Volilni sliod na Blanici pri Sevnici ali propad Vošnjakovcev. ,,S1. Gosp." je pozvcdcl, da jc g. -Lenček, veliki posestnik na Blanici pri Sevnici, pozval slovenske volilcc: sevniškcga, brežkega iu kozjnnskcga okraja na sbod 17. avg. Tedaj smo rekli, kako želimo, da se mnogo Ijudi snido; inogoec, da sliod pripomorc do porazuma in odpravi žalnstni razpor med štajeiskimi Slovcnci. Vendar vse naše upauje je bilo le prazno. Zdaj se je moral vsak izmcd nas prcpričati, d;i z g. Vo.šnjakom ia ž njcgovo svojto ne more lioditi nobeden, katcremu je še kaj mar za sv. vero iu krščansko omiko. To sc je pokazalo ne samo pri sliodu, ampak tucli po popisib tega shoda v Vošnjakovib novinab, (cajtingali) v _Sl..Narodutl in ,,Tedniku." Ker zbrani poslušalci niso liotcli liitro pritrditi in prikimati temu, kar sta dr. Vošnjak iu jegov prerok dr. Zarnik govorila, zato sta jih ondi grdo zasiamovala. Imata jili za: drlial, za divjake, pijance, podkupljence, ki so prišli škandala (poliujšauja) delat. Ker kmetom šinfanje dubovoov ia livalisanje nove drage šole ni bilo po volji, zato se Vosujak jezi in sknša po lažnjivili ia vse poštenjake žaljivih dojiisih v cajtingah dobljeno sramoto pokriti. Vendar jegov tnid je zastonj. Stvail same kažejo očito, da je popiej vsega čislauja vrcdni gospod hudo liudo zabrcdel. Ni mogočs več, da bi ga kedaj za poslauca volili. Bil bi narn v največjo škodo in sramoto. V potrdenjc tega, kar se jc rcklo, naj služi natančai popis shoda na Blanici. Shod je bil sklican ua 17. den avgusta — iu čudno: ravno na nedcljo; ua 2. uro popoldan, kedar slovensko verno ljudstvo k sy. večernicam zabaja. Zbralo se jc; nad 109 kmetskih volilcav. Gosposkih je bilo kakih deset. G. Lenček pozdravi vclilce ter jitn pove namen zbora: posvetovati se, koga bi volili za poslanca v državni zbor. Popraša, kdo da hoča kaj spregovoriti ? Prvi se oglasi g. Tanšek, pisar v kancliji dr. Srebre-ta v Biežicali. G. Taašek je najpoj.rej razlagal, kako imenitne da so pribodne volitve v dnnajski državni ibor. Rekel je, da volilna pnstava kmetskemn ljudstvu ni prav ugodna. Omenil je, kako nova voljlna postava sa niostal u ost posameznih kronovin podira. Potcm priporoča g. Vošnjaka za jioslanca. Zdaj začue Vošnjaka debclo bvaliti ia jegove velike (?) zaslngc naštevati. Posebno pa bvali in povzdiguje novo solsko postavo. (Tukaj SD kiiietj« znčcli mrnirat.i in ugovarjati, ker sami predobro čiitiji), k.aku ležtivna in draga da je nova šoiska postava. Veml.ir niliee ni rckel tega, kar so Vošnjakovci poznej v rSl. Nai-o<lft" svetu logali: proč s šnlo, proe /, učitelji. Tega nihče ni rekel. Ako pa kuiet pove, kdo ga črcvelj žnli ter izreče, da mu nova šola ni povoljna, in če zalneva, da se naj popravi in pronaredi, kdo ga sme zato psovati kot — sovražnika šole?) Daljc govori g. Tanšek, kako so dozdaj dubovni in svetni skupno delali na blagor Slovencev, in kako so zdaj nagloma začeli dubovni zoper svetuc bujskati in upijati: ,,vera je v nevarno&ti." G. kanonik Kosar še o tcj nevarnosti v svojih voliluib oklicili jired 2. letoma besedice ui povedal. (G. Torabah, snrni.ški kaplan, mu odgovaija: se ve, g. Kosarjn takrat ni bilo potreba o novarnosti za vero toliko govoriti, ker siuo so vsi Slovcnci še držali glasila: vse za vero, dom in cesarja. Ni še se bilo bati, da bi zoper voro bili tudi naši slovenski poslanci.) Potem ugovarja g. Tanšek zoper to, da se mladoslovcnceni očita prijateljstvo z nemškimi liberalci. Vendar pristavi, da liitro, ko jim nemški liberalci dajo zedinjcno Slovenijo, tudi ž njimi potegnejo,t. j. sv. Ceikvo proganjati pomagajo. No ta izpoved liara je — zadosti. — Vemo, kakovi ptiči da so toti svobodomiselni (?) mladoslorenci.) Naposled pa začue g. Tanšek hvaliti sebe in Vošnjaka in pravi, kako sta verna. (Škoda, da ova gospoda svojo vero v djanjih kazati nečeta. Morebiti še sama ne vesta prav, kedaj sta posiodnjič v cerkvi ali pri sv. spovedi bila. Spluli pa je iz tega razvidno, da se je g. Tanšek nazočih vernih kinetov ustrašil. čutil je potrebo ludi o veri nekaj črlmoti. Priporočaje se enkrat Vošnjaka, je sklenol svoj govor. Besede, katere je na konci govoril, so bile tako zmedene in zmešane, da jib uihče ni razumel; morebiti Tanšek sam ue. Zdaj poprime besedo g. Vošnjak. On go- vori naj poprej o ustavnem življenji, počenši z letom 1843. Potem omeui Babov absolutizem, konkordat in udriba po dubovenstvo, kakor da bi to vseli nesreč krivo bilo. Pravi, da so takrat \ dnliovni vse v rokab imeli: uradnike, žandarje, j beriče ia — Šole. (To je ravno tako lažnjivo, kakor i da bi kdo rekeh zdaj imajo kmeti vse v rokah: uraduike beriče — in šoK Šo!c s > pri nas, počenši od Marije Torezijo vcdno bile v rokah — vladinih.) Pripoveduje, kako je cesar po nesrečni vojski j)rimoran bil, ljndske poslance poklicati ter ž njimi deliti svojo oblast. Zdaj se nobeu.i postava ne sme dati, noben davek naložiti brez dovoljeDJa poslancev. To imcnitno pravico moramo obraniti. V tem obšioji naša svoboda, črez kteio duliovui toliko upijejo. In zdaj zdpet pravi, da so dahovniki tisti, ki bočejo ljudstvu vse pravice vzcti iu ga uazaj palmoti v snžnost in nevednost. (Taki go-.-orjoii.je kaž i, da je Vnšnjak ali slabo pnliičm, ali p.i, da hoče Ijudstv.) moiiii. Zakaj tiuli naša stniuka jo zato, da ima ljuclstvo tndi kaj gavoriti, kcilar s:; post.iY'.: ilajajo. Vendar postave hoč "raa lake iineti, <!a božjim . uiso nasprotne. Ali Vošiijak in lib 'valoi sploh lu.č.ij > pustave, brez ozira na B^ga in j govo cckvo. Govornik razlaga poteru onaroduib zadevali. Pravi, da je en dcl dubovnikov narodnost za pagansko razjilasjl. Toži, da se zdaj svetui narodnjaki sumničijo, da so izbrisali: cesarja iu vero — ter dostavi, da je tudi on veren.*) (To ni nič posebn g:i. Libera'ec je iedaj vs.:lij,j versn, kedar hoČ3, da bi ga naši kiu-Mjj za p>s'anca voiiii ) Naposled še razlaga dolžnosti poslanca iu pristavi, da poslaustvo prevezme le, ker ga jegovi prijatelji toliko prosijo. (Zrtaj so začeli plosfcati in ropotati Vošnjakovi najemniki, šmdenlje, diurnisti, sronjski pisači itd., iz med kmetov pa sa skoro nilič.) ^anil ni. Tudi nikdii lri rekol: proo z šolami, proč z učitulji kakor lažjijivo nSl. Narod" piš^.) Za njim se oglasi za besedo g. kaplan Tombab. On reče, da vera sama po sebi ni v nevaruosti, ker irna od začetnika svojega obljubo, da bode ostala do konca sveta. Pa ljudje so v nevarnosti jo izgubiti. Niliče uima obljube, da bo do konca svojega življp.nja verea ostal. Novarnost preti od straui solskc postave. Že zdaj se kažejo v nekaterih šolab učitelji veri nasprotni. **) Pri nas ša hvala Bogu ni toliko slišati. Pa kder pridejo učitelji v večjih zborib skupaj, tam vsi vpijejo ,,kršanski nauk vua iz šole, on je kriv, da otroci neuinni ostajejo." (Učiteij Kreger itčj: to jo med Nsmci.) Tombah: Pa tudi slovenski učitelji so bili pri takib zborib, ia ui bilo brati, da bi bil kteri nasprotoval. Če tedaj liberalne poslance izvolite, ki niso za vero, teinuč zoper njo, tedaj bodete v kratkem času doživeli, da se kršauski uauk v šolab razlagati ne bo smel. Od tod preti nevarnost za vero vašib otrok. Ce pogledamo v Prusijo, tam vidirao, da so se škofora že vzele pravice duhovnike v seminiščih si odgojevati. Napravljajo vladue šole, in jim dajejo učenike, ki so brezverni. Tudi naši poslanci bodo to storili ter vzeli škofom dubovniške šole. Pomislite zdaj! Ce dijak, ker že večjidel do končane osinc latinske šole vero zgubi, v take šole pride, v kteiih ga ueverni alj le maloverni učitelji na skrbi imajo, alj bo potem sam vcren ostal? Ou bo brez veie in šc sam bo drugim vcro jcmal. Ze iz tcga se vidi, da je uevarnost, vero zgubiti. Zatoraj je uaš prograin : vtc za v c r o. Drugič pa, rcčjmo, vse za cesarja. Kakor je vsak izmed Vas poscstuik hise; ktero jc po *) Kakor nSl. Narod" in BTodnik" popričujeta. **) V Nostolbahu jc učiteij najpoprej žnpnika, ki jc hotcl katekizem učiti, iis sjIo pu_nal in puzncj uidi aolskega oglodnika. Unsd. očetu podedoval, alj kupil, tako so tndi svitli cesar gos)>odar in vladar avstiijanskib dežel. Nasa dolžnost toraj tndije, njili pravice brauiti, kakor so svitli cesar tudi uaše brauiti dolžni. Kcr jo jut.e ravno njib roj^tni daa, zakHčimo vsi: naj jih Bog živi maogo lot. (Zadonul jo klic rŽiviliu.)' Tretjio rečemo: vse za doinovino. Kako pa bočeino za dotiiovino skrbcti ? S tcm, da skrbim) za zdravo oiniko in svobnd-t. To pa je le tcdaj mogoče, ako izvnlimo j)oslance, ki nam pomagajo do koiistnili jtostav, po kteiib se zamore narod izobraževati duševno, pa tndi njegov stan poboljšati. Toraj naj bo naš poslanec on, ki ga vodi geslo našib očetov ,,vse za vero; cesarja ia domoviuo." G. Tombab še potem bere iz političkega katekizma uektere toeke, na piimer: da je zdaj preveč novib ia starih postav — da je premalo posojilnic za kmete — da imajo kmeti v primeri do mestjanov preraalo poslancev — da dače silno narašajo — da je vojaška postava težavna, poscbno tistim, ki be za dubovui stan učijo.- — Vse to so kmetski volilci pazno poslnšali. Zdaj je g. Tanšck zaliteval, da naj neba brati, ali kmetski volilci so terjali, da naj se vse du konca prebere. Posleduic še g. Tombab g. Vošnjaka nagovori ter omeni, da je p:i zadnjib volitvab dati moral volilcem obljubo, da ue bo zoper vero ničesar storil. Naj se tedaj vrne nazaj k prognamu, za kterega smo se do zdaj vsi vojskovali: vse za vero, cesarja iu domovino. Omenimo še, da med celim Tombahovim govorom ni bilo slišati glasu: ,,proč s šolami, proč z učitelji", kakor ,,81ovenski Narod" laže. Potem uastopi zopet dr. Vošnjak ter reče da ni dal uobene obljube volilcem in ni nobenega programa podpisal (Tombab odgovori, da je to mogoče, da je pa po zadnjih volitvah to slišal.) Vošnjak še enkrat spodtika pravni stranki, da boče vsako svobodo zatirati, da jej ni za narodnost mar, da nibče ne napada vere. Celo kavdiuala Ravšerja omeaja, ki bo Slovane zatiral, če ravno || mu mora znano biti, da je pravua stranka Ravšerju vedno naspiotna. D r. S r n e c potem govori. Ponovi, kar so poprejšni govorniki že rekfi, da je pred vsem potreba naiodnost braniti — da vera ni v nevarnosti. In potem hoče pokazati, da dubovuiki se nimajo' v volitve vtikati.*) Pa kako? Ou vpraša kmete, kaj bi rekli, ko bi kterega dubovnik vprašal v spovednici zastran njegovega preraoženja? Ali bi oe odgovorili, tcga uisem dolžan povedati ? To ne gre k spovcdi? Gospod dobtar sicer s tim izgledom nič ni dokazal, pa pokazal je, kako publo in ncdosledno misli. G. dobtar, ko bi vi zagovarja!i prcd scduikom tata, povejte ali ne bote vpia- *) No. zakaj pa se brezverni liberalci vtikatc v versko in cerkvene stvari? Ali hučcte mešnikom volilno pravico vzeti? Tedaj bi pa tudi Uobro bilo, da sc jozičnim dohtaijein vzeun; najpoprej. Uicd.- šali za njegovo premoženje? In če sam reče, da je reven, da ga je skoraj sila prignala k tatviui. Ali ne bote posebno to povdarjali sodniku uasproti — in ne bo soduik mu manj-ie kazni odločil, kakor bogatinu, ki bi bil enako rcč vzel? Gospod dohtar, poprcj je treba misliti, potem še lcgovoriti! Dr. Zarnik govoii kot časten srenjčan blanske obSine. Hoče zavračati, da posvetna inteligencija vero zatira. Zoper dogme se v nobenem državnem zboru ni govoiilo. (Kaplan Tombah. Da, govorilo se js.) Zarnik: stopiti gor in povejte! Tombah stopi na oder ter mirno pove: zoper popaževo nezmotljivost se je dosti govorilo v državnem zboru. Kar se tega tiče, govori Zarnik daljc, je eden papež jczuite odpravil, drugi pa jih zopet potrdil. (Narod pišo da so tukaj poslušalci rnkli ^čujte, čtijte;" gotovo so si mislili, kako je to, da vi8okončeni g dr. Zarnik šs tega ne ve, da. ne spada med versk e resnicc, alj so jt-zuiti in sploh redovniki potrebni ali nepoirubni.) Dr. Zainik razlaga dalje, kaj je dogma. Naša vera je — piavi s povzdignjenim glasom: nL,jubi bližnega." Kmetje kličejo: Boga pa ne? — tedaj Boga ste že odpravili? Bogjeprvi! — Dr. Zarnik osramoten reče: ,,Se v6, da Boga tudi." Skonvj vsi kmetski volilci so bili nevoljni. Spoznali so, kakšno vero imajo ti dohtarji. Ko jiin še dr. Zarnik očita, da so nasprotniki šola, da delajo tako v svnjo pogubo, da bodo Nemci, ki imajo dobre šole vse grunte med nami pokupili; in ko še hvali nove šolske postave, se slišijo glasovi: take so, da se otroci na gavgali v Sevnici ubijajo. Kmeti se nevoljno vračajo od Zarnika proč in ga ne po^lušajn vec. V srce jih je zabolelo, da ?e jina zdaj očita, da so sorražniki šole, racd tem, ko si le želijo, da se solska pofitava prenaredi. Dr. Zarnik je moral Debati. Nibče pa ni upil, kakor ,,Siov. Narod" zopet laže. ,,Proč s šolami, proč z učitelji." Naj bo tukaj še omenjeno, da je g. kaplan Tombali nied vsemi govori sedel mirno zraveu g. Rostoharja \z Vidma in pazno poslušal, daleČ proč od kmestkih volilcev. Zborovanja nikakor ni motil. Zdaj sc Vošujakovci podajo sami mcd kmete, tsr jih liočejn pregovoriti. Ali vse je zastonj. Nad kaplauom Tombahon. pa bujskajo, daje groza. Slišal jih je, kakcr sc nikdar v življenji: nVi ste liinavc, jeznit, vi se liočete škofu prikupiti, zato 6tc prišli škaadal delat, le pridi v Brežce, tam te bomo abili, vi stc ljudi podšnntali, ste jim plačali — koliko Vas košta ves skandal?*) Tombah vscm inirno in brez strai-ti odgovarja. Celo g. Lenček zahteva naj svoje Ijudi odpelje. — Ali on rou odgovori: Jaz nisom nikogar pripeljal, vi ste predsednik, odpraritc jili vi." Predsednik erez nekoliko časa da na glasovanje kaudidaturo Kosarjevo in Vosnjakovo. G. Tombab reče, da naj sc glasuje za program, kcr on v celem*govoru Kosarja še omenil ni. Prcdseduik se pozove na svojo pra- •) Lep dokaz liboralno omike! Sram vas bodi! r Ured,. vico kot predsednik. G. Totnbah se dalje ne ustavIja. Predsednik praša nKdo je za Kosarja naj vzdigue roko. Rcs nibče ni vzdiguil roke, ker s-e sploh o njem obširneje ni govoiilo in zato večina volilcev tudi ni vedela, da je Kosar nasprotcn kandidat Vošnjaku. Sploh pa ražaljeni volilci niso hoteli več odgovarjati Vošnjakovcem. Zato pa je tudi Vošnjak Rramotno propral. Kajti zdaj praša g. Lenček: kdo je za Vošnjaka? Ali vzdignilo, jih je rnke kakih 20 izmed 100. Jako dvomim, da so bili vsi volilci. Tombah še opominja g. Lenčeka, da naj pogleda, koliko jib je, da jib še 20 ni. Lenček žalosten odgovori: Ti so vsaj za Vosnjaka, Volilci potem večjidcl odidejo. Pevci so začeli peti. Nekteri liberalci pa so še bili željui slišati dr. Zarnika. Oo šc pove, zakaj da se ravno kaplani zborov ndeležujejo iu nasprotujcjo, zato, ker se hočejo škofu priknpiti in da bi skoro faro dobili — fajmeštra j>a nobenega ni, kcr doma pri svojih kubaricah ležijo. Na tako psovanje duhovnikov še ostali kmetjc nevoljno kraj zapustijo. Ročno potem pridere lmda ploha, ki jc Vošnjakovce zapodila iz vrta, kjcr so ta dan tako sijajno dokazali svojo omiko (?) iu Ijubezen (?) do naroda. Vsakdo pa leliko sprevidi, kdo da zasluži iinena, ki jih Narodov dopisnik in Sl. Tednik dajeta poštenim kmetoni. — Vidi se, na kteri strani se je uporabilo orožje: laži, hujskanje, sirovost in liinavščina. Da bi le dr. Vošnjak več takih zborov irael, bi inu bilo želcti. Tako bo najpoprej svoje kraljestvo konča.1. Pristavek urcdstva! Izrekamo bvalo g. Tombabu za toJiko srčno in dastojno vedenje. —