oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu * TsakoTrstliM tlskoTlne ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER 'ir. Commercial Printing of AU Kinds ^ XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 3, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 174 ^^CES MALEČKAR t). in mučni bolezni je ^minila na svojemu domu Malečkar, rojena Skr-1941 Frank je umrl maja pri T JG bila iz Pod Gora g Notranjskem, kjer ^^Usča brata Janeza in sestro Antončič ter več sorod-1^" ^ se je nahajala bila članica društva Jožefa št. 169 KSKJ ter ^iruštva fare Marije Olta: Tuki %te. '5 R zapušča sinova Franka Mal sestro Mrs. Helen vnuka in več so-^iutr se vrši v petek ^Vort ^ 8-45 uri iz pogrebnega J5g Joseph žele in sinovi, Vvi v cerkev Marije v ob 9.30 uri ter nato CaUvi^^^^^^ko grobnico na poko-^ sv. Pavla. I'^isna družinska ®^edija ^ ^^Ptembra— Grammer je prišlo do katera bo končala po , Verjetnosti z obtožbo moža j^°rilca svoje žene. ^ ^0. avgusta je bila najdq Prevmjenem avtomobilu Djj 'trammer, mrtva in z rana-Mož Edward Gram-Vlt človek iz New ^'nča^' ^°tel prikazati smrtni sk ^ Svoje žene kot avtomobil-^®srečo. gu^^vniška preiskava pa je do-ne gre za karambol, Hokf^ ^ navadni umor v avto-5UU) . ■ ^ož Grammer je pod % umora v zaporu. Več li-P^^očati, da je v to tra-° ^.^Pletena heka druga žen-ljubica Grammer-lief j® radi nje hotel Gram-I>fg. ^ svoje prave žene. 4 bi oblasti sumijo, '^^nimer poskušal izvršiti V ijj so mu odstranile vse, nioglo služiti samomo- ODMEVI POLITIČNIH IZJAV IN NOVA POLITIČNA ZAGOTOVILA WASHINGTON, 2. septembra—V ospredju politične pozornosti je vsebina programatičnega govora governerja Stevensona v Detroitu in Trumana v Milwaukee. Splošni vtis je ta, da je Stevenson v ofenzivi in potiska republikance v defenzivo. Dalje pa, da ima Stevenson skrbno pripravljene politične izjave, kadar govori ali delavcem, ali farmarjem, ali poslovnemu svetu. Opaža se nadalje, da je vlil governer Stevenson mnogo ko-rajže tudi tistim, ki so bodisi stali ob strani, bodisi še niso povedali končnega programa svojih organizacij. Zadnje se tiče predvsem delavskih voditeljev. Predsednik C.I.O. P'hillip Murray je postavil zahtevo, da mora biti ameriškemu delavstvu zagotovljena najnižja letna mezda. Predsednik unije A.F.L. William Green je napovedal, da se bo ameriško delavstvo novem-berskih volitev udeležilo v izredno visokem številu, da bo prišla v kongres stranka, ki gre za mirom in dela za gospodarski in socialni progres. William Green je nadalje po-vdaril, da se delavstvo zaveda, da pri teh volitvah ne gre samo za predsednika in podpredsednika, marveč za kongres. Le tak predsednik, ki bo imel za seboj zadostno večino, bo mogel uspešno izvajati svoj program. Kajti končno "predsednik predlaga, kongres pa odloča." V republikanskih vrstah se opaža nemala zmedenost. Kandidat Eisenhower je odšel na agi-tacijsko potovanje na Jug in ponavlja staro "gonjo zoper korupcijo," ki naj bo zanj ena od rešilnih bilk. Republikanski podpredsedniški kandidat senator Nixon, ki se je bahal, da je sodeloval pri sestavi Taft-Hartleyevega zakona in zanj glasoval, hiti z izjavami, da je ta zakon sedaj naenkrat potreben spremembe. Vse časopisje brezizjemno pa omenja ogromno število zboro-valcev, ki so sledili izvajanjem tako Stevensona, kakor Trumana. 'Celo Vezalke na čevljih. k-- I^ozabite na Uo! ^^stracij želi voliti pri volit-4. novembra 1952, biti registriran. dan registracije v Cuyahoga je 24. 45^^^tracija je potrebna ki ni bi! do sedaj Volj. pstriran, ali pa, ki ni 1950 ali 1951. javili pravočasno naslova? k ^ ^6ens orkester t nocoj igral orkester, katerega dekleta, dve Sežun njuni prijateljici, v St ^^°uovi gostilni na E. 1 v J' lilf ?®®Ph Skedel st. ter zet... Frank in Dorothy ?• Ha ^ % preselili iz E. 168 T 22300 ">iŠ§^^elji in Tracy Ave., kjer in znanci lahko ZLO RODI ZLO TAMPICO, Mexico, 2. septembra—Lastnik in pilot potniškega letala se je zaletel v hiše in ubil troje ljudi. Potniki na krovu, 24 po številu, so dobili le manjše rane. Toda letalo je treščilo na cesto in priletelo v potniški avtobus, na katerem so bili štirje potniki težko ranjeni. Pilot Lara je polet popisal tlakole: Pravilen pristanek je onemogočilo slabo vreme. Nesreča je bila v tem, da je letalo ubilo troje ljudi, sreča pa v tem, da so vsi potniki na letalu ostali pri življenju, nadalje pa, da so potniki prizadetega avtobusa bili le ranjeni. Trije mrtvi so našli smrt na njihovih stanovanjih. Še en socialistični program AKRON, 2. septembra—Predsedniški kandidat socialistične delavske stranke (Socialist Labor Party) Eric Haas je imel politični shod, na katerem je razvijal bodočnost družbe na "zdravi socialistični bazi." Haas je označil sedanje delavske unije v službi kapitalizma in takih voditeljev, katerim gre zgolj za trgovino. Ti voditelji vodijo delavni sloj v atomsko vojno in v socialno katastrofo. Praznik dela je za pravo delavstvo le pesek v oči. Osnova današnjih delavskih unij je po mnenju Haasa zgrešena tudi že radi tega, ker unije izhajajo iz principa, da je možno sožitje med kapitalom in delom. Toda Haas je tudi proti komunizmu, bodisi kakor ga pojmuje Stalin in njegova vlada, bodisi, kakor ga izvaja Tito v Jugoslaviji. Sovjetska zveza je izdala prave delavske koristi in zavrgla prave marksistične principe. VOJNI ZLOČINCI BODO VOLILI TOKIO, 2. septembra—Pravosodno ministrstvo je objavilo, da se bo državnozborskih volitev dne 1. oktobra 1952 lahko udeležilo 799 vojnih zločincev, ,ki prestajajo kazen, izrečeno po posebnem sodišču. Svoj ukrep, da tem obsojencem volilna pravica ne more biti odvzeta, utemeljuje japonska vlada s tem, da se ti obsojenci niso prekršili zoper noben obstoječ japonski zakon. Sojeni so bili le po postopku, kakor ga je izdelala mednarodna komisija zaveznikov. TATVINE SE NI DOLGO VESELIL BEVERLY HILLS, Cal., 2. septembra—V stanovanje Mrs. Robbins je vdrl zločinec in z orožjem v rokah Robbinsonovo prisilil, da mu je izročila zlatnino, gotovino in dragulje, vse v vrednosti nad $10,000. Toda Robbins je po odhodu zločinca obvestila policijo; stražnik, ki je opravljal službo v bližini, je dobil radijsko obvestilo o zločinu in zločinca zasledoval. Šlo je za 23-letnega Lee Lewisa. Med obe ma je prišlo do streljanja, v katerem je bil Lewis ubit, stražnik pa ranjen v desno roko. Robbin-sonova je dobila vse nazaj. ameriško dekle-slepa potnica SOUTHAMPTON, Anglija, 2. septembra—Na parniku "Queen Mary," ki je prispel sem iz New Yorka, so našli 18-letno Ameri-kanko Petricio Kaskel, ki je bila zasačena kot slepa potnica. Dekle je moralo ostati na ladji in so postavili posebne straže, da ne bi mogel nihče priti v stik z dekletom. Patricia Kaskel se je prve dni vožnje skrivala po kopalnicah in po govorilnicah. Poveljstvo ladje je brzojavilo staršem v Califor ni ji, kaj je z njihovim dekletom. Starši so nato plačali vozni li- LETELI BOMO NA ZVEZDE! STUTTGART, Nemčija, 2. septembra—V mestu zborujejo znanstveniki, ki so se sestali iz 12 držav. Zastopana je mednarodna zrako-plovna veda. Znanstveniki trdijo, da se bo človeštvu še tekom te generacije posrečilo iznajti raketo, ki bo prenesla človeka iz zemlje na druge planete. Znanstveniki se bodo ves čas svojega zborovanja, ki bo trajalo teden dni, pečali samo z idejo, kako iznajti tako raketo. Pr\i cilj pa bi bil—Mars. Značilna je prva sprejeta resolucija, da uspehi njihovega raziskovanja naj ne bodo porabljeni v vojne namene. Združene narode skrbi usoda Koreje; tajnik Trygve Lie je razočaran Mesa bomo imeli dovolj WASHINGTON, 2. septembra —Kmetijski oddelek federalne vlade je napovedal, da bo položaj na mesnem, trgu za ostanek letošnjega leta isti kot je bil lansko leto. Tudi cene mesu bistveno ne bodo spremenjene. Na vsakega potrošnika bo prišlo približno 140 funtov mesa, oziroma dva funta več kot lansko leto. Amerika je ukinila svojo prepoved, da se ne sme uvažati iz Mehike v Ameriko goveja živina. Ta prepoved je izšla decembra 1946, ker je izbruhnila v Mehiki tako parkljevka, kakor slinavka. S tem, da je odpadla tudi ta omejitev uvoza mesa iz Mehike, se položaj bistveno ne bo spremenil, ker je Mehika zmožna le, da eksportira nekaj sto tisoč glav klavne živine. Trgovinska bilanca med Ameriko in Mehiko izkazuje, da je Amerika, kadar je šlo za redni promet in izmenjavo blaga, potrošila na leto le $125,000,000 za nakup živine v Mehiki. ANGLEŠKI KONSERVATIVIZEM LONDON, 2. septembra—Za koncema Maloney je po 66 letih zakona prišlo končno na misel, da se enkrat premakneta iz svoje hiše, kjer živita 66 let, ne da bi se odstranila iz tega okraja. John Maloney je star 90, žena Maloney pa 86 let. Zakonca imata hčerko, ki je poročena v Ame riki in živi v Lafayette, La. Maloney bosta potovala h hčerki z letalom. MALIK ZA VETO NEW YORK, 2. septembra— Zastopnik Sovjetske zveze pri Združenih narodih, Jacob Malik, je povedal naravnost, da bo Sovjetska zveza še naprej uporabila pravico veta kadar bo hotela. Vile rojenice stek, nakar je bila dekletu nakazana kabina. Dekle je trdilo, da ima v Angliji človeka, ki bo njo vzdrže val. Ta trditev vodstva ladje ni prepričala in ker je dekle mladoletno, Patricia ima komaj 18 let, je bila odpravljena s prvo ladjo nazaj v New York. Tudi to ji ni pomagalo, da je trdila, da je dovolj pametna, da ve, kaj je najboljše zanjo. S solzami v očeh se je Patricia končno vdala in odpotovala nazaj v Ameriko. Vile rojenice so se oglasile pri družine Mr. in Mrs. Jack Debe-vec iz Conneaut, O., in pustile v spomin zalo hčerkico. Mati in dete se nahajata v bolnišnici v Ashtabula, O., in se dobro počutita. Tako sta postala Mr. in Mrs. Kovačič iz E. 237 St. šestič stari oče in stara mama. Čestitamo! Slabo razpoloženje zoper Združene narode se opaža med arabskim svetom. Razmere v francoskih kolonijah v severni Afriki, katere so hoteli dati na dnevni red ZN domači predstavniki, niso bile pojasnjene s prave strani, ker jih glavno tajništvo ZN na francosko intervencijo ni hotelo postaviti na dnevni red občih razpravljanj. Nemirni vojni ujetniki TOKIO, 2. septembra — Zavezniško poveljstvo je moralo priznati, da gre med komunističnimi vojnimi ujetniki za splošno dobro organizirano zaroto. To poveljstvo celo trdi, da ima rdeča komanda svoje prste vmes. V zadnjem času je bilo v posa meznih taboriščih za vojne ujetnike zopet 16 ranjenih, eden voj ni ujetnik pa mrtev. O tem se trdi, da se je sam obesil. Komunistična komanda nada ljuje z obtožbami, da zavezniki "barbarsko" postopajo s komunističnimi vojnimi ujetniki. Novi komandant taborišč za vojne ujetnike ameriški polkovnik Cadwell je najavil, da se bo v politiki do vojnih ujetnikov posluževal—trde roke. Nova bombardiranja na Koreji Tako vojne ladje, kakor tudi letala nadaljujejo z bombardiranji severno korejske industrije in pristaniških naprav. Trdi se, da gre za najtežja bombardiranja, izvršena v razvoju vojne. Poročila pravijo dobesedno, "da so tovarne in industrijske naprave, katerim je bilo namenjeno bombardiranje, praktično zbrisane z zemlje." premirje na sedanji črti bi odobrila večina zn NEW YORK, 2. septembra—Generalni tajnik Združenih narodov Trygve Lie je podal skupščini ZN splošno poročilo o svetovnem položaju. Glede Koreje Lie trdi, da je razočaran nad sedanjimi uspehi pogajanj in da je ozračje nasičeno nepotrpežljivosti in dvomov ali se bo spor na Koreji končal in kdaj. če bi prišlo na Koreji do premirja in sicer na sedanji bojni liniji, potem bi ogromna večina držav članic Združenih narodov to premirja odobrila. Sedanje negotovo stanje, razočaranje in zaskrbljen je, ki vlada med temi članicami, bi izginilo. Premirje na Koreji pa bi imelo važen uspeh v tem, da bi se povečalo zaupanje v raznih državah do organizacije Združenih narodov. Svet bi zopet videl v tej organizaciji Z.N. učinkovito sredstvo za splošno varnost. Kritika ZN je negativna Trygve Lie priznava v nadaljnjih izvajanjih, da se ponavljajo ostre kritike nad to organizacijo ZN. Bodisi, da se kritike tičejo procedure kot take, bodisi, da se tičejo sklepov posameznih organov ZN. Trygve Lie omenja pri tem pravico veta v Varnostnemu svetu ZN, katere pravice veta se je redoma posluževala Sovjetska zveza. Zopet—ameriška pomoč! SAIGON, Indokina, 2. septem-,bra—Danes je odpotoval iz Indo-kine član ameriškega vrhovnega sodišča sodnik William O. Douglas. Sodnik Douglas je na potu v britansko kolonijo Hong Kong, ki leži v kitajskih vodah, na otok Formozo, dalje na Korejo in na Japonsko, odkoder se bo meseca oktobra povrnil nazaj v Washington. Sodnik Douglas je pred odhodom iz Indokine izjavil, da smatra za potrebno, da Amerika daje še nadalje vojaško pomoč Francozom, ki se bojujejo proti komunizmu v Indokini. Edina pot pa, da se konča vojna v Indokini, je po mnenju Douglasa ta, da se začne s splošnim anti-komunističnim civilnim gibanjem, tako, da bi antikomuni-stične vojne sile v svojih bojih zoper gverilce dobivale vso pomoč od strani civilnega prebivalstva. POŠTO JE VEČKRAT DOSTAVLJATI NEW YORK, 2. septembra— Narodna konvencija poštarjev, ki se je zaključila v New Yorku, je soglasno Sprejela resolucijo, da se uvede ponovno večkratno i dostavljanje pisemske pošte in ne samo enkrat na dan kot je to slučaj do sedaj. OBLETNICA JAPONSKE PREDAJE TOKIO, Japonska, 2. septembra—Dne 2. septembra 1952 je poteklo sedem let, odkar je prišlo do japonske brezpogojne predaje. Predaja se je izvršila na ameriški vojni ladji "Missouri," ki je bila vkrcana v bližini mesta Tokia. DOLARJI ZA ITALIJO RIM, 2. septembra—Vlada je objavila, da bo ameriška "Uvozna in izvozna banka" dala Italiji $4,720,000 posojila. To posojilo naj bi financiralo letalske proge med Italijo in med južno Ameriko. MARGARET TRUMAN V AMERIKI NEW YORK, 2. septembra— Margareta Truman se je vrnila s svojega potovanja v Evropi, in je glede odločitve očeta Harrya Trumana, da se umakne iz politike, trdila, da niti ona, niti mati, niste imele na to odločitev nobenega vpliva. Redne seje Nocoj, v sredo zvečer ob osmih se vrši redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Članice so prošene, da se udeležijo v polnem številu. V četrtek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Seja bo važna, ker se bo ukrepalo o raznih nujnih zadevah, o večerji, ki jo krožek priredi ter o bazarju. Članice, ki so pripravljene šivati za bazar, so prošene, da se zgla-sijo na seji ali pri predsednici Mrs. Anna Zaic na E. 157 St. Obenem se prosi vse, ki imajo "Sales Tax" znamke, da jih izročijo krožku za vnovčenje. . Ukradeni denar najden Policija je včeraj zasledovala nekega kupca, ki je imel denar, v kovčegu ter je plačeval zlasti v May Co. blago z velikimi svo-tami. Mož je obrnil pozornost nase ko je bankovce manjših vsot menjal za bankovce večjih vsot, kateri denar je potem stlačil v žepe. Poznani detektivi so mu sledili v neko restavracijo na Euclid Ave., kjer so čakali, da je končal obed, nato pa se mu pridružili, rekoč, da želijo imeti ž njim nekaj besed. Sledil jim je radevolje, ko pa so mu detektivi veleli naj bi vstopil na neki hodnik bližnjega poslopja, je moški vrgel kovčeg ob steno in zbežal preko ceste v poslopje veletrgovine Taylor Co. Detektivi so mu sledili ko je bežal iz pritličja v spodnje prostore, od tam po stopnjicah do stranskega izhoda, kjer je zbežal na cesto na Euclid Ave. in se zgubil v gneči. V kovčegu je policija našla $5,503 in bondov za $5,000. Del tega plena, meni policija, je last Franka Staroshka, kateremu je bilo vzetih iz njegovega stanovanja na 3127 W. 99 St. v nedeljo tekom dneva $8,236 v gotovini in za $1,000 bondov. Pozdravi Iz Milwaukee, Wis., kamor so šle preko praznikov na veliko proslavo SNPJ, pošiljajo pozdrave vsem prijateljem in znancem: Mrs. Mary Somrak, Mrs. Rosie Jurman in Mrs. Kati Bradač. Pišejo, da se imajo prav. luštno in da so prostori ondotne Federacije SNPJ krasni. * Mr. in Mrs. Joseph in Anna Spacapan, ki sta dolgo let živela v Wickliffe, O., pred dvemi meseci pa sta se preselila v Florido, pošiljata vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave. Priporočata se za obisk, kadar potnike nanese pot mimo njih novega bivališča. Njiju naslov je RD 1, New Smryna Beach, Fla. 63. žrtev prometa Včeraj zjutraj je preminil v Glenville bolnišnici William F. Snyder, star 31 let, stanujoč na 973 Addison Ave., ki je podlegel poškodbam, katere je dobil nekaj ur preje ko ga je zadel avtomobil na E. 66 Place in St. Clair Ave. Snyder, ki je delal za Illuminating družbo, je bU 63. žrtev prometnih nesreč v tem letu. Policija ni aretirala voznika avta, ki ga je zadel. $54 milijonov za zboljšanje Clevelanda Po sklepu občinskega sveta Clevelanda bodo volilci pri volitvah meseca novembra glasovali tudi o predlogu župana Burkeja, da se uporabi $54 milijonov za zboljšanje mesta. Dalje bodo volilci glasovali tudi o spremembi petih amendmentov čar-terja. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 3, septembra 1® ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: _ (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) ..$12.00 _ 7.00 - 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. po prazniku dela Pred kakimi 70 leti so nekateri voditelji delavskih unij sprožili misel, da naj se proglasi poseben dan v letu kot "Praznik dela." Ideja je bila sprejeta in posamezne ameriške države so uzakonile ta dan, končno prvi pon-deljek v septembru za državni praznik—praznik dela. Premišljevanje o vsebini tega praznika je ravno po prazniku prijetnejše in tudi koristnejše kot pa za praznik sam. Zadoščenje je popolnejše, če se je gotovo dejstvo že praznovalo. - . Praznik dela je v Ameriki posebnega pomena. Pusti mo na stran vse formalnosti, torej tudi dejstvo, da formal ni zakon odreja en dan, ki se delu na čast praznuje. Lotimo se vsebine te ideje, vsebine in pojma dela kot takega v ameriškem smislu te besede. Vprašanje je aktualno, ker se vrača mnogo naših naročnikov, ameriških Slovencev sploh, s potovanj po Evropi, predvsem pa iz stare domovine. O delu v Ameriki se je mnogo pisalo, še več pa so slovenski Amerikanci doživljali v delu. Iz razgovorov z rojaki, ki so se vrnili nazaj, se da posneti temeljna misel, da je namreč ameriško delo nekaj svojevrstnega. Trdi se, da če bi se delalo v starem kraju z isto vnemo in trdoto, kot se dela v Ameriki, potem bi se Amerika lahko preselila v stari kraj, oziroma slovenski Amerikanci bi imeli Ameriko doma. Ker pa tega doma, to se pravi v starem kraju ni, ker se ne dela v istem sistemu in naglici, ni uspehov kot jih imamo v Ameriki. Kakor je na tem marsikaj resnice, je vendar pri presojanju enih in drugih razmer podana neka površnost. Kakor je ameriška demokracija svojevrstna in nima pri mere v zgodovini drugih držav in narodov, tako je ameriško delo svojevrstno in nima primere, četudi hočejo komunistične države posnemati ameriški pojm o delu. Nikdar ne bo dovolj povdarjeno, da ima samo Ameri ka svojo lastno zgodovino v vprašanju kako pojmovati delo. V svetu je znano pravilo, bolje rečeno priporočilo, da kdor ne dela naj ne je. Toda ta stavek je le pobožna želja. Zgodovina prvih naseljencev Amerike pa predočuje, kako so si zamislili reformatorji človeške družbe delo in kakšno vsebino so mu dali. TAnu ameriškemu delu so dali prvi naseljenci v Ameriki vsebino posebnega poslanstva človeka, ki obdeljuje zemljo in izkorišča zemeljske zaklade. To delo so odeli v neko skrivnostno globoko vsebino, ga notranje ovrednotili in mu dali posebno poslanstvo. Ravno o tem delu so se razgoVarjali na verskih in civilnih sestankih, da je bil prežet s to mislijo o delu vsak občan. Povdarjali so delo kot delo in niso delali razlike, kaj kdo dela, ker so razlike pojmovali kot samo ob sebi razumljive nujnosti, o katerih ni bilo treba posebej razpravljati. Ker so pa uvideli potrebnosti razlik, uvideli potrebo po sodelovanju in skupnosti žižvljenja, so naši predniki povdarili, da iz tega pojmovanja o delu, če naj se složno živi, tudi sledi, da se mora delati pošteno in z vero drug v drugega. Pokličimo si samo v spomin, da prvotne ameriške kabine in tudi kasnejše stanovanjske hiše ponoči niso bile zaklenjene, niso bile obdane z zidovi in plotovi. Se je cenilo, kar se je pridelalo, se je cenilo tvoje in moje in iz tega je zrastel drug zgodovinsko važen princip združen z mislijo o delu, da vsak Amerikanec načelno plača svoje dolgove in se ne izmika obveznostim. Trdimo, da je bilo tej ameriški družbi tisto priporočilo, da kdor ne dela naj ne je, le nekaj kot pobožna želja. Naši predniki so vzeli človeka v njegovem razmerju do dela kot celoto, so upoštevali, da niso vsi ljudje "svetniki" in s osprejeli pravila, da se lenuh ožigosa kot nevreden član družbe, da se stavi na sramotni oder, da ga je lahko gledalo občinstvo kot takega, ki ali naj se poboljša, ali pa kasneje še hujše kaznuje in končno, če bi bilo potrebno, izključi iz družbe! Delo kot delo! Ker ceniš lastni produkt, ceniš samega sebe. Ce ceniš sebe, ceniš tudi drugega. V zvezi z ameriško demokracijo, z upoštevanjem osebne svobode je zrastel v svetu lik, ki je doma samo v Ameriki: Ameriški delavni človek. L.C. lIllllllllllBIIIWIIIIBIHWIIIBIIIWIIIMIIIIBIIIiailllBIIIIBIl UREDNIKOVA POŠTA mnogih podjetjih nove Jugoslavije in sedaj jim bo praktično delo na tujem v veliki meri izpopolnilo pridobljene strokovne sposobnosti. Ves program tehnične pomoči, ki se izvaja po Mednarodnem uradu dela, bo omogočil naši državi, da bo do konca leta 1953 poslala na praktično delo v inozemstvo 371 svojih delavcev. Iz inozemstva pa bo prišlo k nam 44 visoko kvalificiranih delavcev, ki bodo v naših podjetjih svoje strokovne izkušnje posredovali našim delavcem. To je doslej največji program tehnične pomoči Mednarodnega urada dela, stroški njegove izvedbe pa so preračunani na koli 700,000 dolarjev. (Po "Slovenskem poročeviicu") Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE KAJŽICA RES NI VELIKA Don't gambit with fire— the odds are ogainst yowl NARODNA Kdor je kdaj potoval po naših državah, je prišel do prepričanja, da se narava tukaj in tam nekoliko menja, naselbine pa skoro nič. Je nekje kak Main Street ali Broadway, koder je trgovina. Potem so stranske ulice, ene za bogate, druge za revne. In za srednji stan jih je dovolj. Hiše so po vseh naselbinah jako enake. Tuintam precej lesenih, največ pa zidanih. Vse mogoče oblike, vendar ne tako različne, da bi kazale kak poseben karakter. Večkrat sejn rekel, ko sem hodil okoli—"Preglej eno mesto, en kraj, pa boš dobil sliko od vseh." V tem se naša Amerika poglavitno loči od nekdanje naše domovine. Tudi tam so bHe naselbine, vasi, trgi in mesta, a vse tako različno, tako posebno, da te je privabilo in ustavilo. V Ameriki vse izgleda tako, kot da je nastalo vse naenkrat, medtem ko imajo naselbine stare domovine izrazite zgodovinske pečate. No, pa če je povsod po Ameri ki vse v en bat, imamo poleg tudi izjeme. Kalifornija je v vsem izven pravila in tako tudi v naselbinah. Njena posebnost so njene hišice, ki so postavljene kakor ptičja gnezda po drevju. Hišice—sem rekel—ker so v resnici majhne, lahke, svetle in pri-kupljive, da si nehote želiš imeti eno. Ne samo ti, ampak slednji človek. Zakaj izmed desetih ljudi jih živi najmanj osem po hišicah za eno družino. Iz takih hišic so sestavljene vse naselbine, velike in majhne, stalne ali začetne, vštevši naš Los Angeles. To je srce in duša južne Kalifornije, kamor usmerja vse in od koder gre več ali manj tudi vse. Los Angeles ni mesto, zgraje no po kakem stalnem kopitu. Ni tako hiša pri hiši, kakor smo navajeni imeti po mestih. Ima sicer svoje središče, koder se drži hiša s hišo, ki se pa kmalu začne lomiti na posamezna središča. In teh ni malo. Zakaj mesto sestoji iz štirideset petih ta kih središč, ima velikansko po vršino in vsled tega izredno slabe zveze. Na zapadni strani se koplje v morju, na drugi se izgublja v vrhovih visokih gora. Ne ven, če je še kje na svetu tako, da se lahko kopi ješ v valovih Pacifika, potem se pa izmiliš in hočeš ma vrh bližnje gore. Ce nimaš zamud radi številnih avtomobilov, si lahko v eni dobri uri na smučih ali sanjkah. Greš z avtomobilom prav na vrh slednje gore in od tam s prostimi očmi gledaš na najvišjo zgradbo našega mesta—stolp od City Halla. Do kolena v snegu lahko opazuješ veličastne palme v mestu. Visokih zgradb ne vidiš dosti. Imamo zakon, ki dovoljuje samo 150 čevljev ali trinajst nadstropij. Zakaj tako?—Ker je dovolj prostora ne samo proti nebu, ampak na vse strani, kamor se obrneš. Gore in doline, ravnine in gričevje—vse je v mestu Los Angeles. In še več pride. Zakaj? Zastran vode. Tako je dobilo mesto obmorsko pristanišče San Pedro v letu 1906. San Ferdnan-do Valley bi lahko spravila v svojo kotlino par Chicag, pa bi bilo še dovolj prostora. Bil je ta kraj cvetoč, bogat in samostojen —a manjkalo je vode. Zato je danes predmestje Los Angelesa. Los Angeles se povsod opira na okoliške naselbine. So vse mogoče velikosti, veliko jih je in bi bila povsod na svetu mesta, tukaj pa ne vem, kaj so. Pravijo, da veliko teh naselbin ni inkor-porirano, zato ne morejo biti ne to, ne ono. Drugih meja nimajo, kakor okoliš, ki ga je napravila pošta. Koder živim jaz, je kraj Bellflower. Ni mkorporiran in ni nad petdeset tisoč ljudi. V bližini dveh milj je drugo enako naselje, Lakewood, ki je bil pred dvemi leti skoro nepoznan. A prišla je kompanija, postavila na novo sedemnajst tisoč hiš in zdaj ima Lakewood okoli sto tisoč ljudi. Tudi v našem Bellflower in sosednjem Norwalk jih bo postavljenih letos po deset tisoč v vsakem kraju. Kaj bomo in kam bomo, nikdo ne vpraša. Človeku ne izgleda vse to več normalno. Rekel bi, da vse nori. Po drugi ■strani je pa fakt, da koUkor zgrade, skoro vse sproti prodajo. Komu? Največ ljudem, ki pridejo sem iz drugih držav. In kar grade, je vse na enem principu. Hišica za eno družino Po drugih krajih naših držav prodajajo posestva prema številu sob. Ne tukaj. Imamo posebne zaznamke kot: Na prodaj z eno spalnico. Na prodaj z dvema splanicama. Na prodaj—tri spalnice. In kar je glavno—vsaka hiša se razume z dvojno garažo ali s prostorom za dva avtomobila. Temu se ne boste čudili, če vam povem, da ima Los Angeles county nekako štiri milijo ne ljudi in dva milijona avtomobilov. Če bi naložili na vsak avto samo dva človeka, pa bi ne bilo nikogar doma. Hišice so navadno brez kleti ali bezmenta, ker ni priporočljivo. Nimajo tudi podstrešja ali "attick' ker je streha tako položna, da ni nobenega prostora pod njo. Od tal do kapa je navadno deset čevljev, sobe niso več kot po osem čevljev visoke Imenoval sem do zdaj vse zgradbe "hišice," dasi bi bilo bolj pravilno ko bi bil zapisal:—kaj-žice. Zakaj vse so -lesene. Stene res izgledajo kot solidne trdnjave, ampak ni treba drugega, ka kor da se pošteno pridušič in vdariš s pestjo, pa si z roko v "frontroomu ali dining roomu." Zgrajene so tako—za notranjo močnost skrbe več ali manj grča-vi "two by four," dovolj na redko postavljeni, da ne velja preveč. Na zunajno stran denejo črn strešni papir menda samo zato, da se skozi ne vidi. Močnosti nima nobene, ker je tako debel, kakor papir za zavijanje. Tako je torej zunaj. Potem pride nekdo z velikim zavitkom kokošnje žice ("chicken wire,") najbolj tanke sorte, kar jo morete kupiti. Vso hišo prevlečejo s tem kakor lončen pisker v starem kraju. Vrh tega denejo po tem malto ali mort, kakor smo rekli doma.—In znotraj ? Tam pride "flajšter" v velikosti štiri in osem čevljev, na redko preluknjan, da drži omet, ki pride še na vrh. To bi bilo vse. Če ti gre malo na smeh, pa pomni, da smo v Kaliforniji, koder ni ne mraza, ne dežja. Nadalje:—da imamo po večini slab fundament in mora biti vse postavljeno kar na prst. Tretje je to, da smo v potresni zoni in čim manj pade nate, toliko boljše je. Take kajžice so zelo prilične, zdrave in svetle. Sonce pride do njih od vseh strani, enako tudi zrak. Zakaj med posameznimi hišicami je dovolj prostora, da ne zaslanjajo druga druge. Hišice imajo seveda kuhinjo, kopalnico, ene tudi obedovalnico ali pa tak pristavek pri kuhinji, da družina sede za mizo. Potem imajo frontroom, včasih ^e "den" in med garažo ter hišo tudi arbor. To je nekak strop iz remelj-nov,. katerega obsade s kakimi plezavkami. Loti so največkrat precej veliki, ne da bi bili zastran tega kaj dražji. Eni ne marajo velikih, posebno tam ne, koder morajo plačevati vodo od porabe. Pri nas v Bellflower nimamo tega in lahko rabiš za dolar in pol na mesec kolikor hočeš vode. To je sicer dobro, dokler je, pa ne bo dolgo. Ker grade šanje vode jako akutno. Vedite namreč, da je bila južna Kalifornija pred prihodom belega človeka navadna puščava, koder je rastlo le nekaj nekoristnih puščavkih rastlin. Take hišice veljajo povprečno okoli šest tisoč z vsem skupaj. Zdaj malo več, ker se je vse dvignilo. Pa bo prišel čas, kot je že bil, da se bo dobilo tako poslopje za precej manj. Koliko je taks; Ne dosti—okoli sto dolarjev na leto za vse skupaj. Elektrika in plin sta prilično poceni, ker dobivamo prvo iz Hooverjevega kanala, drugega imamo pa kar doma v zemlji. Za oboje skupaj plačaš na leto okoli šestdeset dolarjev, kar gotovo ni veliko. V tem je všteta tudi kurjava na plin, za take dneve, ki so malo prehladni, kar se posebno zgodi tedaj, kadar pride nad nas veter iz Alaske ali kje od severo-vzho da. Velika vdobnost je pri teh hišicah ta, da ni nikjer nobenih stopnic. Nadalje, da ti dajejo po polno varnost proti ognju, ker so okna krog in krog in si lahko z enim skokom zunaj. Varne so tudi pred potresom, ker nima kaj pasti nate, tudi če ti kdo hišico prevrne. Važno je pri tem tudi to, da se take hišice lahko drže v dobrem stanju z najmanjšim delom. Barva jih lahko vsak otrok. Zunaj pa skrbe dobre in pridne roke naših žena, da je vse lepo v cvetju. Ves trud ti stotero poplača pogled na cvetje, ki te pozdravlja skozi okna in spremlja povsod, kamor se obrneš. ŠVEDSKE ŠTIPENDIJE ŽE 175 ŠTUDENTOV IZ 30 DRŽAV torej ne mesto, ne vas, dasi ima I vedno več in več, postaja vpra REORGANIZACIJA SLUŽBE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA Na tridnevnem posvetovanju direktorjev republiških zavodov za socialno zavarovanje, ki so ga imeli te dni v Svetu za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, zvezne vlade, so proučevali probleme v zvezi z izvajanjem uredbe o novi organizaciji službe socialnega zavarovanja in pripravami za izvajanje pred kratkim spre jete uredbe o pokojninah. Na po svetovanju je bil izdelan tudi načrt navodil, po katerih naj bi se ta uredba izvajala. Reorganizacija socialnega zavarovanja je bila dosedaj najbolje izvedena v Makedoniji in Sloveniji, kjer so že v vseh okrajih ustanovljeni odbori zavoda. Mnogi zavodi za socialno zavarovanje tudi v drugih republikah poslujejo že po novi uredbi. V nekaterih okrajih pa krajevni sindikalni sveti še do danes niso začeli govoriti o reorganizaciji socialnega skrbstva. Ker se začasni odbori zelo težko znajdejo pri delu, je bilo sklenjeno, da bodo republiški zavodi za njih izdelali podrobna navodila o pristojnosti in načinu poslovanja. Do januarja 1953' je treba prevesti okrog 300,000 upokojencev na pokojnine po novi uredbi. Ta naloga je tembolj obsežna, ker se morajo republiški zavodi za socialno zavarovanje boriti z velikimi težavami pri zbiranju dokumentov o zaposhtvi, kvahfi-kacijah itd. Za izvedbo te naloge bodo prosili za pomoč Društvo upokojencev. Na sestanku so ustanovili komisijo zdravnikov, ki bo izdelala enotna navodila, po katerih se bo ocenjevala delovna sposobnost posameznikov. Ugotovilo se je namreč, da uživa mnogo zavarovancev invalidsko pokojnino neupravičeno na podlagi napačnih ocen njihove delovne sposobnosti. Da bi kopališko in klimatsko zdravljenje izkoristili zavarovanci, katerim je tako zdravljenje zares nujno potrebno, je bilo pklenjeno, da bodo pri bolnišnicah in klinikah ustanovili posebne oddelke, ki bodo reševali take primere. Prav tako bodo skušali v vseh kopaliških in klimatskih zdraviliščih izboljšati zdravniško nego in druge pogoje. (Po "Slotenskim poroieolcu") V Stockholmu je bil organiziran za podpiranje # vitih in zaostalih držav osre® odbor, v katerem je zastop'^ 25 organizacij. Med temi orf zacijami so posebno važne ^ ska sindikalna zveza, zvezah dajalcev, švedska ekspertna^ za, zveza švedske industrije^ • publicistov in Rdeči kriz. ške posle osrednjega odbort^ opravljal švedski institut turno sodelovanje z drugii® žavami. Po načrtu tehnične po®"®, na Švedskem že leta 19^^ ^ dajati štipendije študento® ^ inozemstva. Do junija 1®'"® take štipendije že 175 štud^'; iz 30 držav omogočile štuW Švedskem. Štipendisti tuji žel so v prvih treh letih "1 vali na Švedskem predvse® socialne ustanove, po črtu pa bodo izpopolnjeval'^^ je strokovno znanje tudi ^ , nih gospodarskih in ustanovah. Za podpiram dentov iz inozemstva se J® ska dogovorila z Dansko, ško in Finsko in bodo odsW denti iz inozemstva najpr®^ skovali vse te štiri državni den se bodo odločili za ® eni izmed njih. ; Švedska pa se tudi udeležuje pri tehnični velja predvsem za njeno bo pri zahodno-evropske® tu za izmenjavo stroko Švedska je zbrala tudi ^ fotografij, publikacij ^ za razne mednarodne j letos septembra in oktobra ^ organizirala mednarodni strokovno usposobitev Tega tečaja se bo udeležil® ^ 50 študentov iz 10 dežel,^ 1^^ dobili za obisk tečaja, je. V Avstrijo, Indoneziji'.. 4 in Bolivijo je poslal Švedsl^ tut že 12 strokovnjakov. % ,(,! kem pa jih bo odpotovalo v razne druge države. janje novega načrta za P" ^ .čilf nje zaostalih dežel je parlament nedavno dolo«- .. poro v znesku 8 mihjono^ skih kron. Te podpre nedavno ustanovljeni odbor. (Po "Slovensli«" ' TRŽIŠČA Z BLAGOM ^ DEŽNE PLAŠČE Pred nedavnim je ^ ,.jir kranjska tekstilna tovai"^® i teks" jugoslovanska večjo količino blaga za šče, izdelanega iz samih ^ k številk časane preje. svetlih barv in odlično rano. Ker se tovrstno bla^j^ del uvaža, je proizvodnja v domači tovarni tembolj došla in pomembna. . p' Svoj sortiment je podj^j^^ večalo tudi z izdelavo neleta iz lesne volne, ga na svojevrsten naČi^.^in' mečkanju. Sedaj pripra^^^gg^ lektiv nove vzorce za v Smirni, ki bo v začet^'^ tembra. Zastopniki . ^Etiakoprarti^^^^ Za St. C la irsko JOHN RENK^ 1016 Easf 76th Sf« UTah 1-6888 Za collinwoodsko in euciicdsko okroŽj®'j JOHN STEBl-'d 17902 NoKinghani IVanhoe 1-3360 Za nevvburško okr®^'^ frank ren^ 11101 Revere Diamond 1-802 . msfAKOPBxyjuoarr BTRSN 8 bienik društvenih uradnikov za leto 1952 Ameriško jugoslovanski cenler" p..^_ Recher Ave. Tony Vrh; podpred-0%%^zagar; tajnik Andrew 1-Uof .Shawnee Ave., KE Cher ml "^®83jnik Theodore Kir-tofijs. ■' f^Pisnikarica Glisti Zu-odbor: John Gerl, Barkn^u^' ° Bostjančič in John Franki 'gospodarski odbor: Teepi predsednik, Frank Odbor pr 1 Rupert; publicijski (i( in" 4 Rupert, Gusti Zupan-lorii- Ogrin; ostali direk- fi6 ^®kult, John Zupan- Goriatil^ A. Kastelic in Frances io ostii Poslovodja John žigman Seio ^ Louis Mohar. pretoči Noble" it. 450 SNPJ Podboršek, ^nlr >r Anton Vrh, tajnik 954 E. 239 St. tU!j l^onn T * tfOt JL. OX. Unči; ' .blagajnik Justin Mar-dig ' ^Pisnikarica Mary Do-licii odbor: Frank Mihe- Wnn^M • ^^rtin in Andy Jerman, Fred Klub društev AJC Anton XT Frances Gor jane in Joe za Federacijo SNPJ g . o'Ker. V mif ^ vrše vsako drugo nedeljo ob in v AJC na Recher Ave. uri dopoldne. ★ Bi'^?*n»ola Hive" št. 493 L TM predsob .predsednica Mary Bolta, Josephine Stwan, pod-Wna 5. Christine Glavan, du-8prpmi • voditeljica Agnes Zobetz, tarica Mary Mahne, vra- ^^auline Zigman, stražnica bolniji,®®®!. zapisnikarica in tajnica ll7o w oddelka Julia Brezovar, 60 St., EN 1-4758, finančna 169 & f^auline Debevec, 1287 E. franpo 'n,^^ 1-2048, nadzornice: Bula tT Jean Paik in Ur- drli?t„,zastopnici za Klub Juiia to Josephine Stwan in % brezovar. %ea^ vrše vsako prvo sredo v ClaiT A ^ dvorani št. 1 SND na St. ^ Ave., ob 7.30 uri. ★ I».''^levoland" št. 126 SNPJ Louis Smrdel, pod-John T'ii Edward Branisel, tajnik ^ ] Roo 'srenja, 22100 Ivan Ave., Vac ml blagajnik Frank Yako-^teli T f^Pisnikar Blaž Novak, re-thonv ohn Pire, nadzorniki: An-touifYuretich, Victor Gruden, st; mladinski reditelj ^"rry (Korenčič), ml., V ci«> , vsi slovenski zdravniki Sh . in okolici. j^]eina se članstvo od 10. do Ijt^ to otroke od rojstva d6 16. Slif^''osta zdravniška preiskava. SmS vrše vsako tretjo nedeljo Poldne v SND. Collinwoodske Slovenke' , št. 22 SDZ SO'i'^^^sednica Pa" E. 232 _ _ pica ^ Kromar, ees'E. 160 StTtajZ Fannie Brezovar, 232 St J podpredsednica ^Qq ^ \J\JU jj. i UV Ottj tclj" «ose Mickovic, 19612 Chero-^1-6500; blagajničarka Tomsich, 693 E. 160 St.; ISS %^"ca Rose Šimenc, 799 E. ilev jV' nadzornice Filomena Se-cilja.^ry Cernigoj in Stefi Kon-J(ira;,.,?,®®tavonoša Mary Malovrh; dr. Anthony Skur in dr. Sel Opaskar. v thof vrše vsako drugo sredo A.ve v Slov. domu na HoLmes ■' v spodnjih prostorih. + "glasbena matica" Frank Bradach; pod-Edward Kenik; zapiska Mollie Frank; blagajničar-Alie- |,rolyn Budan; nadzorniki: -somrak, Ernie Zdešar, June Spariš posredovalni odbor: Frank Wan ' Edward Kenik, Carolyn trovxjl' Ann Safred, Josephine Pe-^odin 'a Josephine Bradach; pevo- Sei Anton Schubel. tek V vršijo vsak zadnji četr-St, Q.^esecu v Slov. nar. domu na Vsait X Ave. Pevske vaje se vrše V gj^^^trtek ob 8. uri v sobi št. 2 -K "Klub društev AJC" j>» na Recher Ave. tifetj^^jednik Frank Segulin, pod-^Uh-^^.nik A. Ogrin, tajnik John 1-440^^6, 460 E. 270 St., tel. RE Oishju' blagajnik Frank Tegel, za-Mary Medvešek, nad-Suiif, ?dbor: Mary DodiC, Mary Se ^^boi- nprances Zajec, publicijski T ary Medvešek,Gusti Zu-M ^L. Zgonik, Frances Julylia Se" " tonf se vrše vsak prvi ponedeljek »csecu. ★ . K >rpri "Ljubljana" ^teri^scdnik Ludvik Prosen, pod-Frank Segulin, tajnica 1:032^ Julylia; 832 E. 209 St., KE blagajnik Louis Godec, za-H' OrluLouise Derdich, nadzor-John Ludvik, Andrew ' John Oshaben, kuharica Gorjanc, stric Joseph Plev-^Ui