I. J.: Bodoče naloge UJU. 1. Žlvljensko zavarovanje ali ,,Samopomoč". Ena prvih zadač naše nove skupne organizacije bo morala biti, da se ustvari kakor hitro mogoče neka vrsta življen- i skega zavarovanja za slučaj smrti. V da- ! našnjih časih povzroči smrt v naših dru- žinah brezdvomno velikobedo, katero treba utešiti in ublažiti. Če ne bomo v i tem oziru pomagali sami sebi, drug nam i gotovo ne bo. : Mislim, da bi se osnovala v področju i UJU nekaka ,,Samopomoč", kakoršno že ima slovensko učiteljstvo, ali ,,Selbst; hiife", kakoršno si je ustvarilo nemško i učiteljstvo na bivšem Štajerskem, in pri | kateri je še danes mnogo slovenskih toi varišev, službujočih na bivšem Štajer' skem . V tem slučaju bi morala ,,Samopomoč" likvidirati. Mislim, da bi šlo to brez posebnih težkoč, ako se že vnaprej zavedamo velikega pomena skupnosti naše organizacije in se otresemo vsakega separatiztna in provincijalizma. Povejmo po pravici, da ,,Samopomoč" danes med slovenskim učiteljstvom ne pomeni veliko. Okrog 250 članov in v slučaju smrti okrog 500 K — kad je to danes. Niti za krsto ne! Pred vojno se je pač že nekaj opravilo s 500 K. Kaj pa s premoženjem, ki ga ima ,,Samopomoč"? To naj bi se odstopilo UJU (odsek ,,Samopomoč" ali življensko zavarovanje) na račun njenih sedanjih članov. V tem oziru bi bilo treba pravila pravočasnc spremetiiti! Kar se pa tiče društva ,,Selbsthilfe", je najbolje, kakor se je že povdarjalo, da ostanejo stari člani i nadalje pri društvu, novi pa ne pristopajo več. Kaka druga kombinacija je skoro nemogoča. UJU bi lahko moralno vplivala, da postane članom takega društva vsak oženjeni jugosiovanski učitelj. To bi pomenilo več tisoč članov in temu tudi primerno izplačilo v smrtnih slučajih.  2. Naše časoplsje.  ,,Zaveza" je v likvidaciji, in ker od-  padejo po ustanovitvi UJU vse pokrajin- ske organizacije, zgubi slovensko učitelj- stvo bržkone svoj stanovski list. ,,Učit. Tovariš", svoje pedagoško glasilo ,,Po-  potnik", mladina pa svoj ,,Zvonček". Kje bomo dobili nadomestilo in v kaki obliki? Že v zadnjem članku ,,Ali misli UJU na to" sem izrazil mnenje. naj bi prevzela UJU v svojo režijo tudi vse ,,Zavezine"  liste. Po mojih mislih bi se dalo to izvesti  lahkim potom brez vsake škode za slo- vensko učiteljstvo. Nasprotno, celotno jugoslovansko učiteljstvo bi s tem mno^o pridobilo. Namesto vse polno lokalnih (pokrajinskih) stanovskih in drugih listov, ki izhajajo sedaj v naši državi ter cepijo duševne sile ter vzbujajo plemensko raz- liko, naj bi dobilo vse jugoslovansko uči- teljstvo en sam stanovski list. Ta pa bi moral biti simbol naše sile, moči in — Jugoslovanstva. List naj bi izhajal v se- dežu centralnega odbora UJU ter naj bi imel prva leta tri oddelke: slovenski, hrvatski in srbski. Vsak oddelek naj bi imel svojega urednika, ki bi bil v stalnem stiku z glavnim urednikom. Poleg strogo stanovskih zadev bi pririašal list tudi aktualne dnevne novice. Ker bi si pridobii list lahko v vsakem kraju Jugoslavije svojega stalnega dopisnika, bi postal tak list gotovo eden najbolj informiranih listov v naši državi. Sprva tednik bi se razširil gotovo v najkrajšem času v dnevnik ter postal eden najbolj zanimivih iugoslovanskih listov. Ker bi prinašal slovenske, hrvatske in srbske članke, bi se tem potom seznanilo mnogo naših tovarišev in tovarišic s srbohrvatskim jezikom, a obratno srbski in hrvatski tovariši s slovenskim. Potom takega lista bi spoznali natančno sami sebe in to v; bil naivažnejši korak k zgradbi mogočne in edinstvene organizacije. Jugoslovanskemu učiteljstvu bi se tako razširilo obzorje in mu pridobilo v javnosti velik ugled. i Istotako naj bi dobili v področju UJU j enoten pedagoški list, ki bi prinašal sloi venske, hrvatske in srbske članke. Tako bi se nam nudila najlepša prilika spoznati naše šolstvo širom pnostrane naše domovine. Nudila bi se nam ••¦¦''•vs.spoznati vrline, kakor tudi napake naše^a šolstva. Težje bi bilo glede mladinskih listov. Tu bi bilo najbolje, da bi izdajala UJU za slovensko mladino poseben list (,,Zvonček"), a istotako za hrvatsko in srbsko. Napisal sem te misli, ki mi jih je narekovalo iskreno Jugoslovanstvo, pa ne manjša skrb za našo edinstveno organizacijo, katero si želim mogočno in vplivno, or^anizacijo, ki bi znala in morala povzdigniti jugoslovanskega učitelja na ono višino, ki mu pripada z ozirom na nje^ov vzvišen in velevažen poklic.