NEGATIVNO SOGLASJE O DOLOČITVI NOVE LOKACIJE KREMATORIJA NA ŽALAH To obvestilo temelji na dopisu Ll'Z z dne 7-a-76, ki pravi. da kot mcjna KS dajemo soglasje k spremembi obstoječega zazidal-nega načrta s posebnim pripisom, da takšno soglasje čimprej poš-ljemo. Dne 13. oktobra 1976 smo za-devo obravnavali na zboru delov-nih ljudi in občanov ter sprejeli sklep, da ne damo soglasja k spremembi zazidalnega načrta, oziroma kot se sedaj to imenuje mikrolokacije, ker je treba peči locirati zunaj upravno-poslovil-nega objekta, npr. na Golovcu v ozkih dolinicah proti Dobrunjam, v kompleksu med Rašico, Črnu-čami in Mengšem, v dolini Be-snice ali drugih dolinicah med Zalogom in Kresnicami, oziroma kjerkoli drugje, kjer najdejo urbanisti primeren prostor, odmaknjen od stanovanjskih naselij, v oddaljenosti 10 ali 20 km od sedaj predlagane lokaci- je. Iz poslanega gradiva za izde-lavo smernic za lokacijsko doku-mentacijo pa z navedenim dopi-sora ni bilo razvidno, da gre v tej zadevi tudi za spre-membo tako imenovanih Velikih Žal, sprejetih po GUP iz leta 1967. Se več, iz zadnjega dopisa LUZ št. 264 z dne 18. januarja 1977 sledi, da bo možr.o »stare« Žale širiti samo pp.-iti severu (ni navedeno, kakšen prostor bo to in za koliko let pokopavanja Ljub-ljančanov!), s čimer je nastala povsem drugačna situacija. Da gre za takšne radikalne spre-membe, smo ugotovili šele po intervenciji predstavnika skup-nosti za varstvo okolja mesta Ljubljana na sestanku 11. ja-nuarja 1977 v prostorih KS Nove Jarše. Tega dne smo namreč organizi-rali sestanek, na katerem so bili strokovnjaki raznih kvalifikacij, predsednik IS SML in člani raz-širjenega političnega aktiva nase-lja Nove Jarše. Takrat je tovariš Vengust, predsednik IS SMI,. izrekel znano trditev, da »po sedanjih pozitivnih predpisih mnenje KS ni potrebno« in da so »KS in njena poblastila šele v nastajanju!«Izrekel pa je tudi, da > nam bo vaša privolitev poma-gala pri lokacijskem postopku in pri tcm, da se bomo pogajali za ,velike' Žale.>< Une 18. januarja 1977 smo dobili v roke glasilo SZDL Ljub-ljana-Bežigrad štev. 1-77 z dne 11. 1., kjer je v delegatski prilogi objavljen prcdlog odloka o spre-membi zazidalnega načrta pro-storske ureditve centralncga pokopališča Žale v Ljubljani. Iz obrazložitve IS k tcmu odloku sledi, da gre izključno samo za varianto I), torej za širitev Žal le vzhodno od Tomačevske ceste, tj. proti Novim Jaršain. O kakih .velikih' Žalah (pa tudi Srednjih) ni vcč glasu. S tem pa je načrt po GUP povsetn spremenjen. Ko so navedena soglasja k predlagani varianti, so med njimi navedeno tudi nekatere republiške institu-cije-organizacije, ni pa ničesar o soglasju občanov Ljubljane, ozi-roma vseh pctih ljubljanskih občin, ki so po statutu »enakc med enakimi«, kot velja enako za skupščino inesta Ljubljana. To trditev utemeljujemo s tem, da je tudi IS naše občine Moste-Polje dne 17. julija 1975 razprav-Ijal o predlagani spremembi zazi- dalnega načrta Žal ter pripisal in odposlal na SML, da njen IS na demokratičen način in v čim-prejšnjem času izvede javno raz-pravo o pokopališčih nasploh in to nalogo tudi v celoti čimprej zaključi. Te naloge IS SML ni opravil, naš IS pa tudi ni obvestil naše KS o teh namenih. Kot pri-loga med dokumenti je navedeno soglasje KS Savsko naselje in Tomačevo-Jarše, vendar se ugo-tavlja, da imenovani KS nista dali soglasja na podlagi sklepa zbora delovnih ljudi in občanov, marveč je to soglasje sveta KS, ki pa takš-nega pooblastila nimata tako po statutu KS kot občine Ljublja-na-Bežigrad. Da je temu tako, potrjujejo pritožbe krajanov-občanov omenjenih KS, ki se sedaj prito-žujejo, češ da niso bili nič vpra-šani (izjavil Milan Zupan, pred-sednik delegatov HS pri KS Nove Jarše na sestanku 8. februarja 1977). Vsem krajevnim skupnostim — temeljnim delegacijam \ občini Bežigrad smo napisali pismo z obširno razlago slanja in s pred-logom, da s sprejemom odloka počakajo. Skupščina občine Moste-Polje je pocl številko 06-2-74-1 z dne 28. januarja 1977 poslala priporočilo vsetn zborom občinske skupščine Ljubljana-Bežigrad, da z vso resnostjo in odgovornostjo obravnavajo ugovore KS Nove Jaršc. Sledila je samo izjava predsednika občine Janeza Riglerja, da so vsi trije zbori SO sprcjcli odlok in da gre za zadevo širšega pomena v Ljub- Ijani ter potemtakem odpadejo »ozki« intcresi krajanov Novih Jarš. Drugotno pa je scdaj vpra-šanje, ali ima občina Ljubljana-Bežigrad pooblastilo občanov Ljubljanc, da mcritorno odioča ne samo o sprcmembi lokacijc, pač pa tudi o spremcmbah po GUP in utesnitvi starih Žal. Dne 8. februarja 1977 sc je ponovnu scstal razširjeni poli-tični aktiv naselja in razpravljali smo o vscni, kar se je zgodilo od 13. oktobra 1976 naprej, šczlasti, da ne bi padel očitek, da prevla-dujejo ozki lokalni interesi Novih Jarš, proti intcresom vseh obča-nov mesta Ljubljana. Ponovno je bilo potrjeno, da nismo proti krematoriju, da pa je njegova lokacija neprimerna in da vsi kasnejši momenti prepričevanja s strani strokovnjakov in politikov ne morejo prepričati, da spadajo kremacijske peči v nov objekt na eni strani, na drugi pa, da si ustvarjamo problem. kje bodo Ljubljančani pokopani čez 5 do 10 let. Kolumbovci tega vpraša-nja ne bodu rcšili, da o nekih parkih, alejah, okrasnem drevju, klopeh sploli ne govorimo. Glede na zgoraj navedeno ugotavijamo: 1. Gradnja krematorija v sklopu upravne zgradbe in poslo-vilne dvorane je forsirana forum-sko ;•• strani IS SML ter gre v račun edino občini Ljubljana-Be-žigrad. Generalni urbanistični program v Ljubljani so enako-pravno sprejele vse občine v Ljubljani, v tem primeru pa gre za spremembo GUP, kar je sforsi-rala občina Bežigrad na račun bodoče stanovanjske gradnje na zemljišču ,velikih' Žal, saj se govoii, da bodo v tem predelu zgradili še najmanj 4.000 stano-vanj. Imenovana občina še do danes ni dovolila zemljiško-knjižnega prenosa že odkuplje-nega zemijišča v izmeri 24 ha po KP Žale, kar pogoiuje pomislek, da tudi .srednjih Žal' ne bo (iz-java skupnosti za varstvo okolja z dne 13. januarja 1977). S tem pa odpade vsa zunanja ureditev in hortikulturni ambient, ki je bil tako propagiran vzporedno z gradnjo krematorija v Ljubljani. 2. O lokaciji krematorija — peči niso dali svojih izjav občin-ski odbori ZZB NOV, mestni odbor ZZB NOV niti krajevni odbori mejnih KS. Ker govorimo o Ijubljanskem krematoriju — pečeh in sedanji zoženosti »sta-rih« Žal. bi morali Ljubljanč.':ne obvestiti tudi s stališčem skupno- sti za varstvo okolja mesta Ljub-ljana in najti zagotovljeno rešitev bodočega pokopavanja (tudi žarnega) za naslednjih 50 let. Nihče do sedaj ni kvalificirano izjavil, do katere meje na severu se lahko sedanje Žale širijo in za kakšen prostor — glede na veli-kost in potrebe v naslednjih 50 letih gre. Ali je zemljišče že v lasti mesta — občine, ko vemo, da čez pet let na starih Žalah ne bo yeč prostora?! Sicer pa je širitev Žal na severu povsem nova »ideja«. 3. Kateri forumi, občinski in mestni, forsirajo predlagano reši-tev poleg IS SML in zakaj ni prišlo do obšime, demokratične razprave o pokopališčih nasploh, o pokopavanju na Žalah, gradnji krematorija, sedanji lokaciji itd, ko bi imeli možnost na podlagi kvalificiranih dokumentov rešiti ta 7a Ljubljano tako pomemben objekt. 4. Ugotavljamo du zličnih neznanih, pa tudi znamh virov širijo vesti, ki hočejo pove-zati naše nasprotovanje gradnji krematorija na predlagani loka-ciji na verski podlagi med kraja-ni. Z ogorčenostjo protestiramo proti takšnim podlim natolceva-njem, s katerimi skušajo zago-vorniki gradnje na tej lokaciji oblatiti in diskreditirati nas vse in s tem predvsem tudi naše argumente. Udeleženci dveh razširjenih političnih aktivov naselja smo bili tudi na zboru delovnih ljudi in občanov dne 13. oktobra 1976. Zavedali s.no se odgovornosti. Ker je bilo že v začetku povedano. da je temeljna delegacija pre-dhodno že razpravljala o spre-membi lokacije in se s predlagano rešitvijo ni strinjala, je sicer res prišlo med volivci do rahlega nemira. To je otežkočilo razpravo predstavnika I.IJZ . tovariša Vehovarja. Iz razprave, ki je sle-dila, pa je bil sprejet soglasen zaključek, da krematorija — peči na tej lokaciji ne sme biti. Z goto-vostjo lahko trdimo, da je iz vseh takratnih diskusij popolnoma jasno, da rezultat razprave ne bi bil popolnoma nič drugačen, če predsedujoči v začetku zbora prisotne ne bi inf ormirali o stališ-ču, ki ga je zavzela temeljna dele-gacija. Bile so tudi govorice, da bodo zasebne hiše manj vredne zaradi bližine krematorija, ven-dar menimo, da to pri odločitvi na zboru volivcev ni prevladalo. To potrjujejo tudi enotna in vztrajna stališča razširjenega političnega aktiva naselja: — da občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje zaščiti krajane Novih Jarš tako v svoji pristojnosti kot glede na določbe republiške ustave in zakona o združenem delu; — da o nastali situaciji raz-pravljajo družbenopolitične organizacije v občini in mestu in — da skupščina mesta Ljub-ljana na prvi svoji seji določi posebno točko dnevnega reda o nastali problematiki in na zase-danju vseh treh zborov mestne skupščine sprejme sklep, da bo demokratično in dialektično nakczala rešitev vseh problemov, ki so nastali v zvezi s spremenjeno lokacijo gradnje krematorija na Jjubljanskih »starih« Žalah. S tovariškimi pozdravi! Predsednik zbora delegatov KS FRIDERIK LIČEN Predsednik KK SZDL LEOPOLD KOS