznili vrčke piva, tako da smo postali precej hrupni. Nekdo nas je opomnil, naj bi se pogovarjali malo tiše. To pa našemu kolektivu ni bilo po godu in smo v znak protesta zapustili gostilno. Poiskali smo si drugo gostilno s prijetnim vrtom, kjer se je kar gnetlo ljudi. Sami smo si sestavili dolgo mizo iz več manjših, nato pa posedli okoli nje.
Spočetka smo kramljali o medicinskih problemih in novostih, ko pa smo imeli pod kapo že nekoliko preveč piva smo opustili resne pogovore in prešli na pripovedovanje zgodbic. To je bilo seveda mnogo bolj zabavno in praznjenje vrčkov s pivom nam je šlo še hitreje od rok. Opaziti je bilo, da hočeta dva kolega iz Koelna v Nemčiji izstopati pred ostalo druščino. Prej smo se počutili enake med enakimi, naenkrat pa sta ta dva začela povzdigovati tako imenovani Hoch Deutsch (visoko nemščino), ki sta ga predpostavljala ((avstrijskemu dialektu«. Jasno, da to ni prijalo avstrijskim kolegom, ki so začeli braniti svoj jezik. Prišlo je
do ostrega besednega boja in komaj se nam je posrečilo pomiriti duhove. Ko so se sprijaznili so pričeli govoriti o politiki. Dejal sem si, da so pre-[ šli iz dežja pod kap. Cez čas I so se tako razvneli, da je vsakdo izražal glasno svoje politično prepričanje. Eni so se bahali, da so socialdemokrati, drugi pa so se ponašali kot demokristjani. Kajpak so silili tudi vame, naj povem, kaj sem. Pojasnil sem jim, da se ne izražam o političnem prepričanju. Razvnela se je debata med Socialisti in demokristjani, kazalo je, da se bodo nekateri sprli. Tedaj sem se odločil, segel po kupici s pivom in začel peti študentovsko himno: Gaudea-mus igitur... Takoj so mi vsi sledili in v latinščini ubrano zapeli one kitice, ki smo jih poznali.
Ko smo se vračali iz gostilne proti bolnici, kjer so bile naše sobe, so me Hans in še nekateri drugi kolegi vprašali, kaj me je pičilo, da sem začel peti v tako kritičnem trenutku. Tedaj sem jim povedal, da je naloga majhnih narodov ta, da skrbijo za mednarodno pomirjen j e in za pametno rešitev težjih problemov. Pobarali so me, kaj naj bi imelo to opraviti z našim večerom. Tedaj sem jim povedal nekaj, česar prav gotovo niso pričakovali: «Tudi v \ našem primeru je šlo za med-3 narodno družbo, saj so sedeli za mizo kolegi iz Nemčije in iz Avstrije. Kazalo je, da bo nastal med njimi spor, zato sem posegel vmes jaz, Slovenec, in jih s študentovsko himno pomiril«. šele tedaj so spoznali, da sem pripadnik slovenske narodne manjšine v Italiji. Od tistega dne so me bolj spoštovali, kot prej, ko so mislili, da sem čistorodni Italijan.
(Nadaljevanje sledi)
kultLirain žtvjjerjje
ZADNJIC V AVDITORIJU
s Slov. ljudskim gledališčem iz Celja
Gostovanju ljubljanske Drame je sledilo gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, ki je uprizorilo komedijo Rezervist, delo francoskega pisatelja Aleksandra Rivemala. Pisec je za to delo prejel nagrado Francoske akademije. Za njegovo uprizoritev pa je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja prejelo letošnjo Prešernovo nagrado. To dokazuje, da ne gre za malopomembno gledališko delo, čeprav ga ni naša javnost sprejela s prevelikim navdušenjem, kar velja sicer tudi za Talca v odlični ljubljanski izvedbi.
Vprašal bi se, koliko naših rednih gledaliških obiskovalcev je prebralo članke v Primorskem dnevniku v zvezi z obema predstavama in gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja (za ljubljansko uprizoritev smo bili celo brez njega!). Malokdo se je torej lahko pripravil na obe miselno globoki predstavi. Zato je bilo preveč zahtevati od publike, naj bi se vživela v avantgardistično pojmovano dramatiko; v mislih imam publiko, ki še vedno bolj ali manj naivno presoja posamezne besede, izraze in kretnje. Nekaj je zato treba ukreniti.
Glede tega bi svetoval naslednje: pred neposrednim začetkom predstave naj kak član gledališkega ansambla (morda celo za zaveso in ob polni razsvetljavi) poda nekaj osnovnih o-rientacijskih misli o avtorju in delu. S primernimi ilustrativnimi podatki naj se prav tako izpolni čas med posameznimi odmori. To bi bilo po mojem mnenju zelo važno. Sodim, da uspeh bi ne smel izostati. Takšna pobuda bi sodila v okvir dela za primerno vzgajanje in usmerjanje naše domače gledališke publike.
Dobri vojak švejk vsekakor nadkriljuje Amadeja iz Tarasco-na. Kljub temu je tudi Rivema-lov pikri humor za nas zanimiv. Na vojnohujskaško problematiko smo poškilili skozi lino francoskega sarkazna. To je vsekakor koristno, čeprav moramo priznati, da se današnjemu okusu takšna problematika odtujuje, čeprav ni več nesodobna..
Uprizoritev Rivemalovega Rezervista je bila v skladu s slovensko odrsko tradicijo. Celjani visoko dvigajo ta Sloves. Je pa le opazna razlika med Ljubljano in Celjem, kakor je n.pr. na prvi pogled zaznavna filigrana od grobejšega obrtnega izdelka, čeprav tudi slednjega lahko čvrsto uvrščamo med umetnine. Drugačne okoliščine, drugačne zahteve, zato tudi drugačni prijemi. Predstava je bila po mojem gledanju prebučno za-
mišljena, kar je prav gotovo škodilo njenemu prepričevalnej-šemu učinkovanju. Amedej Vo-lodje Peera je izpadel prenaiv-no; več posredne prebrisanosti bi mu le koristila. Verjetno bi tudi Rivemale napravil podobno opazko.
Delo je režiral Nuran Herzog. Za sceno je poskrbel Avgust Lavrenčič. Kostumi so delo A-lenke Bartlove. Glasbene vložke je pripravil Henri Betti. Komedijo sta poslovenila Andrej Inkret in Stanko Potisk. Delo je doživelo premiero v Celju dne 31. januarja letos ter je bilo nato postavljeno na številne slovenske odre.
Ivan Trinko od blizu
Dr. A. Budal je kot profesor na srednji šoli v Vidmu pogosto prihajal .v stik z Ivanom Trinkom, ki je bil tam profesor v bogoslovju, pa se je še posebno kot pisatelj zanimal za snovanje pesnika beneških Slovencev. Zato nam je lahko v svojem predavanju v Slovenskem klubu ob desetletnici Trinkove smrti podal njegov pristen lik kot človeka, pesnika, filozofa ter vnetega buditelja in branitelja našega življa ob Nadiži. Prof. Budal ni v svoji natančnosti pozabil omeniti, da se je Trinko uveljavljal tudi kot skladatelj ter se poskušal tudi v slikarstvu. Marsikdo izmed poslušalcev je šele iz predavateljevih ust zvedel, kako široke poglede je imel Trinko v slovanski svet in kako je na pr. Čehova med boleznijo prebiral kar v izvirniku.
Izvajanja prof. Budala je dopolnil Stane Raztresen z ognjevitimi in res občutenimi deklamacijami nekaterih najbolj značilnih Trinkovih pesmi, ki so poslušalcem segle globoko v srce; saj gotovo ne more nikdo tako sočustvovati z beneškimi Slovenci kakor prav mi, ki delimo z njimi podobno usodo.
«Most» v drugo
Po štirih mesecih so zopet postavili «Most», kljub nekaterim spremembam v uredniškem odboru. Tako vsaj «Most» ni o-stal »numerus unicus« kot premnogo podobnih poskusov v preteklosti. Druga številka »Mostu« se nam zdi nekoliko tehtnejša od prve morda le zato, ker so literarne prispevke na domestili eseji. Kratka dela Merlakove in Janežiča bi rajši šteli med poezijo v nevezani De-sedi. Beličič nam je v prijetnem satiričnem tonu posredo-
val nekaj pogledov na domačo kroniko in od njega veliki t°kst še pričakujemo. Osrednji esej, ki ga je napisal Detela, obravnava zahtevno temo slov. po vojne literature. Poleg nekaj pozabljivosti lahko piscu očitamo, da bi bili naši tržaški pisatelji, ki jih je odpravil z nekaj besedami, zaslužili nekoliso več njegove pozornosti; omenil je samo dva. Med sodelavci najdemo v glavnem imena iz prve številke. Dobro bi bilo, da bi k reviji pritegnili tudi uveljavljene kulturne delavce, ki žive v naši sredi. Potem se ne bo več zgodilo, da bosta glavni ure d nik in njegova soproga izmed 15 sestavkov napisala kar sedem. Tudi pri izbiri tematike se pozna, da živi del urednikov revije, ki izhaja v Trstu, stalno na Dunaju. V tej okolnosti najde bralec razlago za tako številne sestavke iz srednjeevropske kulture (glej sestavke o Heeru, Bondyju, Mayerju, Baconu in Matti) prav bi bilo pa tudi, da se obzorje v bodoče razširi na romanski svet, ki nam je bližji, seveda tudi boij na domačo problematiko. Tako je edini stik z nam bližjo tematiko Dolharjeva analiza našega tiska v Italiji. Morda ne oi bilo napak, ako bi urednik-. »Mostu« upoštevali prav izsledke te ankete. Tako bi revija bolj u-strezala potrebam občinstva, ki mu je namenjena.
Spectator
Mladinski list «Galeb»
Izšla je jubilejna številka mladinskega lista »Galeba«. List izhaja namreč že polnih 10 let. V vsem tem času je vršil važno vzgojno in rodoljubno poslanstvo med slovenskim naraščajem na Tržaškem. Nudil mu je zabavno in koristno berivo v materinem jeziku, da bi o-hranil in utrdil pri naših otrocih ljubezen do svojega rodu. Ne da bi navajali suhoparne statistične podatke, kako je list razširjen med otroki naših o-snovnih in srednjih šol, lahko podčrtamo, da ga bere res mnogo učencev in dijakov. To je prav gotovo lep uspeh, nad katerim so res lahko ponosni sedanji glavni urednik Milan Jereb in bivši urednici Rada Jelinčičeva ter Jožica Martelanče-va. Jubilejna številka je posvečena ustanoviteljici Galeba pokojni učiteljici Mari Samsovi-Med enoletnim urejanjem lista je rajna Mara Samsova začrtala tiste smernice, po katerih se Ust še danes ureja. Jubilejna številka Galeba je izšla kar na 68 straneh, ki so jih napisali in ilustrirali izključno otroci » snovnih šol iz Trsta in s podeželja. Osnutek je' pripravila dijakinja nižje srednje šole na Opčinah Marina Babič. List vsebuje sočne orise slovenskih krajev in vasi na Tržaškem in mestnih predelov, zabavne zgod biče iz vsakdanjega življenja, zgodovinske podatke o Krasu,
najrazličnejše ilustracije, pesmice idr.
Domača radijska dela nagrajena
Vodstvo tržaške radijske postaje je razpisalo 25. januarja natečaj za izvirna radijska dramska dela v slovenščini. K natečaju se je priglasilo 19 kulturnih delavcev. V velikem avditoriju radijske postaje so 29. maja nagradili tri najboljša dela, in sicer dramo »Zadeva je končana« Franca Jeze (200.000 lir nagrade), dramo »Voda sprave« Alojza Rebule (150.000 lir) in igro «Miramarski vodnjak želja« Jožka Lukeša (100.000 lir). Ocenjevalna komisija, v kateri so bili Martin Jevnikar (predsednik), Jože Peterlin, Lojze Škerl, Josip Tavčar in Zorko Harej (tajnik) je razen tega priporočila za radijsko izvedbo tudi naslednja dela: »Čarobni studenec« (Edvard Marti-nuzzi), »Več kot bron in cimbale« (Vinko Beličič), »Gaber nad prepadom« (Zora Tavčar), »Tretji plača« (Tončka Curk) in »Veter s pampe« (Marij Maver).
Oliviero Mazzocco: «IL COM-MERCIO CON L'ESTERO», Edi-trice San Marco, s.r.L, Bergamo.
Avtor razčlenjuje v lično o-premljeni brošuri na 123 straneh zunanjo trgovino na splošno in še posebej po sedaj v Italiji veljavnih predpisih. O-predeljuje in na poljuden način prikazuje osnovne pojme, pogoje, povoijne in nepovoljne učinke zunanje trgovine za narodno blaginjo in socialno u-staljenost. Opisuje tudi posamezne ustanove za mednarodno trgovino, jih ponazarja s primeri in obrazci listin, ki jih uporabljajo pri blagovni izmenjavi med narodi in deželami. Na to daje kratek pregled carinskega in valutnega poslovanja v zvezi z mednarodno trgovino. Na koncu pojasnjuje osnovna načela in cilje, ki si jih postavlja Evropska gospodarska skupnost, in omenja na kratko postanek Evropske premogovne in jeklarske skupnosti ter E vratoma.
Brošura bo gotovo kot pripraven praktičen kažipot na področju čedalje bolj zapletene in naraščajoče zunanje trgovine vsem, ki se še niso poglobili v njeno delovanje, njene zakonitosti, pravila in predpise, Seveda nima namena nadome-stovati obsežnejših priročnikov za izvoznike in uvoznike, kot so npr. »Scambi Commerciali con 1’Estero«, ki jih izdaja mi lanska trgovinska zbornica. Knjiga bo dobrodošla tudi študentom trgovskih šol prav zaradi svoje preglednosti in jasnosti.	V. G.
Sin	in i« planine!
Hotel «ADRIA» Ankaran
vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v ureekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave!
»KONVENT« je odprt skozi celo leto.
SP0RTH0TEL
«P0KUUKA»
(BLED 1250 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom
Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza.
Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
Obiščite
CASINO
VILLA ROSALIA
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
0 ROULETTE 0 BACCARA
Hotel TRIGLAV. KOPER
vam nudi domačo in tujo prvovrstno kuhinjo, konfortne sobe, nočni bar s programom ter priporoča svoje obrate: hotel ŽUSTERNO z olimpijskim bazenom in restavracijo R1ŽANA z ribjimi specialitetami — postrvi, raki.
BLED vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad, izleti v prelepo okolico, prireditve, žičnica na Stražo, poletni in zimski športi, lov, ribolov.
• Prometne zveze ugodne S
BLED
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popust!
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL «KRIM»
HOTEL «GALEB» - KOPER
Odlična restavracija s senčnim vrtom. Ples na vrtu vsak dan.
Za dobro razpoloženje skrbita dva priznana orkestra.
RIBJA RESTAVRACIJA, KAVARNA »LOŽA«, restavracija TAVERNA in buffet SEMEDELA priporočajo svoje gostinske usluge.
PII lil" ta taca
Moderno urejen hotel z vsem konfprtom — Restavracija in kavama — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača In mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
Hotel „CELEIA"-Celje
Dobrodošli v našem modeme® hotelu! Sodobna oprema sob — Prvovrstna kuhinja — Nizke cene — Prijetno razvedrilo — Velik parkirni prostor.
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu z žitaricami so kupčije s pšenico živahne, medtem ko ni zanimanja za moko, koruzo ter oluščen in ne-oluščen riž. Trg s prašiči je zelo slab in cene so nizke. Zaradi majhne razpoložljivosti se goveja klavna živina in teleta prodajajo po zelo čvrstih cenah. Trg z jajci je zelo dobro založen, kar znatno vpliva na cene, ki težijo navzdol. Kupčije na zelenjavnem trgu so čedalje živahnejše, kajti blaga je dosti na razpolago, povpraševanje pa tudi ne zaostaja. Letos je izredno dosti vrtnih jagod, katere se prodajajo po ugodnih cenah, medtem ko je češenj malo. Cene maslu so še vedno zelo čvrste, kajti domače maslo ne zadostuje velikemu povpraševanju, uvoženega masla pa se še ne dobi. Na vinskem trgu so kupčije zelo slabe, kljub temu pa so cene čvrste.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Marelice 200-400, jabolka delicious 130-200, renette 90-140, drobne jagode 600-1000, debele jagode 100-200, hruške 80-150, rumene pomaranče 135-220, rdeče pomaranče 180-250, limone 80-120, češnje 100-220, breskve 200-500; suh česen 180-300, šparglji 120-250, pesa 40-80, rdeča pesa 50-100, dišeča zelišča 280-500, korenje 60-100, nova čebula 50-100, droben fižol 150-400, svež fižol 200-350, cikorija 50-250, solata 40-80, krompir 40-60, grah 250-280, paradižniki 40-300, zelena 50-160, buči-ce 70-160, špinača 50-120 lir za kilogram.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi piščanci 300-350, zaklani piščanci 410-470, uvoženi zmrznjeni piščanci 450-550, žive kokoši 400-450, žive domače kokoši 750-800, zaklane domače kokoši 1000-1100, uvožene zmrznjene kokoši 500-550, zaklane pegatke 1300-1400, uvožene zmrznjene pegatke 700-750, zaklani golobi 1300-1400, uvožene zmrznjene pure 500-650, uvoženi zmrznjeni purani 480-650, zaklane domače gosi 800, uvožene zmrznjene gosi 380400, zaklani domači zajci s kožo 820-880, brez kože 900-1000, uvoženi zmrznjeni zajci 800 lir za kg. Perutnina za rejo: male gosi 260-440 lir kos, račice 900-1300, mali pu-rančki 1200-1400 lir kos. Sveža domača jajca I. 19-24,50, II. 18,50 do 21,50 lir za jajce.
ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA LUGO. Goveja živina za rejo: krave iz Romagne brez teleta 400420, breje krave 410-430, krave s teletom 450470; krave iz Mark brez teleta 380400, breje krave 400420, krave iz Mark s teletom 430-450, junci in junice 2 do 3 leta stari, 5 stotov težki 450480, teleta 2 stota težka 620-650, krave mlekarice 190-300.000 lir glava; goveja klavna živina: krave 370430, junci 470485, teleta 620-700, neodstavljeni prašiči 25-30 kg- težki 365-380, 35-40 kg težki 345-355, 45-60 kg težki 320-335, suhi prašiči do 150 kg težki 320, debeli prašiči čez 150 kg težki 310, konji za vprego 210-230, konji za zakol 310-330, žrebeta 550-580, osli 50-90.000 lir glava.
KRMA
GENOVA. Moka iz detelje 44004600 lir za stot, moka iz sena 2600-2800, moka iz zdravilnih zelišč 3000-3100, moka iz soje 7200-7400, iz zemeljskih lešnikov 5800-6000, iz sezama 5600-5800, iz sončnic 5100-5300, iz koruze 41004300, krmne pogače iz lana 6900-7000 lir za stot. ŽITARICE
GENOVA. Fina mehka domača pšenica 7050-7100 lir za stot, dobra merkantile 6900-6950, merkantile 6750-6810, uvožena pšenica Manitoba 9850-9900, Plata 8950-9050, koruza marano 6250-6400, hibridna koruza 4700-4800, uvožena koruza Plata 47004750, domač oves 4700-4900, uvožen oves 43004400, uvožen ječmen 44004750, pšenična moka tipa «00» 9900-10.100, tina «0» 9600-9800, tipa «1» 9200-9450, bela koruzna moka 6100-6400, rumena 6900-7300; riž Arborio 17.400-18.000, Camaroli 20-21.000 Vialone 2y00-23.300, R.B. 18.500-18.800, Rizzotto 18.600-19.000, Razza 77 18.600-19.000, Maratelli 19-19.200 lir za stot.
PAPIR IN LEPENKA MILAN. Gladek časopisni papir v valjih 11.400 lir za stot, v polah 14.750-15.750, navaden satiniran tiskarski papir 15.700-16.500. srednje vrste 18.500 do
19.750, navaden pisarniški papir 16.750-17.750, srednje vrste 19.500 do 21.000, finejši 23.240-24.250, trikrat klej en papir za tiskovine 22.500-24.250, «uso mano« za tiskovine 23.400-26.000, pisemski papir srednje vrste 21.250-23.000, finejši 24-26.250, velina za kopije 41-45.000, risarski papir 35-37.000, navaden pergamin 40-60-80 g 20-21.000, extra 30 g 27-29.500, srebrn papir 30-31.000, papir za embalažo 8500-10.000, velina za zavijanje 18-20.250, bel ali barvan navaden kartončin 21.750-24.000, tipa Bristol 29-31.000, bela lepenka 10.400-11.500, navadna siva lepenka 6000-7000, duplex in tri-plex lepenka 9400-11.800 lir za stot.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 700-780 za stop./ stot, Oltrepd pavese 8-9 stop. 660-730, mantovanško rdeče vino 8-9 stop. 680-740, Valpoiicel-la Bardolino 790-860, Soave belo 9-11 stop. 800-890, Raboso 9-10 stop. 725-750, Merlot 10-12 stop. 775-875, Reggiano 9-10 stop. 740-790, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 650-680, rdeče 670-700, klasični toskanski Chian-ti 12-13 stop. 455-495 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 8-10 stop. 610-720, Are-tino belo 8-10 stop. 600-700, belo vino iz Mark 9-10 stop. 660-680, rdeče 9-10 stop. 660-700, Barlet-tano 13-14 stop. 840-900, Sanse-vero belo 10-11 stop. 665-715, belo vino s Sardinije 10,5-11,5 stop. 695-715, rdeče 12-13 stop. 795-885 lir za stop./stot.
MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz posnetega mleka 940-950 lir za kg, maslo iz smetane 870-890, maslo iz sladke smetane 800-820; sir sbrinz svež 640-650, uležan 760-790, provolone svež 630-650, uležan 760-800, grana svež 700-720, sir grana proizv. 1963-64 820-850, proizv. 1963 880-920, Emmenthal svež 650-670, uležan 720-730, ita-lico svež 450460, taleggio svež 410420 lir za kg.
OLJČNO OLJE IN MARGARINA MILAN. Oljčno olje extra 750-770 lir za kg, oljčno olje z največ 1,5 odsto oljčne kisline 730-
760, fino oljčno olje s 3 odsto kisline 660-690, olje s 4 odsto kisline 660-670, oljčno olje retifi-cirano 560-580; margarina v zavojih po 200 g 470-450, v zavojih po 1 kg 220-290 lir za kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 190-210 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 230-245, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 225-240, po 1/2 kg 260-270, v tubah po 200 g 70-78 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 180-190 lir škatla, grah v škatlah po 1 kg 150-170, droben fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 220-260, zelene oljke 420450, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2000-2200, čebulice v kisu 240-280, kumarce v kisu 295-320, paprika v kisu 280-300, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 240-250, breskve v sirupu 240-250, marelice 260-270, češnje 240-250, tuna v oljčnem olju 1180-1250, tunina 630-700, slana polenovka tipa A 330-350, tipa B 290-310 lir za kg.
GRADIVO
PIACENZA, štiriprekatni vo-tlaki 14.500, dvoprekatni votlaki
14.000,	polna opeka tipa UNI
25.000,	strešniki marsejskega tipa 35.000 lir za 1000 kosov; pesek 550, prod 500, zmlet in opran prod 800 lir za kub. meter.
p-1 Sadje in zelenjava r-i na tržaškem trgu U
Kupčije z zelenjavo so na tržaškem trgu še vedno zelo živahne in cene so zmerne. Gospodinje, ki zahajajo na trg nakupovat, so gotovo opazile, da so češnje letos zelo drage. Neki trgovec s sadjem in ze lenjavo nam je pojasnil, da je na trgu malo češenj na razpolago, čeprav le letos na Goriškem in v Furlaniji zelo obilna letina češenj. Vzrok temu je, da na kmetijah primanjkuje delovne sile, ki bi češnje lahko pobrala. Plačevati delavce pa bi jih stalo preveč. Isto velja za grah.
Navajamo cene za kg prodaje na debelo (v oklepaju prodaja
na drobno). šparglji 140-350 (220-600), pesa 70-80 (120), rdeča pesa 30-80 (68-120), karčofi 10-18 (35), kapus 50-80 (90-140), cikorija 60-80 (120), čebula 80 do 150 (140-240). fižol 140-280 (240-480), solata 80-120 (160-240), krompir 25-60	(48-100), grah
100-180 (180-240), paradižniki 40 do 220 (88-340), radič 100400 (200-600), bučice 60-180 (100-260); pomaranče 120-220 (220-380;, limone 60-110	(120-220), češnje
100-380 (180-500), jagode 100-220 (180-360), jabolka 60-180 (100 do 280), hruške 100-120 (180-240) lir za kg.
iStnlk KMEČKE ZVEZE
Škropimo ob pravem času!
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) . .
Cin (stot. dol. za funt) . . .
Svinec (stot. dol. za funt) . .
Cink (stot. dol za funt) . . . Aluminij (stot. dol. za funt) .
Nikelj (stot. dol. za funt) . . Antimon (stot. dol. za funt) .
Lito železo (stot. dol. za funt) živo srebro (dol. za steklenico) Bombaž (stot. dol. za funt) .
Volna (stot. dol. za funt) . .
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) Kakao (stot. dol. za funt) . . Sladkor (stot. dol. za funt) .
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono)
Cin (funt šter. za d. tono) .
Cink (funt šter. za d. tono) .
Svinec (funt šter. za d. tono) Kavčuk (penijev za funt) . .
SANTOS
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)
25.5.64	2.6.64	9.6.64
1515A	149 V3	143 3/a
124 V*	124 Vi	123 Vi
27,—	38,25	38,25
139,87	140,—	149,50
13,—	13,—	13.—
14,75	14,75	14,75
23,50	22,50	24,—
79,—	79,—	79,—
40,75	40,75	40,75
63,50	63,50	63,50
268,—	269,—	269,-
35,40	35,40	35,40
170,5	169,—	168,—
47 Vi	47,—	46 '/s
20,96	22 Vi	22 Vi
6,17	5,60	5,49
287,—	279,—	291 Vi
1061,—	1084,—	1113,—
132 Vi	124 Vi	121 Vi
88 »A	87 Vi	87 Vi
20’/,.	20 Va	20 y„
2680,—	2712,—	2760,—
VALUTE V MILANU
1.6.64	9.6.64
Amer dolar	624,05	624,10
Kana . dolar	575,50	575,50
Nem marka	157,15	157,05
Francoski fr.	127,42	127,40
Švicarski fr.	144,72	144,75
Avstrijski šil.	24,16	24,17
Avstral. funt	1383,50	1383,—
Funt št. pap.	1748,50	1745,—
Funt št. zlat	6150,—	62.00—
Napoleon	6200,—	5.900,—
Zlato (gram)	717,—	718,—
Dinar ilOO) — Trst drobni 80-82 debeli 70-72 BANKOVCI V CURIHU 9. junija 1964
ZDA (1 dolar	4,29
Anglija (1 funt št.) 11,95 Francija (100 n. fr.) 87,00 Italija (100 lir)	0,6870
Avstrija (100 šil.)	16,60
ČSSR (100 kr.)	10,00
Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija (100 b fr.)	8,55
švedska (100 kr )	83,00
Nizozemska (100 gold.) 118,50 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 2,60 Egipt (1 ee funt)	5,60
Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9,50
Na mednarodnih trgih s surovinami so v minulem tednu zabeležili napredek bakra, cina, živega srebra, volne, pšenice in koruze. Tečaj je nazadoval svincu. kavkuču, kakavu, sladkorju in kavi, med tem ko je ostal litemu železu, juti in bombažu nepremenjen.
KOVINE
Cena bakru je na londonski kovinski borzi rahlo napredovala. Britanska poraba te kovine se veča; v minulem aprilu je britanska industrija vsrkala 64 tisoč 306 ton bakra ali 30 odsto več kot v istem mesecu lanskega leta. Od januarja do konca aprila letos pa je narasla za 20 odsto v primeri s prvimi štirimi meseci lani. Tečaj činu se je dvignil tako v Londonu kot v Singapuru. V aprilu se je malajska proizvodnja te kovine zmanjšala za 337 ton, znašala je samo 4748 ton; izvoz pa je dosegel čez 6000 ton, od tega je šlo 100 ton v Vel Britanijo, 1250 v evropske dežele, 7600 v ZDA in približno 900 na Japonsko. V brazilskem mestecu Ouro je bilo nekaj dni ustavljeno delo v rudniku zaradi stavke. Britanska poraba cina je v aprilu napredovala za 20 odsto, dosegla je 1940 ton proti 1700 tonam pred letom dni. General Services Administration sporoča, da ne bodo ZDA prodale do konca prihodnjega leta več kot 20.000 ton presežkov iz strateških zalog. Glede svinca in cinka je prišlo na trgih le do majhnih sprememb. Povpraševanje je razmeroma zadovoljivo. Cena a-luminiju je ostala nespremenjena.
KAVČUK
Tečaj kavčuku je šibek. Ma-lajci so v aprilu izvozili 60.135 ton navadnega gumija, kar pomeni 9.135 ton manj kakor v istem mesecu preteklega leta. Nadaljuje se prodaja presežkov. General Services Administration je razpečala v maju 7845 ton kavčuka iz strategič-nih zalog, kar pomeni 1356 ton več kot v prejšnjem mesecu. Od 1. oktobra 1959 pa do danes je prodala vsega 302.291 ton gumija.
VLAKNA
Tečaj bombažu Je na newyor-škem trgu trden. Na ameriškem
videvajo, da bo vrgel ameriški izvoz v tej sezoni 5,200.000 bal, med tem ko je znašal v sezoni 1963-64 3,400.000 bal, a v sezoni 1961-62 4,900.000 bal. Povpraševanje na svetovnih trgih je u-smerjeno v prvi vrsti proti a-meriškemu in perujskemu bombažu starega in novega pridelka, precej pa tudi brazilskemu novega pridelka; le malo kupčij je bilo sklenjenih za prvovrsten bombaž iz Gvatemale, Salvadorja in Turčije. Na terminskih trgih ni posebno živahno, tečaji kažejo težnjo navzdol. Položaj na avstralskih dražbah z volno je zadovoljiv, to se pozna tudi na terminskih trgih. Vrednost volne, ki so jo Novozelandci prodali v tej sezoni tujini se suče blizu 145 milijonov funtov šterlingov.
ŽIVILA
Tečaj sladkorju je pretekli teden v New Yorku spet nazadoval, vendar v manjši meri kakor v prejšnjih tednih. Nekateri londonski grosisti zatrjujejo, da namerava Kuba kupiti na svetovnem trgu 20.000 ton sladkorja. Cena kavi je na newyor-škem trgu rahlo nazadovala. Menijo, da bo vrgel v tej sezoni brazilski pridelek 496.980 ton kave, nedavno pa so ga cenili blizu 325.200 ton. Dejavnost je na vseh trgih z živili slabotna. Med arabskimi in afriškimi vrstami kave je cena napredovala vrsti Gimma za 1 odstotek, med tem ko se Moka drži čvrsto. Na italijanskem trgu se je povečalo povpraševanje grosistov in obratov za žganje kave, tako da se je tečaj dvignil; to je treba pripisati po vsej verjetnosti prizadevanju trgovcev, da bi krili potrebe na obmorskih in sploh vseh turističnih področjih. Povečalo se je tudi povpraševanje avstrijskih operaterjev za kavo v tranzitu čez Trst. Tečaj kakavu je nazadoval. Grosisti so o-sredotočili svojo pozornost zlasti na terminske trge; na ostalih je precejšnje mrtvilo zaradi nezanimanja s strani predelovalnih obratov.
ŽITARICE
Tečaji žitaric so se nekoliko dvignili, zlasti velja to za pšenico; glede koruze pa je bilo sklenjenih bolj malo kupčij Čvrsto se drži ječmen, posebno kanadski, med tem ko je ostal
Živahna mednarodna trgovina z žitom
Po podatkih mednarodne u-stanove FAO je Sovjetska zveza v zadnjih 12 mesecih uvozila 100 milijonov stotov žita, kar predstavlja pravi rekord, saj ni doslej še nobena država uvozila v enem samem letu toliko žita. Sovjeti so doslej izvozili vsako leto povprečno 50 mil. stotov žita. Lanski pridelek v ZSSR je bil najslabši v poslednjih desetih letih. V drugih vzhodnoevropskih državah ni prišlo do bistvenih sprememb, na Kitajskem pa je letos pridelek žita rahlo nad povprečjem zadnjih let. Navzlic temu — poroča FAO — bodo Kitajci prisiljeni uvoziti precejšnje količine žita, ko se bo pričela prodajna sezona (od 1. julija dalje). Isto velja tudi za Sovjete. Zaradi masovnega izvoza žita v Sovjetsko zvezo, na Kitajsko in v druge države vzhodnega bloka v zadnjem času, je bila dejavnost na svetovnem trgu sila živahna. Toda, čeprav so predvidevanja za svetovni pridelek v bližnji sezoni 1964-1985 kar najbolj ugodna, zatrjujejo strokovnjaki, da bo mednarodna trgovina z žitom znatno upadla.
Letošnje vreme je do sedaj kar naklonjeno kmetijstvu. Nikjer m opaziti osmojenosti ali okleščenosti od neviht ali toče, kakor sta se večkrat pojavljali v preteklosti v pozni pomladi. Na trtah je zarod obilen; do zdaj ni opaziti občutnih obolenj, kjer so vinogradniki pravočasno žveplali. Zdaj bo treba paziti na peronosporo, ker je vreme ugodno za njen razvoj. Zato je treba znatno škropiti.
Nato bo treba za nekaj časa pustiti trte. da mirno in brez nepotrebnih motenj izvršijo svojo glavno biološko opravilo — cvetenje. Tedaj je najbolje, da opustimo i žvepianje i škropljenje. Cvetenju pomagamo le s tem, da nadaljujemo z man-danjem. to je odstranjujemo nepotrebne liste pri grozdih in vodne poganjke. Grozd ima rad »svetlobo in zrak«, zato odstranjujemo tiste spodnje liste, ki zavijajo grozde, da ne morejo prosto »dihati«. Nekateri groz-diči v zavetnih legah že cvete-jo, zato naj pohitijo tisti, ki želijo še požveplati ali škropiti trte pred cvetenjem. To velja posebno za Kras.
Peronospora je naj hujša trt-
zdravljenje. Glavni činitelj, da pride do obolenja je toplota; npr. pri 12 do 13 stopinjah Celzija se glivice peronospore sploh ne razvijejo. Najugodnejša toplota .je dnevna med 15 in 30 stopinjami, a nočna približno 10 stopinj.
Kot prve znake obolenja listov opazimo neke oljnate pege na zgornji strani listov. Kmalu nato se pojavijo na spodnji strani listov plesnive prevleke. Značilno je to, da v vlažnem vremenu teh peg ni, namesto njih opazimo na spodnjem delu listov le belo plesen. Ko bolezen dozori, napadeni listi porjavijo in se posuše. Najbolj občutljivi so mlajši listi. Kakor liste, tako pokrije bela plesen tudi napedene grozde in jagode, ki se nato posušijo in odpadejo.
Peronospori pravijo tudi trsna ali strupena rosa. K nam v Evropo je prišla iz Severne A-merike z uvozom divje ameriške trte. Najprej se je naselila v Franciji, nato po ostali Ev-rooi.
Peronosporo zdravimo z raztopino modre galice, kateri pn-
na glivična bolezen. Lani je bi-1 mešamo nekaj apnenega mleka lo vreme zanjo izredno ugodno.	1
V avgustu in septembru je napravila ponekod veliko škodo.
Grozdje je pričelo gniti in posledice so se pokazale na vinu.
To je glivična bolezen ,ki napada najrajši listje (seveda ne prizanese tudi ostalim delom trte) in nastopa, ko je dovolj vlage in primerna toplota, kakor npr. gobe v gozdu. Spada k tistim boleznim, ki imajo svojo inkubacijsko dobo, to je čas razvoja od okužbe do nastopa pravega obolenja .To dobo mora vinogradnik izkoristiti za
Konkurenca med ljudskimi vozili v Evropi
ministrstvu za kmetijstvo pred-1 tečaj rži in ovsu nespremenjen.
Navzlic neugodnemu gospodarskemu trenutku je družba Fiat postavila na trg nov avtomobil, namreč ljudski Fiat 850. Dolg je 3575, visok 1385 in širok 1425 mm; njegova teža brez tovora znaša 670 kg, nosilnost pa 400 kg. Njegov motor na štiri takte ima cilindražo 850 kub. cm, hitrost doseže 120 km na uro. Karoserija je zelo preprosta, oblika aerodinamična in elegantna. Notranjost vozila je udobna, ogrodje pa tako zamišljeno, da je vozač s sopotniki v primeru trčenja kolikor toliko zavarovan in da se ne razvija požar ob prebitju bencinskega tanka. Cena avtomobilu je vsekakor ugodna, če jo primerjamo s cenami drugih avtomobilov s podobno cilindražo: 850.000 lir, novi davek vštet. Kaže, da bo prav to vozilo pomagalo uravnovesiti razliko med proizvodnjo in uvozom. Znano je namreč, da se je v Italijanih že kar ukoreninila navada, da kupujejo avtomobile v tujini. Na drugi strani pa čaka tovarnarje Fiata kljub vsemu težka naloga; kajti novega avtomobila niso postavili na trg v času »booma«, ko bi bilo njegovo razpečavanje toliko laže, ampak prav v naj slabšem trenutku, ko so si namreč tuje avtomobilske družbe že zagoio-vile dobro prodajo proizvodov na našem trgu.
Fiat 850 predstavlja nekako ostro konkurenco vsaj 14 vrstam tujih avtomobilov, s podobno cilindražo, ki gredo v Italiji najbolj v promet. Ti so (v oklepaju navajamo, koliko so jih lani prodali na italijanskem trgu);
Renault R. 4 (19.507), Citroen AMI 6 (2.140), Renault R. 8 (12.827), Simca 1000	(29.727),
BMW 700 (4.420), DKW (1.456), Ford Taunus 12 M (8.183), NSU Prinz IV (17.201), Opel Kadett (10.279), Volkswagen 1200 (42 tisoč 718), Daffodil (550), Ford Anglia (8.296) in Morris Minor (241). Tem moramo prišteti še angleški avtomobil Hillman Imp., katerega so začeli proda-; ati pri nas šele pred kratkim. Strokovnjaki zatrjujejo, da bo prodaja Fiata 850 znatno prizadela nadaljnje plasiranje gori omenjenih avtomobilov na našem trgu, posebno tistih, katerih cilindraža in poraba oenci-na se približujeta cilindraži in porabi bencina pri Fjatu 350 (ta porabi od 5 do 8 1 bencina na 100 km). Navajamo evropske avtomobile s cilindražo od 750 do 1000 kub. cm.
	S	«9 P £ o H 2
ZNAMKA	Z K	< g M «d .
	33	es
	o >	2 >
Alfa R Dauphlne	845	6
Austin Mini	848	6
Daf Daffodil	746	6,3
DKW Junior DL	796	7,3
DKW F 12	889	7,8
Ford Anglia	997	6
Hillman Imp Morris Mini Minor	875	6,7
	848	6
NSU Prinz 1000	996	7
Opel Kadett	993	7
Panhard 17 Relmax 848		6
Renault R4L	845	6
Renault R8	956	6,8
Simca 1000	944	6,4
V zadnjem času se je		razši-
rila vest, da namerava		tudi
Alja Romeo postaviti na trg nov model »Giulietta«. Izgleda, da bodo montirali motor sedanje Giuliette na karoserijo Giu-lie Ti. Njegova cena se bo sukala pri 1,370.000 lir, kar pomeni, da bo novi avtomobil samo za 100.000 lir dražji od sedanje Giuliette. Prodajati ga bodo začeli čez kaka dva meseca.
Zdaj pa še nekaj splošnih podatkov o proizvodnji in izvozu italijanske avtomobilske industrije v tem letu. Od januarja do konca aprila je vrgla proizvodnja 423.806 vozil proti 380.832 v istem času lanskega leta; izvoz je dosegel 121.314 vozil, med tem ko je znašal v prvih štirih mesecih lani 112.145. To pomeni, da so Italijani izvozili v omenjenem času 28,62 odsto vse proizvodnje. Največ vozil so izdelali v februarju, in sicer 108.448, (lani 87.620), izvozili pa v aprilu, namreč 37.265 (lani 26.227).
URAMA /N ZLATARNA
Ml KOI, J KAREL
1 RS T
Čampo S. (iiacomo 3. tel. H5-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
in tako napravimo tako imenovano bordoško brozgo. To je eno najbolj preiskušenih in zanesljivih zdravil. Nekateri rabijo tudi nova nebakrena zdravila, kakor aspor, viteks in slična. Ta so bolj praktična kot modra galica, ker ne potrebujejo apna, ne moremo pa trditi, da so bolj učinkovita.
Poredne kmetijske dežele i-maio organizirano antiperono-sporno službo, ki pravočasno o-pozarja vinogradnike po radiu in časopisih, kdaj je čas škropljenja proti peronospori. Pri nas, žal, te službe ni. Zato si pomagamo na podlagi dolgoletnih izkušenj in opazovanj. Navajamo koledarček, kot vzorec, kdaj moramo škropiti:
Ce dežuje v začetku junija se pojavijo oljnate pege 10 do 12 dni po.zneje; če dežuje sredi junija, se te pojavijo 8 do 10 dni pozneje; če dežuje konec junija, 6 do 7 dni; julija in avgusta pa 5 do 6 dni po dežju.
S škropljenjem proti peronospori istočasno uničujemo še dva druga škodljivca — metuljčka: trsni sukač in grozdni sukač ali kiseljak. Pojavljata se konec maja in v začetku junija ter napadata tja do konca avgusta z več zarodi. Ličinke oziroma goseničice teh metuljčkov napravijo veliko ško-
do ponekod na grozdih. Zelo jim prija cvetno popje in mlade jagode .Na 100 litrov škropila potrebujemo od 250 do 500 g arzenata ali 100 g carposana ali 200 g gesarola 50.
Z arzenat uničujemo (delno) tudi trtjana. Najbolj učinkovito sredstvo proti trtjanu je, da poberemo »cigare« in jih sežgemo.
J. B.
Ko trta cvete
Prvi pogoj za dobro letino je obilen zarod drugi dobra opra-šitev trte. Zaroda je letos dosti in pravkar cvete. Kaj pomeni oprašitev ali oploditev? Vse vinske sorte so namreč dvospolne, kar pomeni, da se njih cvetje lahko oplodi, ker je pravilno razvito in ima torej vse za oploditev potrebne organe, to je prašnike, v sredini (cveta) pestič in pod njim piodnico. Ce prašnik pade na pestič in se po njegovi votlini (ki ji pravimo brazda) pomakne do plodnice, je cvet popražen al oplojen. To se najuspešneje izvrši ob mirnem, lepem vremenu ob komaj zaznavnem vetriču. Ob mokrem, hladnem in vetrovnem vremenu pa se trta slabo praši. Pravimo, da se cvetje osipa Pomeni, da se plodnice niso oplodile Takšni grozdi nimajo jagod. Za toliko je letina skrčena
Nekatere Sorte so za normalno oprašitev zelo občutljive m se rade osujejo, v takih primerih in če je vreme neugodno, dobimo grozdje z redkimi jagodami ali pa del jagod (grozda) droben in nerazvit.
Se dvoje je vzrokov slabe oprašitve. Prvi se nanaša na slabo prehrano. Slabo hranjena trta ne more nikoli imeti krepko razvitega cveta. Slabo razvit cvet pa se ne more dobro oploditi. Drugi vzrok je v zvezi z gnojenjem Pogosto priporočamo vinogradnikom, naj trto dobro založijo s fosfornim gnojilom, da ji s tem dajo fosforno kislino. To snov trta potrebuje
za tvorbo lesa in ploda. V naši zemlji je te snovi premalo, pa čeprav je bila dobro gnojena. Naš gnoj je namreč vsebuje premalo. Ker pa nimamo takšnega domačega gnoja, ki fei vseboval več fosfora (straniščni, perutninski, ptičji idr.), se moramo poslužiti dodatnega fosfornega umetnega gnojila.
j- f-
Obvestilo kmetovalcem
Kmetovalce obveščamo, da bo pričelo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo — Trst, Ulica Griega št. 6 — razdeljevati male količine protiparazitarnih pripravkov in semen povrtnin dne 10 junija 1964. Razdeljevanje bo trajalo, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. Predvideni prispevek za proti-parazitarne pripravke in za semena povrtnin bo znašal 50 od-ši ctkov nakupne cene. Nekatere pripravke, in sicer: Rogor L. 40, Karanthane in Vapam bodo razdeljeni brezplačho.
VREME IN LETINA
— Dež na sv Urban (25.V.) do sv. Marjete vsak dan (13. VII.).
— Rosa sv. Vida bolj škoduje, kakor koristi,
— Sv. Vid je češenj sit.
..GOSPODARSTVO"
Izhaja tedensko • Uredništvo ln uprava: Trst, Ulica Geppa s tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35 —, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 Ur, polletna
•	00 lir Pošt. tek rač »Gospodarstvo« št 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva«
•	Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst. Ul Montecchi 6
•	TRST
Konfekcijska trgovina	«:„r„ „alla ,	
	„	.	^	T.-h-f. 29.013
* FB	JAR
Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske ln	
otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive ln	
narejene kot «po	naročilu»
	OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR!
IMPEXPORT
UVOZ - /vU/ VAŠI n PSI V A
TRST, Ut. Cicerone 8 Telet 38 136 - 37725
Oddelek zh kolonialno blago Ul. del Bosno 21) Tel 501)10 J elegr.: Impevimrt - Iriesle
U VA- A:
VSAKOVRSTEN L KS - CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO
IZVAJA :
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL . KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
flOBILI	IflAIlALONNO
TRST - TR1ESTE, ulica XXX Ottohre vogal ul. Torrchianca, telcf. 35-740	
ftlciAure	UohišIvH duiiVMH sobe opremH zh umrle . vozički • iinstnlfiDu
piirmaflii*	Razstave: Ul. Valdirivo, 29	Ul. F. Flisi 7
Trunsiiflrin
S. H. A.
IM PORT EX PORI
TRSI Ul. Cicerune ff-ll Tel. 30-214
Skladišče: Scalo Lepjnami
Vse vrste lesa . eksote furnirje
poliestere.dekorativne plastične profile laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
Gestlsce i servtzi merct e passeggeri suite linee:
ADRIATICU — NORI) KUKOM (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICU — NORI) AMERICA (North of Hatteras) partenze ogm 10 giorni ADRIATICU - SUI> AMERICA
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — I.EVANTE
partenze ogni 7 giorni ADRIATICU — IRAN — 1RA()
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMO OR1ENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESS1CO
partenze ogni 20 giorni
con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La »JUGOLINIJA« accetta il trasporto dl merct anche ln porti fuori delte linee regolar’
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA --- «JUGOLINIJA» - RIJEKA _
TRANSTRIESTE
TRST TR1ESTE, Via Donota 3 Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sort mane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne (.EA F in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Jnt&AzuAGfia KofieA,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA in TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA • TELEF. 141, 184 • TELEX= 03-517
n
Mednarodna špedicija m transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — Špediter-ska služba na mednarodnih razstavah ln sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov - Kvantitativni prevzem vagonskih m kosovnih pošiljk - Strokovno embaliranje - Dodajanje ledu ln uskladi-ščenje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE;
Beograd Zagreb, Ljubljana, Rijeka. Maribor S a, rajevo. Sežana. Subotica. Novi Sad . Zrenjanm,
Jesenice, Nova Gorica. Kozina Podgorje. Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 • Tel 37-823