5
Osnovna šola pri
Mladinskem domu Jarše:
med integracijo in
diferenciacijo
Primary school at Youth
Home Jarše: Between
integration and
diferentiation
Sanja Brezničar^
Povzetek
Za določen del osnovnošolskih otrok, ki imajo vedenjske
težave predvsem v šoli in v zvezi s šolo in kijih odklanjajo
prav vsi podsistemi osnovnošolskega socialnega sistema,
je ustrezno, da se šolajo drugje. Pri Mladinskem domu Jarše
v Ljubljani deluje osnovna šola, ki je v primerjavi z običaj-
nimi osnovnimi šolami majhen socialni sistem. Obsega le
štiri oddelke: po en oddelek petega, šestega, sedmega in
osmega razreda, v vsakem oddelku pa je osem učencev.
Pouk sledi rednim učnim načrtom, prilagojene pa so obli-
ke dela. Učenci, ki so na podlagi dogovora med matično
osnovno šolo, starši in nami prešolani, imajo veliko več
možnosti, da bodo uspešno zaključili osnovnošolsko obve-
znost in se vključili v programe poklicnega usposabljanja
'Sonja Brezničar,
dipl. psih.,
Mladinski dom
Jarše, Jarška 44,
1000Ljubljana.
6
.s o C ! Л L N Л /' E D A G O G f K Л
kot na matičnih osnovnih šolah. Poleg potrebnih temeljnih
znanj pridobijo tudi nekaj samozaupanja in občutek last-
ne vrednosti. Za uspešno šolanje pri nas je v prvi vrsti po-
membna vzgojna moč staršev. Kolikor pa starši nimajo več
vzgojne moči, se skupaj s Centri za socialno delo odločamo
za namestitve v osnovnošolske vzgojne zavode.
Ključne besede: vedenjske motnje, stigma, socialni sistem,
integracija, osnovna šola.
Abstract
A certain part of the school population, which exhibits be-
havioural problems mainly in school and in connection with
school, is turned down by virtally all subsystems of the pri-
mary school social setting, which leaves schooling elsew-
here the only suitable answer for them. In the Youth Home
Jarše, Ljubljana, there is a primaiy school, which, in com-
parison with the mainstream primaiy school, represents a
system on its own. It encompasses four units only: these are
classes five, six, seven and eight, with eight pupils each.
While lessons follow the regular curriculum plans, there is
cm adapted work programme. Pupils come as a result of a
common decision reached by the regular primary school,
parents and professionals. Here they have far greater op-
portunités than they would have at a mainstream school to
finish successfully their compulsory education and enroll
in some kind of vocational training. Next to the necessary
basic knowledge pupils here also acquire a certain degree
of self-confidence and a feeling of one's own worth. For the
schooling in our institution to be successful, we need the
assistance of the parents. In as far as they do not have any
influence on their children, we decide for a placement at a
institutional setting with an integrated primary school.
Key words: conduct disorders, stigma, social system, inte-
gration, primarty school.
V prispevku želim opozoriti na past, ki jo pomeni integracija vedenj-
sko problematičnih otrok v redno osnovno šolo pa tudi seznaniti bralca z
modelom osnovne šole pri Mladinskem domu Jarše, ki ga opredeljujemo
nekje med integracijo in diferenciacijo. Kljub ideologiji integracije, ki je
tudi že zapisana v šolskih zakonih, skušamo tukaj "ujeti" in "ustvarjati"
tisti optimum življenjskih pogojev osnovnošolcev, ki jim bodo v danih druž-
benih, ekonomskih in socialnih okoliščinah in okoljih, v katerih živijo.
s ü C /ALNA r E D A G O G 1 K /I
7
omogočili ustrezno opremljenost za vstopanje v sistem pridobivanja po-
klicne izobrazbe, pa četudi na minimalni zahte\Tiostni ravni. Ali z drugi-
mi besedami: model "diferenciranega" osnoл^lega šolanja in "integrira-
nega" življenja ocenjujemo pri določenem delu populacije za optimalna.
1.	Izhodišče
Dr. Dušan Rutar piše v knjigi Edina ргал^а ljubezen je ljubezen do dru-
gačnih: "Ali ni že sam latinski koren integer, iz katerega izhaja beseda
integracija, dovolj zgovoren; pomeni namreč neoskrunjen, neomadeževan,
nepokvarjen, celo nepodkupljiv in brez strasti. Ideja je zatohla prav zara-
di tega, ker domneva, da je družba cvetoča, deviška, nesebična in dehteča
livada, v kateri je integracija potrebna zaradi nekaterih civilizacijskih ne-
rodnosti, ki so se pripetile določenim skupinam ljudi... ". (Rutar, 1995, s.
15).
Vedenje ni isto kot fiziološko odzivanje, je veliko več od tega. Da lahko
govorimo o vedenju, mora sodelovati vsaj še kognitivna sfera, ta pa je
odvisna tudi od okolja, v katerem posameznik živi. Zato se novorojenček
ne "vede", temveč se le "odziva" na ugodje in neugodje.O vedenjski mot-
nji - v nasprotju z npr. slepoto ali gluhostjo - ne moremo govoriti že ob
rojstvu, tudi ni natančno določljiva, torej otroci z vedenjskimi motnjami
takšni šele postanejo. Prav vsi so bih v zgodnjem otroštvu in v predšol-
skem obdobju v "normalnem" okolju (vrtci) in velika večina je tudi prvo
polovico osnovnega šolanja prebila v rednih osnovnih šolah. To je dodat-
ni razlog, da pri otrocih z motnjami vedenja in osebnosti ni smiselno go-
voriti o integraciji, temveč le odločiti, ali sploh in s kakšnim namenom jih
"segregirati".
2.	Začarani krog
Stigma kot negativno določilo posameznika tako pri odraslih ljudeh,
še posebej pa pri adolescentih, pri samodoživljanju in doživljanju sveta,
torej na doživljajskem nivoju, povzroča stiske, bojazni, tudi motnje, ki se
na vedenjskem nivoju odražajo na razhčne načine, lahko tudi na take, ki
so moteči za okolico.
Rolj ko je (socialni) sistem strukturiran in jasnejše ko ima cilje in poti
za doseganje le-teh, težje prenaša vedenje, ki moti. Stigma se v takih oko-
ljih oz. v takih socialnih sistemih (in 08П0лт1а šola vsekakor sodi mednje)
krepi, s tem pa se krepi tudi vedenje, ki dodatno otežuje doseganje ciljev
tako posamezniku kot sistemu.
Otroci, ki se prihajajo šolat na Osnovno šolo pri Mladinskem domu
Jarše, so bih na matičnih osnovnih šolah stigmatizirani. Opazili so jih vsi
8
s o CIA L N A l> E D A G 0 G / K Л
učitelji, tudi tisti, ki jih niso poučevali, svetovalni delavci, tehnično oseb-
je, opažih pa so jih tudi naključni obiskovalci, ki so prišli na šolo med
odmorom. Bili so bodisi "dežurni krivci" za vse, kar je oteževalo delo uči-
teljev v razredu, nižalo pričakovano raven izobrazbe sošolcev, jemalo av-
toriteto ravnatelju, ter "strelovod" za nakopičeno agresivnost odraslih in
vrstnikov, ki je niso povzročih oni, temveč šola s sistemom pravil in vre-
dnot, razvojne značilnosti otrok, domače razmere, družbeno vzdušje nas-
ploh itd.
Otroci, ki pridejo k nam, so dodobra "ponotranjili" mnenja drugih o
njih samih. Sami se ocenjujejo za nesposobne, ničvredne in odveč, marsi-
kateri pa zase tudi misli, da je duševno bolan.
5. Raven tolerantnosti
Na določeni, od sistema do sistema, od posameznika do posameznika
in od interakcije med obema zelo subjektivni točki, posameznik in sistem
ne moreta več delovati skupaj. Posameznik se lahko odzove z umikom, z
nekakšno "samoizključitvijo", po drugi strani pa ga lahko izključi tudi
sistem. Ko gre za osnovnošolce, ki po črki zakona morajo funkcionirati v
sistemu osnovne šole, pa je to seveda nemogoče. Stanje je zato za oboje
nevzdržno.
Za ponazoritev naj navedem nekaj odlomkov iz poročil razrednikov in
svetovalnih delavcev:
"V šoli je imel deček učne težave, saj se ni učil, tudi drugih domačih
obveznosti za šolo ni opravljal, zvezke in knjige je pogosto kar izgubil.
Med poukom je s svojim razdiralnim vedenjem tako motil delo, da je učite-
ljica težko delala z ostalimi učenci.Razredničarka mu zaradi njegovih ne-
kontroliranih izpadov tudi ni dovolila, da se udeleži ekskurzije v maju
mesecu, zaradi česar je bil fant maščevalen (tudi mati)."
ravnateljica
"... je ob koncu pristal na ničli. Popolnoma je izgubil motivacijo za šol-
sko delo, postajal je moteč sebi in drugim, tako, da so ga sošolci skupaj z
učitelji nekajkrat prosili, naj zapusti pouk. Fant enostavno ni bil sposoben
slediti ne učitelju ne sošolcem".
šolski psiholog
"V dveh mesecih pouka v letošnjem šolskem letu sije nabral kar nekaj
nezadostnih ocen pri vseh predmetih. Poleg tega pa je skupaj s še tremi
s o C I Л L N /I /' /i I) /I G O G / K /I
9
učenci vlomil v šolo, kar je tudi priznal. V šoli pa ni kradel. Poleg negativ-
nega uspeha je sodelovanje pri vlomu dovolj velik prekršek, da želimo učen-
ca izključiti iz šole. "
šolska pedagoginja
"Zaradi neubogcmja in neupoštevcmja navodil ter samovoljnega obna-
šanja sem bila prisiljena, da učencu prepovem obisk športnih dni in drugih
dejavnosti izven šole, saj je s svojim obnašcmjem ogrožal svojo varnost in
varnost sošolcev, za Imr pa nisem pripravljena in upravičena odgovarja-
ti".
razredničarka
Navedbe iz poročil niso izjema, temveč o prav vseh osnovnošolcih, ki
pridejo k nam, delavci šole pišejo skoraj enako. Menim, da v trenutku, ko
ima učenec v šoli vlogo, ki jo razberemo iz zgornjih navedb, ni več mogo-
ča nikakršna integracija.
4.	Dogovor
Poleg vzgojnih ukrepov premestitve v drug oddelek, prešolanja na dru-
go osnovno šolo in namestitve v vzgojni zavod, navedenih v šolskih zako-
nih, obstaja v Ljubljani tudi možnost prešolanja osnovnošolca na višji stop-
nji na Osnovno šolo pri Mladinskem domu Jarše, sicer pa biva v matični
družini.
Ključnega pomena je vzgojna moč staršev. Starši, ki nimajo več vzgoj-
ne moči, s katero bi usmerjali in nadzorovali otrokovo življenje popoldne,
ponoči in ob koncu tedna, ki npr. nimajo moči doseči, da se otrok vme
domov ob določeni uri, o kateri se dogovorijo, ki ne opravljajo domačih
obveznosti, ki se izmikajo komunikaciji z družinskimi člani tako, kot da
nimajo več skoraj nobenega stika s komerkoh od bližnjih (sorodnikov),
ponavadi sprejmejo predlog namestitve v vzgojni zavod. V nasprotnem
primeru, ko imajo starši dovolj vzgojne moči in so njihove težave privzgoji
otroka povezane v glavnem s šolo in šolskim delom pa je smiselno, da
otrok ostane doma.
5.	Včasih je že prešolanje dovolj
Velikokrat je že samo prešolanje dovolj, da otrok v novem okolju, kjer
se uči med sošolci z enako stigmo, kar pomeni, da je med vi^stniki v šoli
vsaj "črna ол^са med črnimi", uspešno zaključi osnovnošolsko obveznost.
V drugih primerih pa je prešolanje temeljni pogoj, da učenec v ustreznih
(izjemno dobrih) pogojih ob domišljenih strokoAnih pristopih, ki zajema-
jo tako tehnologijo poučevanja kot tudi uravnavanje socialno vzdušje na
10
s o C I Л I. N A r !<: D /I G O G / K A
Šoli in delo s starši, poleg osnovnošolske izobrazbe pridobijo še kaj "za
življenje".
Znano je, da so pojavi v naravi razporejeni po normalni razporeditvi.
Učenci, ki pridejo k nam in so glede na učni uspeh, vedenje v šoli, vlogo v
skupini vrstnikov in glede stališč, ki so jih imeh pedagoški delavci šole do
njih, na samem levem robu normalne razporeditve, se v novem social-
nem sistemu (naši osnovni šoli) zopet razporejajo normalno. Večina ima
torej možnost, da se umesti višje kot v starem okolju.
6. Delo na osnovni šoli pri Mladinskem domu Jarše
Sprejem
Otroke sprejemamo do zimskih počitnic, zaželeno pa je, da pridejo na
šolo že na začetku šolskega leta. Tako je več možnosti, da bo učenec ob
koncu uspešen, poleg tega pa je mogoče bolje uravnavati razredno vzdušje.
Pred prešolanjem so možni ogledi in informativni razgovori, tako da si
učenec in starši ustvarijo čim popolnejšo podobo o življenju in delu naše
šole.
Prešolanje učenca ni urejeno s pravno-formalno odločbo, temveč po-
teka na podlagi dogovora med matično osnovno šolo, starši in nami. Želi-
mo, da otroka spremlja tudi svetovalec pristojnega Centra za socialno de-
lo.
Delo osnovne šole
Poglavitni cilj, ki si ga zastavljamo pri šolanju naših otrok, je ustrezno
opremiti otroka, da bo uspešno dokončal kakršenkoli program poklicne-
ga usposabljanja. Če hočemo ta cilj doseči, moramo v|Dlivati na prav vse
dejavnike, ki pogojujejo učno uspešnost.
Predmetniki in učni načrti so enaki kot na rednih osnovnih šolah, zato
lahko otroci nadaljujejo šolanje v vseh rednih programih poklicnega uspo-
sabljanja.
Da bi dosegli ustrezna temeljna znanja, smo pri matematiki, sloven-
skem in angleškem jeziku oblikovali individualne učne načrte. Učenec
ob prihodu najprej osvaja temeljna znanja (osnovne računske operacije,
branje, pisanje). V oddelku je torej pouk prilagojen predznanju posame-
znikov bolj kot veljavnim učnim načrtom pri posameznih predmetih. Ta
način dela je mogoč le ob dejstvu, da je v posameznem oddelku največ
osem učencev.
Prilagajamo tudi metode dela. Poleg klasične, frontalne metode po-
učevanja učenci pridobivajo znanje z lastno dejavnostjo, predvsem z upo-
cS o C J Л L N A r l<: D A G O G / K Л
11
rabo elektronskih tabel, računalnika, kamere, videa, elektronskega mi-
kroskopa in pri delu na terenu.
Učna ura traja le štirideset minut, kar je dovolj dolgo, da je mogoče
osvojiti učni načrt, poleg tega pa učenci lažje delajo, če so odmori pogo-
steje.
Učenci, ki potrebujejo dodatno pomoč, obiskujejo popoldanske učne
ure, na željo staršev pa so te tudi obvezne in trajajo do 14. ure.
Oblikovah smo jasen sistem šolskih pravil, ki ga z vsakim učencem
posebej analiziramo in utemeljimo skupaj s sankcijami, ki sledijo kršit-
vam. Držimo se načela doslednosti in enotnosti pri evidentiranju in sank-
cioniranju kršitev. Uveljavljamo še nekatera načela: pohval mora biti na
šoh vsaj toliko kot graj, vsak učenec lahko kaj prispeva k boljšemu počut-
ju vseh ostalih (tako odraslih kot sošolcev), nagradni izleti za učence, ki
so v določenem časovnem obdobju najbolj uspešni na določenem pod-
ročju (poleg učnega uspeha tudi odnosi z vi^stniki in odraslimi na šoli),
šolski radio, udeleževanje večine šolskih športnih tekmovanj na občinski
ravni, celodnevne ekskurzije, ki so namenjene tudi zabavi in neformal-
nemu druženju učencev in učiteljev.
Delo s starši
Omenih smo že, da so otroci, ki se šolajo na Osnovni šoh pri Mladin-
skem domu Jarše in bivajo doma tisti, pri katerih imajo starši še dovolj
vzgojne moči. Zato je temeljna naloga tudi delo s starši. Temeljne vsebi-
ne dela s starši so: pomagati staršem pri ohranjanju lastne vzgojne moči,
pri ohranjanju pozitivnih stahšč do otrokovega šolanja ter sodelovati z
njimi v vodenju otroka pri oblikovanju in utrjevanju delovnih navad, po-
vezanih s šolo.
Starši morajo redno, vsakih štirinajst dni, prihajati na razgovore v sve-
tovalno službo na šoh. Sproti morajo sporočati o otrokovih upravičenih
izostankih, nadzorovati morajo učenčevo domače delo za šolo in skrbeti,
da prihaja učenec v šolo opremljen s potrebnimi šolskimi potrebščinami.
Izkušnje kažejo, da je ugodno, če starši pridejo v našo šolo s pozitivni-
mi stališči do otroka in z negati\Tiimi stališči do šole. Ugodno je, če polo-
žaj opišejo približno takole: "S svojim otrokom doma nimamo posebnih
težav, prepiramo se le v zvezi s šolo. Šola je prezahtevna, delajo mu krivi-
co, obtožujejo ga tudi za tisto, česar ni naredil". V lakih primerih, in takih
je večina, se starši sicer ne morejo vživeti v vlogo pedagoških delavcev na
šoli in na hitro bi pedagoški delavci zaključili, da ima njihov otrok v šoli
še dodatne težave, ker so starši preveč zaščitniški.
Starši dobijo na matičnih šolah osebno podane informacije o otroku le
nekajkrat na leto in takrat so te informacije slabe. V sprotnih, osebnih
12
s o C ! A L N A /> И I) A C, O G / K A
razgovorih na naši šoli, ki jih imamo za vsakega učenca posebej v sestavi
svetovalni delavec, razrednik, starši in učenec, pa je mogoče starše obve-
ščati tudi o majhnih napredkih in drobnih uspehih njihovega otroke. Po-
tem lažje razumejo, da je njihov otrok lahko v šoli tudi nemiren, agresi-
ven, da ne upošteva določenih šolskih pravil itd. Dobijo možnost za sprot-
no sankcioniranje konkretnega vedenja in so nam v veliko pomoč.
Nekoliko težje je, ko starši ob prešolanju menijo, da je njihov otrok
nevodljiv tako v šoli kot doma, ko dobesedno rečejo : "Tudi doma dela vse
po svoje, prav nič več ne zaleže, ne čudimo se, da se ga želi šola znebiti."
V takih primerih skušamo starše usmerjati k prepoznavanju tistih trenut-
kov, ko otrok išče stik z njimi in k prepoznavanju tistih potreb, ki bi jih
otrok prek komunikacije z njimi (ki je lahko tudi groba) želel zadovoljiti.
Ne nazadnje jih učimo tudi medsebojne komunikacije.
V večini primerov pa tovi^stni poskusi ne pripeljejo k osnovnemu cilju,
to je uspešno šolanje. Ponavadi zato, ker imajo taki otroci že svojo "klapo"
oziroma vrstnike, ki se ne šolajo in ki so zanje pomembnejši od staršev.
Centri za socialno delo jih nameščćijo v osnovnošolske vzgojne zavode.
7. Literatura
Rutar, D. (1995), Edina prava ljubezen je ljubezen do drugačnih. Ljub-
ljana: Vitrum.