321 Politične stvari. Iz državnega zbora. v prvih treh sejah novega zasedanja državnega zbora označile so se stranke državnega zbora in pokazalo se je tudi razmerje med njimi. Začnimo pri levici: Tu prikazuje se v prvi vrsti novi „nemški klub^S ki se hoče brigati samo za nemštvo, ki zametava pridevek ^avstrijski" iu čegar prizadevanje bo šlo na ;,ožjo" državno-pravno zvezo z Nemško. Knotz, Pickert, Schonerer in blizo 40 enako mislečih poslancev izrekoma s Češke iu Štajarske pripada k tej novi stranki. — Druga leviška stranka jo . „a.y8trijsko-nemški klub". K temu pripadajo vsi ostali levičarji, na čelu jim Chlumecki, Herbst, Plener, To-maščuk i. dr. Tudi ta približno 80 levičarjev obsegajoča stranka proglasila je svoj program in v tem označila se je tudi ta stranka prav tako, kakor nemška z edinim razločkom, da ta še ni zavrgla pridevka »avstrijski"; v bistvu se ne razlikujete te dve stranki nikakor; izrekoma ste obe enako sovražni proti vsemu, kar ni nemškega in nasprotovanje to sprejeli ste obe stranki tudi v svoje programe. O druzih malih oddelkih levičarjev, o demokratih in antisemitih ne bodemo sedaj govorili obširneje, omeniti pa bi imeli še levičarskega kluba Corouinijevega. — Ta je sila oslabljen ostal zopet v novem zasedanji: šteje komaj 10 udov in zgubil je svojega pravega duševnega vodjo barona Schwegelna, ki je letos pristopil avstrijsko-nemškemu klubu. Vrh tega prišteti bi bilo levici še nekaj „divjakov^, ki se iz osebnih ozirov ne pridružijo levičarjem, kateri bodo pa večinoma z levico glasovali, ako so navzoči. Pa takih je sedaj prav malo, ko so izražene skoraj vse barve političnega mnenja v raznovrstnih klubih. V teh klubih našteti so zelo vsi nasprotniki sedanje sisteme, vlade in večine, ako bi hoteli omeniti še ene taUe osebe, imenovati bi morali ime enega ministra, kateri pa, dokler je minister svoje nasprotovanje pokriva v obliko posrednika, Ki ima za sistemo morebiti dobre besede in obljube redko kaj več, za nasprotnike pa dejanja in srce. — Kedar ta minister ne bo več ud sedanje vlade, tedaj pa bo pokazal svojo pravo stran, ako se ne skrije rajši v zatišje, kjer ne bo — politike. Preidimo na stranke sedanji vladi prijazne, te so: poljski klub, češki klub, klub desnega središča, središni klub, in kolikor se sedaj more soditi, tudi novo ustanovljen južno-tirolski klub ^Trentino" , kateri bo vsaj 322 večinoma desnici in vladi prijazen, deloma vsaj, to je glede nekaterih udov, večini nikdar nasproten. To bi se sicer smelo trditi tudi o demokratih le s tem razločkom, da ste si glede verskih vprašanj te dve frakciji različnih misli. Kaj desnica — večina državnega zbora hoče, je zadosti znano: ona v svoji celoti obsega skoraj v vseh klubih Nemce, k nji pripadajo pa tudi: Čehi, Poljci, Slovenci, Hrvatje, Rumunci, Rusini in Lahi. Vsi ti avstrijski narodi skupaj so tedaj prava avstrijska stranka. Tako kaže se večina državnega zbora tudi v svojem dejanji v novo izvoljenem državnem zboru. Pokazalo se je tudi, da so vsi različni klubi desnice in vlada v načelih popolnem edini. Ako vsaka nadrobnost še ni dognana, in ako bi se tudi vedelo, da je kaj razlike med večino samo ali pa med večino in vlado, kakoršna se prikazuje na pr. glede uprave nauč-nega oddelka, tedaj pa ima večina in vlada dobro voljo, take razlike prijateljsko poravnati. — To se bode tudi zgodilo. Se ve da so take poravnave med nezavisnimi zastopniki narodov in ravno tako nezavisnimi zastopniki vlade, ki se vsi zavzeti za blagor države, dežel in narodov prijateljsko dogovore, v složno vesoljnemu blagru namenjeno delovanje. Prestopimo na dosedanje delovanje samo: Ako se ozremo na obliko obljub, storjenih pri vstopu v zbornico, opazujemo naravno podobo narodov, ker vsak poslanec stori obljubo v lastnem raaternem jeziku. Glede teh obljub prikazala se je letos deloma pri konservativnih čeških velikih posestnikih razlika memo prej v tem, da nekateri niso obljubili kakor prej češko, ampak nemško. — Opazovala se je ta oblična prememba z neprijetnimi čuti v nekaterih narodnih krogih, kar je naravno. Vendar pa se v takih slučajih ne sme pretiravati. Dotične osebe ostale so gotovo v svojem političnem mnenji iste kot prej in gotovo bodo enako zavzete za češke narodne zahteve. Ako pa so glede obljube spremenili taktiko , zgodilo se je to gotovo z dobrega namena, morebiti ravno glede na velikonemške agitacije na Ceskem, kazaje namreč, da tudi oni, tudi Nemce čuteti se, hočejo mir in spravo s češkimi sodeželani zvesto držeči se skupne domovine v deželi in državi. O 1. seji ni mnogo omeniti. Ministerski predsednik grof Taaffe vpeljal je starosta predsednika poslanca Poselta. Po njegovi obljubi in kratkem nagovoru bere poslanec dr. Fanderlik kot začasni perovodja imena vseh izvoljenih poslancev, vsak navzoč poslanec pa pri klicu svojega imena stori obljubo. To obljubo storilo je pri prvem branji 314 poslancev. Ko je med branjem došlo še nekaj poslancev, brala so se takoj še enkrat imena še druzih 10 došlih poslancev, ki so potem tudi storili obljubo. Konečno naznanil je starosta-predsednik, da bode v soboto slovesno otvorjenje državnega zbora pri dvoru s prestolnim govorom. Druga javna seja državnega zbora: Starosta predsednik naznanja, da zapisnika zadnje seje ni odobril, akoravno ni bilo ugovora, ker je dvomljivo, jeli se ni izpustilo nekaj imen onih poslancev, ki so storili obljubo. Ko dotična imena navede, oglasi se onih šest poslancev, ki so obljubo storili, pa se to ni vpisalo v zapisnik. Dalje storijo obljubo na novo došli poslanci. — Naznanijo se oni, ki so se oglasili bolne, konečno prebere se pismo , s katerim gališki poslanec dr. Rapaport odloži svoje poslanstvo. Nadalje naznanja predsednik proteste zbornici došle zoper veljavnost volitev, namreč zoper ono: trgovinske zbornice vBrodiu, mesto Czernovice, kmetijskega volilnega okraja Hitz in g, mesto Kol o m ea i. d., kmetijskih občin okraja Zolkiev, mestne skupine Novo-mesto, veliko posestvo Gornjeavstrijsko, volitev najvišji davek plačujočih v Dalmaciji, mesto Spije t, kmet. okraja Sebeniko, mesto Zader, ijmet. okraja Z naj m, mestne skupine Krem s, kmet. okraja Ko-lusz, mestne skupine Maribor, mestne skupine Ni-kolsburg, kmet. okraja Stanislav, kmet. okraja Zlo cz o v, kmet. okraja Poreč, II. mestnega okraja dunajskega (Leopoldovo predmestje), mestne skupine Stanislav i. dr., kmet. okraja Brzežanj, Podhajce-Rohatvn in kmet. okraja Leitomišel. (DaJje prihodrjie.) 328 Politične stvari. iz državnega zbora. (Dalje.) Predsednik komisije za državne dolgove dr. vitez Šrom naznanja, da je mandat udov te komisije minul in da je treba volitve novih udov in namestniKOV. Brambovski minister grof Welsersheimb predloži načrt postave o nabiranji za leto 1886. potrebnih re-krutov. Pri dnevnem redu vrši se žrebanje poslancev v IX. oddelkov zbornice, dalje izvolijo si oddelki svojega pred 329 sednika, njegovega namestnika in po dva zapisnikarja. Ko je to dovršeno , oddajo se akti o volitvah po žrebanji posameznim oddelkom v pretres in poročanje. Predsednik naznani po dovršenem žrebanji izid in imena poslancev v vsak oddelek ter naznani, v katerih prostorih naj si vsak oddelek izvoli svoje predsedstvo. Po izvršitvi naznani izid volitev v predsedstvu, konečno pa ono, kateri volilni akti so se po žrebanji oddali vsakemu oddelku, in kedaj bodo oddelki zborovali. Konečno predsednik naznani dnevni red III. seje. V tretji seji dne 2. oktobra prebrale so se najprej imena onih poslancev, katerih volitve so bile tudi v oddelkih neoporečene in te je zbornica skupaj potrdila. Ugovorilo se je samo zoper potrjenje izvolitve dalmatinskega poslanca Bula ta, akoravno se zoper njegovo volitev ni oglasil protest in akoravno je bil izvoljen soglasno. Poljubilo se je manjini VII. oddelka, kateri je prejel pretresavanje te volitve, trditi, da se je krog 100 prvotnih volilcev zadržavalo od volitve, in, čeravno se ni ničesar in nikakor dokazalo in čeravno bi tudi morebiti dokazana resničnost ugovora ne bila mogla več vplivati na izid volitve, kakor toliko, da bi bil namesto soglasno izvoljen z vsemi glasovi zoper 2, oglasila je vendar manjšina svoj predlog, je v zbornici zahtevala, da se o njenem predlogu prej glasuje in je tako dobila priliko, kričati o krivici, katera se ji godi po večini zbornice, zato, ker je ta volitev vkljub ugovora potrdila. Na dalje vršila se je volitev predsednikov in izbran je bil za prvega predsednika dr. Smolka, za 1. namestnika predsednikovega grof Rih. Clam, za 2. pa levičar Chlumecky. Nadalje izročilo se je zbornici osem predlogov, jned temi grof Hohenwartov, da zbornica na pre-stolni govor odgovori z adreso in pa 2 interpelaciji, med tema ona viteza Groholskega zarad izganjanja avstrijskih državljanov iz Pruske^ Sklenila se je tudi izvolitev adresnega legitimacij-;skega in imunitetskega odseka. Zdaj, ko so se klubi državnega zbora uže osnovali, mogoče je natanko številke navesti, po koliko poslancev spada^ iz vsake dežele k vsakemu obstoječih klubov: Češka ima skupaj 92 poslancev, od teh spada: k nemško-avstrijskemu klubu 20, k češkemu klubu 55, k divjakom pa 3 poslanci. Dalmatinska šteje 9 poslancev, ki so vsi udje Hohenwartovega kluba. Gališka šteje 63 poslancev, katerih sta 2 uda Coroninijevega kluba, 54 udov poljskega kluba, 7 pa divjih. Niže-Avstrijska ima 37 poslancev, od teh je: .21 udov nemško-avstrijskega kluba, 7 udov nemškega kluba, 1 ud Lichtensteinovega kluba, 8 pa divjih. Gornje-Avstrijska šteje 17 poslancev, katerih je 5 pri nemško-avstrijskem, 2 pri nemškem, 9 pri Lich-tensteinovem klubu, 1 pa divji. Solnograška ima 5 poslancev, katerih sta 2 uda nemško-avstrijskega, 3 pa so udje Lichtensteinovega kluba. Štajarska ima 23 poslancev, od katerih spada 8 k nemško-avstrijskemu, 8 k nemškemu, 4 k Lichten-steinovemu in 3 k Hohenwartovemu klubu. Koroška ima 9 poslancev, od katerih je 5 pri nemško-avstrijskemu, 2 pri nemškem klubu, 2 pa divja. Kranjska ima 10 poslancev, katerih sta 2 pri nemško-avstrijskem klubu, 8 pa jih je pri Hohenwar- tovem klubu. Bukovi na ima 9 poslancev, katerih so 3 udje nemško-avstrijskega, 5 Hohenwartovega kluba, 1 divji. Moravska ima 36 poslancev, izmed teh je 19 udov nemško-avstrijskega, 1 ud nemškega, 1 ud Coroninijevega, 10 udov češkega kluba in 5 divjih. Šleska ima 10 poslancev, izmed katerih ie 5 udov nemško-avstrijskega, 3 udje nemškega, 1 ud poljskega kluba, 1 pa divji. Tirolska ima 18 poslancev, izmed katerih je 1 ud nemško-avstrijskega, 1 ud nemškega, 7 udov tren-tinskega, 1 ud Lichtensteinovega in 8 udov Hohenwar-tovega kluba. Predarelsko ima 3 poslance, katerih je 1 ud nemško-avstrijskega, 2 pa uda Lichtensteinovega kluba. Isterska ima 4 poslance, izmed katerih so 3 udje Coroninijevega kluba, 1 pa ud Hohenwartovega kluba. Goriška ima 4 poslance, katerih eden je ud Coroninijevega kluba, 1 pa divjak. Trst ima 4 poslance, izmed katerih se 3 udje Co-ronijevega kluba, 1 pa ud Hohenwartovega kluba. Po tem spada na različne klube sledeče število poslaucev: - Nemško-avstrijski klub 86 udov Nemški klub 44 „ Klub ;,Trentino" 7 „ Coroainijev klub 10 „ Lichtensteinov klub 20 „ Hohenwartov klub 37 „ Ceski klub 65 „ Poljski klub 55 „ Divjih je 29 poslancev skupaj 353 udov Udje Hohenwartovega kluba so: Borelli, Šupuk, , Borčič, Klaič, Masovčič, Pavlinovič, Bulat, Poza, Voj-novič. Godi, Raič, Vošojak, Hohenwart, Poklukar, Šuklje, Klun, Obreza, Windi8ch-Gratz, Pfeifer, Hren, Czuper-kovič, Styrcea, Grigorcea, Lupul, Zotta, Weis88teiner, Giovanelli, Spauer, Neuner, Sternbach, Rapp, Greuter, Katrein, Vitezič, Nabergoj, Tonkli, Valussi. 336 Politične stvari. Iz državnega zbora. (Dalje.) Preteklo sredo naznanil sem po brzojavnem potu najvažnejše dogodbe državnega zbora, namreč predložen državni proračun za leto 1886. in izid nekaterih volitev v odseke. Državni proračun za prihodnje leto je v resnici tako ugoden, da sedanjo vlado in večino ravno za-nj po pravici zavidajo vsi nasprotniki. Se ve da s tem, da si denarni minister letos upa izhajati brez vsakega posojila, še ni rečeno, da tako ostane tudi vsa prihodnja leta; vsaj ima država še mnogo potreb. Neobhodne železnice še niso dodelane, tudi cest je še mnogo treba, za povzdigo kmetijstva in obrtnij je še mnogo storiti, tudi povodnji in druge nezgode ne mirujejo nikdar, in konečno, kdo ve, jeli se bo štrena na balkanskem polotoku mogla res razmotati mirnim potom , ali če nas sicer ne prisili nepričakovana dogodba, vojne stroške povikšati. Vendar pa je sedanja vlada in večina v minulih 6 letih pokazala, da zna uravnati državne stroške prav v razmeri z dohodki, da si ni nikdar obetala večih dohodkov, kakor zanesljivo utemeljene in da se je po tej poti zgubil primanjkljej v državnem proračunu. Ako se oziramo na drugo — ogersko polovico države, kaže se nam vkljub enakih obljub tamošnje vlade ravno nasprotna prikazen. Prav nič se ne kaže, da bi se tamošnji državni primanjkljej zgubil, ker ravno pri proračunu za prihodnje leto narastel se je od 13 na 15 milijonov. Naš državni proračun je tedaj hud udarec za naše nasprotnike. Izid volitev v odseke naznanil sem na kratko, tukaj dodam še nekaj. — V obče se je letos število udov po-samesnih odsekov po sklepu parlamentarne komisije skrčilo tako, da ima do sedaj samo budgetni odsek 36 udov, vsi drugi do sedaj voljeni so manjši. Tako se je skrčilo tudi število železniškega odseka na 24, in ker se je pri razdelitvi udov na posamezne klube oziralo letos tudi bolj na mnogobrojnejše male frakcije, ostalo jih je za Hohenwartov klub samo 3, tedaj toliko, kolikor je bilo minulo zasedanje v njem samih Slovencev. To razdelitev naznanil je grof Hohenwart začetkom dotične klu-bove seje; dalmatinski poslanec Bulat oglasil je takoj, da si Dalmatinci žele enega zastopnika v tem odseku, ravno tako željo in prošnjo oglasil je dr. Poklukar glede kranjskih slovenskih poslancev. Pri volitvi pa se je pokazalo , da so se Slovencem namenjeni glasovi cepili med poslancema dr. Tonkli in Obrezo, izvoljeni pa so bili 1 Tirolec, 1 Dalmatinec in 1 Bukovinec. Ko so se Slovenci čez to pritožili, izrekel je izvoljen Bukovinec , da takoj odstopi na dobro onemu, katerega si Slovenci izbero, ako bi se predložila železnica Slovencev tikajoča se. Volitev načelnika v obrtnijskem odseku bila je pomenljiva zato, ker mu je bil v minuli dobi načelnik znan zmešnjavec Zallinger, za katerega so se tudi letos glasili levičarji, pa propadel je in izbran je bil na njegovo mesto dr. Hausner. 337 Davkovski odsek izbral si je za načelnika dr. Po-klukarja, ker je bivši njegov načelnik Javorski prevzel načelništvo železniškega odseka, pravosodni odsek pa si je izbral za načelnika dr. Tonklija. Adresna razprava bila je v gosposki zbornici v četrtek dne 15. t. m. in je trajala približno 4 ure. Levičarji poslali so v boj krščenega govornika minister-stva Auerspergovega dr. Ungerja, dalje bivšega naučnega ministra Hasnerja in pa starega Schmerlinga, katerim se je kot prostovolec pridružil knez Schonburg. Unger je hudo bil po ministru TaafFeju, čegar politiko je imenoval politiko nezaveanosti, nasprotoval je samoupravnemu prizadevanju ter priporočal kot edino sredstvo za vzdržavanje Avstrije nemško centralizijo. Blizo enako glasile so se besede Hasnerjeve. Še le za tema oglasil se je bivši minister grof Belcredi, ki je v dolgem izglednem govoru dokazoval, da ni zadovoljen, da je sedanja vlada sprejela v svoj program tudi besedo „sprava narodov", ker je bilo uže naprej lahko soditi, da bodo nasprotniki vladini s te besede kovali orožje zoper vlado s tem, da bodo delali zoper spravo. DoRazaval je, da je beseda o ;;av-strijski državni misli" gola fraza, s katero se prikriva nadvladanje nemštva. kazal je, kako nesrečen je ko-nečni stavek člana XIX. državljanskih temeljnih postav in dostavljal, da bi obestranska dobrohotnost, naučiti se druzega deželnega jezika, gotovo podala najpovoljnejšo rešitev narodnostnega vprašanja. Vtis izgledaega govora gosp. grofa Belcredijevega v vsi zbornici pa tudi v daljnih političnih krogih bil je velikansk. Schmerling, ki je za njim govoril, pa tudi Unger, ki je govoril še enkrat, priznala sta, da se strinjata večinoma s tem, kar je on navedel. Stari Schmerling izrekel se je sicer za odločnega centralista, je besedoval o tem, kako pravičen je bil on kot minister nasproti nenemškim narodom in se je skli-caval posebno na to, da so predlog manjšine podpisali 4 bivši ministri (Schmerling, Rechberg, Hasner in Unger), katerim so razmere gotovo znane. Za njim oglasil se je ministerski predsednik grof Taaflfe, ki je v precej nesrečno zbranim kolobaru besedi zagotavljal, da vlada ve, kaj hoče, da ona ne prezira ugovorov svojih nasprotnikov in da ima nemščina gotovo veliko naravno prednost pred druzimi jeziki, da se mora pa to vprašanje rešiti z stališča koristnosti in ne pravice. Ko je še dalje knez Konstantin Czartoriski poprijel besedo ter se obračal zoper Schmerlinga trdeč, da bi bilo porazumljenje lahko mogoče, ako bi nasprotni si stranki imeli resno dobro voljo za to, oglasil se je konečno še enkrat dr. Unger z najojstrejšim sakarzmom obrnjen proti ministru Taaffeju trdeč, da je to edino mogoče opravičenje vladino, ako trdi, da ni vedela, da bode njeno ravnanje imelo talie nasledile: razpor med narodi, ustanovitev oarodno-nemške stranke itd. Dalje trdil je tudi on, kako dobrohotno je bila usta-voverna vlada nenemškim narodom nasproti in je konečno navedel v dokaz dostojnega in dobrohotnega ravnanja vlade Auerspergove nasproti Dalmatinom, kako je te poslance leta 1872. vjel, da so glasovali za zasilno volilno postavo. Te mogočno doneče pa po vsem resnici nasprotne trditve zavrnil je s prav krepkimi in odločnimi besedami knez Karol Schwarzenberg. Poročevalec za adreso večine bil je nekdanji minister vnanjih zadev bar, Hiibner, ki si je pa svoj posel sila lahak storil, ker začetkom prosil je, da se oprosti branja adrese, potem je pazljivo poslušal vse govore; konečno pa je samo izrekel, da se bodo gospodje po zaslišanih govorih in protigovorih imeli odločiti za ali proti predlogu večine. Konečno glasovalo je 24 udov zbornice proti adresi, vsi ostali okoli 60 pa za adreso in s tem bila je končana vsa razprava. Dokler ne bo prilike, na drobno razložiti vseh številk državnega proračuna za prihodnje leto, zadostuje naj tukaj opomniti, da znaša številka vsega (rednega in izrednega) primanjkljaja 6,642.922 gold. Ako se pa primerja redna potrebščina z rednimi dohodki, in se med redno potrebščino štejejo zdaj samo za 10 let odločeni doneski za tako imenovan „Meliorationsfond", zaklad za zboljšanje zemljišč, kaže se, da državni dohodki prihodnjega leta presegajo potrebščino za 260.956 goldinarjev. Primanjkljeja ne bo treba prikrivati z izrednim sredstvom najetja posojila, ampak se bo pokril z zalogami blagajnic. Nekateri se čudijo, od kod te zaloge, o katerih se prejšnje čase ni culo mnogo, in nasprotniki sedanje vlade in večine trdijo, da je te zaloge omogočil sedanji izreden pritisek finančnega ministra na davkoplačevalce. Pa kdor je čul izreivoma o naredbah finančnega ministra glede prizanesljivega (pa ne popustljivega) iztirja-vanja zemljiškega davka, pripoznal bo pač, da sedanji denarni minister skrbi za red v denarstvu, več pa se mu ne sme očitati. Pravi vzrok temu, da imamo v državnih blagajnicah več denarne zaloge, kakor se je proračunalo, je v tem, da sedanja večina državnega zbora v obče dobro gospodari, izrekoma pa, da tudi dohodke in potrebščine tako vestno stavlja v državne proračune, da je dejansko oboje za blagajnice ugodnejše, ker se marsikaj ne potrosi, čeravno je bilo dejano v proračun, in so dohodki tudi zmiraj mnogo veči, kakor so se proračunali. To je skrivnost, katera se sme imenovati dobro, vestno gospodarstvo , in to omogoči ministru, da plača skoraj 7 milijonov potrebščin, akoravno se mu za to veliko svoto ne dovoli posebnega pokritja. Zdaj pa prestopimo k a dres ni razpravi, katera se je v zbornici poslancev pričela minulo soboto dne 17. t. m. Uže število oglašenih govornikov kaže, koliko gradiva imajo nakopičenega raznovrstni poslanci. Pred 10. uro, s katero je predsednik pričel vpisavanje govornikov , gnetlo se je vse pred njegovo sobo. Navzočih je bilo tam 72 poslancev, med temi 40 namenjenih govoriti za predlog večine, 32 pa proti. Za prednost v vrsti govornikov moralo se je žrebati , ker je bilo v odločenem času naenkrat toliko navzočih. Izmed Slovencev bil je poslanec Hren, kakor sploh izmed desničarjev, ^najsrečnejši, ker potegnil je št. 1, to pa je odstopil Šukljeju, Šuklje pa Je še menjal z Riegerjem, tako da je ostal ta prvi, Šuklje pa tretji izmed govornikov za adreso večine. Sledeča je vrsta govornikov oglašenih k adresni razpravi, kakor jo je razglasil predsednik pred začetkom razprave. Kasneje se zmiraj mnogo menja. Za adreso večine oglašeni so bili: 1. Rieger, 2. Bertolini, 3. Šuklje, 4. Greger, 5. Matuš, 6. Klun, 7. Wiedersberg, 8. Dzjedudicki, 9. Bulat, 10. Ozar-kievič, 11. Gentilini, 12. Czerkavski, 13. Sv^ieczi, 14. Nadherni, 15. Czartoriski, 16. Začek, 17. Ciani, 18, Trojan, 19. Deym, 20. Hren, 21. Ohrimovič, 22. Wurm. 23. Tonner, 24. Vošnjak, 25. Lichtenstein, 26. Meznik, 27. Obreza, 28. Bazanella, 29. Lichtenstein A., 30. Lorenzoni, 31. Pfeifer, 32. Adamek, 33. Hausner, 34. Malfatti, 35. Madyčevski, 36. Schindler, 37. Krofta, 38. Hompeš, 39. Heinrich, 40. Vitezič. Proti adresi večine so bili vpisani: 1. Carneri, 2. Heilsberg, 3. Scharschmid, 4. Krepek, 5. Auspitz. 6. Knotz, 7. Tomaščuk, 8. Svoboda, 9. Schaup, 10. Luegger, 11. Fuks, 12. Kowalski, 13. Coronini, 14. 338 Prade, 15. Hackelberg, 16. Fiegl, 17. Tauffrer, 18. Turk, 19. Ausserer, 20. Steinwender, 21. Derschatta, 22. Steiner, 33. Reicher, 24. Boos, 25. Kreuzig, 26. Wencličke, 27. Plener, 28. Pirquet, 29. Kronawetter, 30. Siegl, 31. Kopp, 32. Maag. Prvi dan, soboto, govorili so za adresno večino: dr. Rieger, Bertolini in Šuklje, proti pa so govorili: Carneri, Heilsberg in Scharschmid. Carneri je ojstro hlestil po vladi in večini, Heilsberg upil je kakor čednik in ako bi bilo vpitje, kričanje in pa dokazavanje vse eno, zmagovalec dneva bi bil Heilsberg. Scharschmid je motovil dolgo in dolgočasno pa za dolgo vrsto njegovega besedovanja se ni mnogo menila ne desnica ne levica. Izmed govornikov desnice moremo govoriti samo o Eiegerju in Šukljeju, ker Bertolini šepetal je samo nerazumljivo izjavo, brez vsega pomena. Šuklje govoril je dobro, akoravno so si Knotzovci prizadevali motiti ga, vendar ga niso spravili iz reda govora, slovenske zadeve je sicer le malo prasnil, pa v obče je desnica sprejela govor njegov s pohvalo in da ni bil preobširen^ je bilo govoru gotovo na korist. Lavor dneva pa si je zaslužil s svojim dobro premišljenim, odločnim, pa vendar na vse strani zmernim govorom izkušen vodja češkega naroda dr. Rieger. Pozorno poslušala ga je vsa zbornica od desne in leve, culo se je skoraj za vsako izrečeno dobro obrano besedo živahno odobravanje desnice, tu in tam čul se je rahel protigovor levičarjev, katerim pa je občud-Jjiva zmernost Riegerjeva zavezala usta. — Govor Riegerjev bodo brali naši čitatelji do besede v enem prihodnjih listov. Za danes omenimo samo ene besede, katero je izrekel nasproti sedanji vladi rekoč: Nikar ne mislite, da sem občudovalec sedanje vlade. To sem tudi v obraz povedal ministerskemu predsedniku, da z njegovo vlado mnogostransko nisem zadovoljen. Vsa vlada ozira se preveč na to: „kaj se poreče." Krepka vlada mora imeti trden program in mora vedeti, kaj hoče doseči — vedeti mora, katere dolžnosti mu nalaga ustava, to mora krepko spolniti ne glede na to, kaj bo k ^emu rekel Dunaj, kaj čas-ništvo, kaj Nemška!"