Polln Ina plsüans ? golov IbL Leto IX., št 14« („jutro44 xix., st. 78a) Ljubljana, ponedeljek 4« aprila 1938 Cena 2 Din Upraviuštvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Znseratn) oddelek: LJubljana, delen-burgova uL — Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner] a. Ponedeljska izdaja „življenje in svet44 Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St 7. Telefon Št 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta rifu. SPREJEM KANCELARJA HITLERJA V GRADCU Včeraj popoldne je prispel Hitler v Gradec, kjer je govoril v vagonski tvornici veliki množici o narodno-socialističnih ciljih Gradec, 3. aprila, br. K današnjemu sprejemu kancelarju Hitlerju v Gradcu so se zbrale ogromne množice ne samo iz mesta in okolice, temveč tudi iz oddaljenih krajev štajerske, odkoder so prispeli s 50 posebnimi vla.ki. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami, posebno pa trg pred kolodvorom. Po ulicah cestah in trgih je vrvelo ves dan na tisoče ljudi, ki so v prvih popoldanskih urah pritisnili v okolico kolodvora. da vidijo in pozdravijo vodjo nemške države. Kancelar Hitler je prispel v Gradec z vlakom ob 15. Na peronu kolodvora so ga sprejeli zastopniki oblasti ter narodno-so-ijalističnih organizacij. Ko je stopil na trg pred kolodvorom, ga je burno pozdravila ogromna množica z dolgotrajnim vzklika-njem. Tu so bili vazviščeni napadalni oddelki in častna četa avstrijske legije, ki jih je pregledal med sviranjem državne himne. Po sprejemu raporta poveljnika častne čete avstrijske legije se je kancelar Hitler s svojim spremstvom počasi odpeljal med gostim špalirjem občinstva, ki je neprestano navdušeno vzklikalo, v gra-ško tvorni co vagonov, kjer nociva delo že od 1. 1933. Ko je prispel v ogromno dvorano tvor-nit-e v Eggenbergu, ga je najprej pozdravil novi štajerski deželni glavar inž. Helfrich, ki mu j? izrekel zahvalo, ker se je odločil, da prične svojo pot po velikih plebiscitnih manifestacijah v Gradcu. V svojem govoru je poudarjal, da je prebivalstvo Gradca in štajerske kot obmejne pokrajine preživelo težke čase, vendar pa je ostalo zvesto svojemu voditelju in je vedno pripravljeno slediti mu kamorkoli. Za njim je govoril Hitlerjev poverjenik za plebiscit v Avstriji okrožni vodja Bttr-tkel, ki je poudarjal, da. niso Nemci nikdar sprejeli z večjim veseljem na znanje dogodkov, kakor zadnje dni v Avstriji, ko je prišlo do združitve Avstrije z Nemčijo, i^av tako ni prebivalstvo v Avstriji spre-elo nikdar nikogar z večjo ljubeznijo kakor sedaj kancelarja Hitlerja, ki je izvršil o dejanje. Navdušenje, ki ga manifesti-: ajo množice avstrijskega prebivalstva, ne '"■i bilo nikdar mogoče, če bi prišlo do tega rklepa na podlagi razprav nemškega državnega zbora in avstrijskega zveznega sveta. Trga navdušenja bi tudi ne bilo. če hi prišlo svojčas morda do združitve s spojitvijo sistemov dr. Schuschnigga ali pa kakega Brüninga. Izpolnjeno je bilo nemško hrepenenje, ki je prihajalo iz srca vseh Nemcev. Tega bi nikdar ne izvršil kak di-nastlčno-legitimistični režim, pa tudi ne kak demokratski sistem, v katerem postavljajo posamezniki lastne koristi nad ■k ipnostjo. Nemško hrepenenje po združitvi je temeljilo izključno na krvni sorodnosti. K,'r potrebuje narod, mu narekuje lastna kri toškodbam v vičpgrafekf I>olnici. Delavstvo ki so ga poslali iz Užica in Saraeva ponesrečencem na pomoč, je do prvih popoldanskih ur izkopalo izpod razva-^ lin vse žive in mrtve potnik? ter železničar-: je. Xato je takoj pričelo čistiti progo. Delo i gre s težavo izpod rok zaradi ozke zaseke. Sporazum med Anglijo in Italijo pred zaključitvijo Podpisan bo bržkone 15. aprila, nakar bo italijanski zunanji minister odpotoval v London Rim, 3. aprila, br. Zunanji minister Ciano in lord Perth sta imela snoči nov dalj-Si razgovor. V političnih krogih se je optimizem glede razvoja italijansko-angleških pogajanj zelo povečal. Splošno zatrjujejo, da se pogajanja naglo približujejo svoji zaključitvi. Rimski dobro poučeni krogi na-glašajo, da bo sporazum vsekakor še pred Veliko nočjo uresničen. Bržkone bo tedaj po podpisu angleško-italijanskega pakta Ciano odpotoval v London. V zadnjih dneh so se pričeli tudi že razgovori med angleškimi in italijanskimi vojaškimi in pomorskimi strokovnjaki, ki obravnavajo posamezne točke, glede katerih sta se Či-ano in lord Perth v svojih poslednjih razgovorih že sporazumela. Po nekaterih informacijah iz zanesljivih virov je pričakovati, da bo pakt v Rimu slovesno podpisan v petek 15. aprila. London, 3 aprila. AA. Kakor se dozna-va iz krogov angleških politikov, je sporazum med Veliko Britanijo in Italijo v glavnem že zagotovljen. Pričakujejo, da bodo razgovori uspešno končani do Velike noči, vendar pa sporazum ne bo podpisan, dokler ne bo urejeno vprašanje odpoklica prostovoljcev iz Španije Kakor mislijo, ho priznanje italijanskega imperija po Veliki Britaniji precej pripomoglo, da bo tudi Francija priznala italijansko aneksijo Abe-sinije, nakar bi to zadevo uredili tudi v Ženevi. Po tem bi ne bilo nikakih zaprek več t* tmenovante novega franooskega p*v sLanika ▼ Rimu. »Eventng Standard« trd! nasprotno, da m še ne ve, ali je italijansko-britanski sporazum v načelu res že dosežen. Še manj j» verjetno, da manjka samo še končna stili-7acija tega sporazuma, čeprav je odločnost, s katero sta hotela Chamberlain in Mussolini karakterizirati konec teh pogajanj, in podčrtavanje obojestranskega zaupanja, ki je bilo pravo iznenadenie, precej olajšala rešitev spornih vprašanj med obema državama. »Sunday Express« smatra kot verjetno, da bodo italijanskoangleška po gajanja končana v 10 dneh in da bodo zatem v Italiji in Angliji objavljena uradna sporočila. Tudi Francija bo pritegnjena k sporazumu London, 3. aprila. w. Kakor napoveduje posebni poročevalec »Evemng Standarda?:, je v kratkem pričakovati, da se bo tudi Francija pridružila angleško-italijanski pogodbi. Pariška vlada smatra pristop Francije k tej pogodbi za zelo umesten. V ostalem trdi »Evening Standard«, da bosta glede tega v najkrajšem času neposredno stopila v stik Pariz in Rim. Vsekakor pa mora Francija najprej urediti notranje-potv tično krizo, da bo mogla pod vzeti nov zu-nanje-političcn korak. Sestanek šefov združene j TUtfÜr V LodŽtt opozicije Beosrad. 3. aprila, p. V D avido vid 2 vem stanovanju so se snoči po daljšem presledku sestali šefi združene opozicije Kakor zatrjujejo, t odo v najkrajšem času prispeli v Beograd dr. juej, dr. Vilder in dr. Milan Ko-stid, člani delovnega odbora izven parlamentarne opozicije. Na tem sestanku bodo razpravljali o obnovi podrobne politične akcije med ljudstvom, ki naj bi se pričela z večjimi političnimi ehodi in zborovanji. Otvoritev ginekološkega paviljona v Skoplju Skoplje, 3. aprila AA. V Skoplju je bil zgrajen moderen ginekološki paviljon. V ta namen je bilo porabljenih 11 milijonov dinarjev. Postavljena je bila velika monu-mentalna zgradba ki je največja te vrste v vsej vardarski banovini in ima najmodernejšo opremo in instrumente. Ta novi ginekološki oddelek ima nad 250 bolniških postelj Otvoritvi novega ginekološkega paviljona je prisostvoval tudi minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovic. na popolnomaod, Balokovičev koncert v Sofiji Sofija, 3. aprila. AA. Snoči je bil v narodnem gledališču koncert Zlalka Balokoviča. Koncertne točke je spremljala državna filharmonija. Dirigiral je znani dirigent Siegel. Koncerta so se udeležili tudi princesa Evdoksiia, ministri Daskalov. Nikoljev. Ma nev. Kožuharov. Jovov. Gunev člani di pio matekega zbora ter veliko število ostalega občinstva. Balokovičev koncert je zelo lepo uspel. Lodž, 3. aprila, i. V 13. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je bila sicilijan-ka med Pircem in Gerstenfeldom prekinjena v močno zamotanem položaju v nekoliko boljši poziciji za Gerstenfelda. Dr. Tartakower je v indijski partiji s krasno žrtvijo dame porazil Appela. Sprejeti dam-ski gambit Kolski—Foltys se je končal remis. Frydman si je v indijski partiji nasproti Regedzinskemu priboril pešca in zmagal. V enaki partiji je Petrov premagal Suiika. Najdorf je imel nasproti Elis-skasesu malo prednost, ki pa ni zadostovala za zmago in se je moral zadovoljiti z remijem. Stahlberg je s krasno žrtvijo premagal v ortodoksnem damskem gambitu Menšikovo. Dr. Seitz in Steiner sta igrala Collejev sistem in sta prekinila v nejasnem položaju. Pri nadaljevanju prekinjenih partij je Menšikova izgubila nasproti Frydmanu, Steiner je porazil Suiika, Petrov in Steiner sta pa remizirala. Stanje po 13. kolu: Pire 9 In pol (1), dr, Tartakower 8 in pol, Eliskases. Petrov tn Stahlberg 8, Gerstenfeld 7 in pol (1), Frydman 7 in pol, Appel, Foltys in Regedzin-ski 6 in pol, Steiner 6 (1), Kolski 6, Najdorf 5 in pol, Sulik 3 in pol, Menšikova 3, dr. Seitz 1 in pol (1). V 14. kolu igra Pire kot črni s Foltysom. Inž« Košutič operiran Zagreb, 3. aprila, o. Inž Avgust Košutič, ki je zadnje čase bolehal, je bil v nekem zagrebškem sana tori ju operiran. Operacija je uspela. Bolnik je izven vsake ne-iyarawti. KUPUJTE SREČKE državne razredne loterije prt ZADRUŽNI HRANILNICI v Ljubljani — Dalmatinova ulica St. 6 Domačega inženjerja v obrat! Združenje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov proti tujim „strokovnjakom" v naši industriji Ljubljana, 3. aprila. Snočnji občni zbor ljubljanske sekcije Združenja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov je bil dostojna manifestacija naše tehnične elite za gospodarski in vobče nacionalni podvig naše zemlje. Zborovanje je vodil predsednik inž. Ladislav Beve, ki je v otvoritvenem nagovoru poudarjal, da je program najnujnejših javnih del v dravski banovini, s katerim je združenje nastopilo pred letom dni, vzbudil mnogo žive pozornosti. Na poziv radijske postaje je uprava organizirala vrsto propagandnih referatov, da lahko pri svojem nadaljnjem delu računa s privrženostjo najširše javnosti. V akciji za poglobitev ljubljanskega kolodvora. Ivi jo je sprožila sekcija, je doživela priznanje s tem, da je ministrstvo za promet pozvalo v komisijo za uradno proučitev vprašanja tudi njenega zastopnika. Tehničnemu študiju posveča sekcija mnogo pozornosti, vendar ostanejo njena prizadevanja brez pomena, ker ne pride do aktivnega sodelovanja z uradnimi predstavniki tehnične znanosti. Podrobno delovno poročilo je podal tajnik inž. Rus. Sekcija je včlanjena tudi v Zvezi slovanskih inženjerjev, Zvezi duševnih delavcev v Sloveniji in v Komiteju tehničnega dela Ljubljanska organizacija šteje 353 članov, kar pomeni 10 prirastka nasproti predlanskemu letu. Najštevilneje je zastopana gradbena stroka (107), nato pa slede elektrotehniki (57). kemiki (56), strojniki (46), arhitekti (36) in rudarji (25). Izčrpno je tajnik poročal o delu in sklepih glavne skupščine, ki se je vršila sredi junija v Sarajevu. Nedavno si je sekcija omislila v Kazini večje, udobnejše prostore, njen načrt za bližnjo bodočnost pa je zgraditev inženjerskega doma v Ljubljani. Ljubljanska sekcija sicer ni v tako zavidljivem položaju kakor beograjska, ki je v glavnem iz velike zapuščine plemenitega mecena zgradila reprezentativen dom, ne sme pa zaostajati za sarajevsko in skopljansko sekcijo, ki imata vsaka svojo streho, saj vendar deluje v središču najbolj industrializirane pokrajine. Se ta mesec bodo položili temelje tudi inženjer-skemu domu v Zagrebu Odkritje Resslo-vega spomenika je bilo deležno prav toplega odmeva v njegovem rojstnem mestu Chrudimu. katerega meščani so spontano poslali sekciji 3000 din kot prispevek za kritje stroskov Dosti opravka je imel upravni odbor v skrbi za zaščito splošnih inženjerskih interesov Zaradi zmede, ki vlada v pisanju, se je jasno zavzel za enotno pisanje »inženjer« in je odločno nastopil proti šarlatanom, ki si po krivici laste ta naslov. Posebno pozornost pa je posvetil borb! proti zaposlitvi tujcev na škodo naših državljanov. V tem pogledu v resnici doživljamo primere, ki kričijo do neba Tako je neka tovarna pred leti v smislu zakon- skih predpisov sprejela poleg »neobhodno potrebnega inozemskega strokovnjaka« tudi domačega inženjerja, ki danes povsem obvlada obrat Nedavno je inozemec prostovoljno zapustil tovarno, na njegovo mesto pa je bil postavljen drug tujec, čeprav še nima dovoljenja za zaposlitev v naši državi. Neki drug domač inženjer že več let dejansko vodi obrat neke tovarne, naslov obratovodje in visoko plačo pa ima inozemec, ki živi po pretežni večini onkraj meje. Borza dela se v neštetih primerih obrača na sekcijo za mnenje in izjavo, a vse je zaman. Podoba je, kakor da ne bi bil namen zakonodaje, ščititi domače državljane. Medtem ko se tujci bohotijo na naš račun, so naši inženjerji primorani na lastni zemlji živeti življenje intelektualnega proletarca. V tem pogledu je zanimiv primer enega izmed članov ljubljanske sekcije, ki se je moral zaradi tujcev umakniti iz domovine in si je zdaj s svojo strokovno kvalifikacijo izvojeval krasno pozicijo onkraj meje. Ce bi se bil tedaj, ko sem v tujini študiral, piše svojim tovarišem, priboril poleg inženjerske diplome tudi tuje državljanstvo, bi bil najbrž lahko napravil sijajno kariero v domovini, a ker sem Slovenec, jugoslovenski državljan in jugoslovenski rezervni oficir, sem moral čez mejo za kruhom. Iz statističnih podatkov, ki jih je nedavno podal minister socialne politike Dragiša Cvetkovič v proračunski razpravi, je razvidno, da je v naši državi zaposlenih v raznih poklicih okrog 26.700 inozemcev. V tem številu pa so všteti samo oni, ki se nahajajo v službenem razmerju. Po ministrovih podatkih je v dravski banovini 5182 inozemcev, od teh 109 v višjih službah, 2504 na položaju kvalificiranega osebja in 2515 navadnih delavcev. O tem. kako misli podvzeti korake za odločno reše-nje tega perečega vprašanja pri nas, minister na žalost ni govoril. Svoja izvajanja je tajnik zaključil z devizo, ki naj bi ji sledili vsi inženjerji sveta brez razlike narodnosti in nazorov: Mi dajemo mrtvi materiji življenje, mi upravljamo zemeljske zaklade in ustvarjamo dobrine sveta, zato skrbimo tudi, da bodo služile blagru, ne propasti človeštva! Na dnevnem redu so bila še poročila klubov in odsekov, a ko je bila soglasno sprejeta razrešnica upravi in odobren novi proračun, se je razvila živahna razprava o spremembi ustave Združenja jugosloven-skih inženjerjev in arhitektov, ki prinaša mnogo demokracije in svobodnega razmaha v poslovanje. Na koncu so se vršile dopolnilne volitve, po katerih je ostal pretežno star? odbor s predsednikom inž. Bevern na čelu. Samo ob 16. uri — KINO MATICA MISTERIJ VATIKANA I ie interom kriza pletilstva Kljub dražjim sirovisiam cene izdelkov padajo Ljubljana, 3. aprila. V mah dvorani Zbornice za TOI so se dopoldne zbrali člani Združenja pletilcev iz vse banovine k občnemu zboru, ki je nazorno izpričal, s kolikšnimi težavam: se ima ta panoga domače obrti boriti v času gospodarske krize in kako malo stanovske zavednosti je hkrati v nji Predsednik Franz! je naglasil, da kljub vsem izjavam vladnih krogov vsaj v Sloveniji še zmerom ni nastopilo gospodarsko izboljšanje, in da ie bila v pletilski stroki zaposl tev še slabša kakor predlanskim Mali pletilci, katerih je okrog 75% niso izrabili niti polovice kapacitete in so bili pol leta nezaposleni. Cene izdelkov kljub porastu sirovin še zmerom padajo Propadanje malega in srednjega človeka se ni ustavilo, brezposelnost v dravski banovini še celo narašča, čeprav ■ drugih banovinah vidno pojema Velika davčna bremena ki se v naši banovin: pobira io z vso rigoroz-nostjo. ogromne banovinske in mestne doklade in trošarine ubijajo vsak zdrav razvoj obrtništva in povzročajo da se industrija seli v d rune države Treba je delati na tem da bomo vsi državljani Jugosla-viie v tem oziru izenačeni Ugotoviti pa ie tudi treba,, da v noben! drugi stroki rii toliko ftišmarjev kakor v pletilstvu Pred letom dni je bila pletilska obri priznana za rokodelsko obrt in uprava združenja je iz- ' vršila vse priprave za pomočniške in mojstrske izpite Razne tovarne pletilnih in šivalnih strojev so dale v ta namen svoje najboljše izdelke na razpolago, prof Maks Stupica pa je sestavil strokovni priročnik Dne 7 septembra lani so b.li prvi pomočniški izpiti in komisija je bila z uspehom 13 kandidatk prav zadovoljna V januarju in februarju je 7 kandidatk napravilo mojstrske izpite. V :menu zadržanega tajnika Sossa je podrobno delovno poročil podal blagajnik Mahkota V borbi proti šušmarjem je združenje angažiralo posebne zastopnike po srezih, ki vsak posamezen primer sproti prijavljajo Ob zaključku leta je združenje štelo 214 članov in članic kar pomeni za 7 prirastka Število pletlskih podjetij zadnja leta vzdržema narašča, vendar se kriza opaža v dejstvu, da se odpira io nove majhne delavnice medtem ko večja podjetja zapirajo obrate Na predlog revizorja Jegliča je bila odboru soglasno izrečena razrešnica nato pa je bilo tudi sklenjeno da ostaneio članski prispevki na Ian=ki višini Zaradi slabe udeležbe je bil z živahnim odobravanjem sprejet predlog, naj se član ki v bodoče brez tehtnega opravičila izostane z občneea zbora, oglobi ? maniš?m zneskom, na željo podeželskih p!et:lcev pa je bilo sklenieno. da se bodo občni zbori v bodoče vršili na delovni dan. Preprečen vlom v davkarijo Pregnani vlomilci, ki so na begu streljali, so pustili zbirko vlomilskih potrebščin na mestu Mokronog, 3 aprila. V noči na 1. t m so poskušali neznani vlomilci vdreti v lokale tukajšnjega davčnega urada Opremljeni z raznovrstnim vlomilskim orodjem in potrebnimi kemikalijami ter oboroženi s strelnim orožjem so se lotili svojega posla Davčni urad je nastanjen v spodnjem traktu obsežne občinske hiše Okna so močno zavarovana z železno mrežo, kar pa vlomilcev ni motilo. Dasi so svoje delo opravljali zelo previdno in tiho vendar je davčni sluga g Slajpah slišal nenavaden šum in je postal pozoren Hitro je vstal in šel gledat kaj se je dogajalo S samokresom v roki je opazil nevabljene goste in jih pregnal s strelom Tudi nepridipravi so odgovarjali s streli, vendar so zbežali, pustivši vlomilsko orodje na mestu. O poizkušnem vlomu je bilo takoj obveščeno tudi orožništvo. ki je šlo za zločinci, toda brez uspeha V temni noči so se brez sledu izgubili. Razni znaki kažejo, da sobili med vlomilci tudi domači kriminalni tipi i i bližnje okolice Verjetno je, da so to bili isti storilci, ki so preteklo jesen oplenili stanovanje tukajšnjega šolskega upravitelja. Pri tej priliki je treba poudariti, da ni umestno pretirano varčevanje občine z električnim tokom Električne cestne luči namreč ugasijo že ob 23 uri, kar pač samo lajša tatovom njih pohode. Maribor preko nedelje Maribor, 3. aprila. Mariborčani so se prebudili davi v solnč-nem jutru. Zlasti so bili veseli lepega dne ljubitelji naših vrhov, ki so že v zgodnjih urah pohiteli na bližne pohorske in kozja-ške grebene. Naši športniki so se v popoldanskih urah zbrali na Zelezničarjevem stadionu, kjer so poleg tekme na domačih tleh poslušali še radijski prenos izločilne tekme za svetovno prvenstvo med reprezentancama Jugoslavije in Poljske. Mnogo Mariborčanov je zadržala doma tudi velika tombola Rdečega križa, katere glavni dobitek je bila štirisedežna limuzina. Na Trgu svobode se je zbralo nad 7.000 ljudi od blizu in daleč. V ospredju zanimanja je bila skupščina slovenskih novinarjev združenih v Jugoslovenskem novinarskem udruženju. Vršila se je v mestni posvetovalnici. Nato pa so se zborovalci zbrali v spodnjih prostorih Kazine, kjer je novinarjem priredila mestna občina svečan banket. Gostje so si zatem ogledal: vinarsko in sadjarsko šolo. V proslavo obletnice smrti nacionalnega borca dr. Pivka je priredil sinoči agilni Sokol Maribor I. spominsko telovadno akademijo v prostorih tukajšnje šole rezervnih pehotnih oficirjev. Dvorana je bila ovita v državne trobojnice, med katerimi je preko vseh sten blestel napis: Slava carzanskemu junaku! Zanimanje za akademijo je bilo toliko, da je bila obsežna dvorana premajhna, da bi mogla sprejeti vse, ki so se prišli poklonit spominu velikega Sokola dr. Ljudevita Pivka, ki je zasejal baš v V. pretežno delavskem okraju sokolsko seme. Po odigrani sokolski koračnici domačega sokolskega orkestra je nagovoril zbrane Sokole društveni starosta br. Jože Mohor-ko, poudarjajoč pri tem, da sta prva in zadnja točka akademijskega sporeda posvečeni spominu pokojnega staroste dr Pivka. Hkratu je pozdravil vse navzočne zastopnike mariborske župe in bližnih sokolskih edinic, nadalje bivšega mestnega načelnika dr. Lipolda s soprogo, zastopnika mestne občine g. Rodoška in druge. Mogočen sokolski zbor je s trikratn m »Slava« počastil spomin dr. Pivka, med tem ko se je prvemu sokolskemu starešini Nj. Vel. kra- lju Petru oddolžil z gromkim trikratnim Zdravo. Po državni himni in učinkoviti spominski sliki, v okviru katere je bil na odru improviziran katafalk s sliko dr. Pivka, je sledilo izvajanje pestrega sporeda. Zveza Maistrovih borcev je sklicala za dopoldne v mali dvorani Narodnega doma sestanek vseh narodnih društev iz Maribora in okolice v svrho posvetovanja o pripravah za letošnjo proslavo 20-letnice osvobojenja Maribora in naše severne meje. Zborovalce je pozdravil predsednik Maistrovih borcev g. dr. Dolar ter orisal zgodovino osvobodilnih bojev in pomen letošnjih proslav. Po živahni debati se je sklenilo, da se v okviru letošnjega Mariborskega tedna priredi posebna kulturna ustanova, medtem ko bo narodni tabor v septembru, tako da bosta na njem lahko sodelovali tudi naša mladina in naša vojska. Umetnostna razstava Doreta Klemenčiča Kolektivna razstava mladega, nadarjenega umetnika, otvorjena v nedeljo 27. marca. zbuja živahno zanimanje, kar kaže, da ima občinstvo prccej smisla za umetnost. Saj pa je razstava vredna vse pozornosti, zlasti če upoštevamo, da je umetnik zelo mlad, od mlajše generacije najmlajši, a prsi, ki jc imel pogum stopiti sam pred občinstvo, in to z velikim številom kvalitativno visoko stoječih del. Obiskovalci radi postajajo pred njegovimi olji, zlasti pokrajinami in portreti. Tudi grafike privlačujejo, dasi med občinstvom še ni tako razvit smisel za grafiko. Pozna se. da veliko bolj privlačujejo barve, vendar je zlasti dijaštve pokazalo svoje občudovanje tudi za to panogo likovne umetnosti. Dva gozdna požara v mariborski okolici Danes popoldne je v Betnnvskem gozdu nastal manjši požar, ki je zajel sto kvadrat nih metrov mladega gozda. Mariborskim gasilcem je v nekaj urah posrečilo ogenj lokalizirati. Popoldne pa po bili gasilci pozvani v Falò. Tam v bližini e=e ie vnel cozžd in oceni se jfc že inočro razširil. Iz Fale so p°kl'eali na pomoč tudi gasilske cela iz bližnih krajev. Matineja Din 3.50 — 6.50 KINO MATICA ROSE MARIE ob 14.15 Din 3.50 — 6.50 KINO MATICA Bela Krajina mamSe stira za češkoslovaško Črnomelj. 3. aprila Dne 29. marca, ko je predaval pri nas o svoji domovini češkoslovaški konzul g. inž. Mifiovsky, je Črnomelj lepo manifest ral za zvestobo do češkoslovaškega naroda. Raz hiše so plapolale jugoslovenske in češkoslovaške zastave Na postaji Je bil g. konzulu prirejen svečan sprejem. Pozdravili so ga zastopniki oblastev, cerkve, mesta in društev. Prva je g. konzula pozdravila v češčinl ga. Blažena še-tinova, ki je ^ama Ceh n ja, Zatr*i so mu izrekli dobrodošlico dekan g. Bitnar, kije istotako Ceh. v imenu mesta občinski svetovalec g- Fabjan in naposled g. špiro Vrankovič starc-sta v imenu Sokola, k' je to prireditev organiziral. Ko se je g. konzul vse^n zahvalil za pozdrave, se je formira! sprevod in z mestno godbo na čelu odkorakal pred svečano okrašeni Sokolski dom. kjei se je vršila prireditev. Občinstvo vseb stanov in poltičnih prepričanj je napolnilo veliko dvorano v So-kolskem domu v take velikem številu, kakršnega pod njegovo streho fe ni bilo. Prisotni oo bili zastopnik oblastev in uradov f sreskim načelnikr.m g. dr. Potočnikom na čelu. duhovščina z dekanom in bauovinskim svetnikom S■ Bitnar jem in zastepn ki vseh društev brez zjeme. častno je bilo zastopano tudi mesto Metlika z županom g. Ivanom Malešičem na čelu Prav tako je bilo tudi mnogo učiteljstva iz vsega sreza. Razveseljiv je bil pogled na veliko množico, med katero je bilo tudi precej oko-lišk h kmetovalcev, kj so prišli, da pokažejo zastopniku bratskega češkoslovaškega naroda, da ljubezen in zvestoba nista samo na papirju. Pred zbranim občinstvom je konzula še enkrat pozdravil starosta g. Vrankovič. ki je med drugim naglasil želio vseh Slovanov ^ . 4 . t . >. ?.. *' . » - - • • ( ' ' takljivosti. Pozdravil je tudi našega starega znanca in priljubljenega predavatelja g. Vekoslava Bučarja, ki spremlja g. konzula, tn zastopnike civilnih in cerkvenih oblastev in društev, nato pa je mestna godba ntonirala češkoslovaško in ju-goslovensko himno. Clanica Sokola Cehi-nja s. Jarmila Baxova je podarila g. konzulu šopek cvetlic ter je g. konzula pozdravila v imenu tu bivajočih njegovih rojakov. Z zanimanjem je občinstvo riedito predavanju g. konzula ter mu je večkrat pri-red lo ovacije. Za g. konzulom je izpre-govoril še g. Vekoslav Bučar, ki je poudaril, da še ni doživel tako enodušne manifestacije v podeželskem kraju. Tudi njegov izpodbujajoči govor, v katerem je prepričevalno prikazal Sokolstvo kot no-sitelja slovanske vzajemnosti in bratstva, je b 1 nagrajen s ploskanjem. Zanimivi filmi so nam pokazali lepote češkoslovaške zemlje, življenje pokojnega prezidenta Osvoboditelja Maaaryka in sedanjega prezidenta dr. Beneša, lepote češkoslovaških narodnih noš in plesov uspešno in kor stno delo sokolstva in moč češkoslovaške vojske. V čast prebivalstva Črnomlja se mora naglasiti. da je pokazalo, da ob takšnih prilikah zna porušiti vse pregraje, ki ga ločijo v vsakdanjem življenju. Odhajajoč smo si vsi v srcih ponavljali: Zvestoba za zvestobo!« Drugega dne dopoldne so si ogledali filme tudi učenci osnovne in meščanske šole. Konzulu g. inž. Minovskemu in našemu Sokolu smo za to prireditev hvaležni. Nož tisdi v kavarni Ljubljana, 3. aprila Sinoči so se v kavarni »Leonu« sprli neki moški in naenkrat se je kakor kje v podeželski gostiln: zabliskal nož. Žrtev, ki je dobila hude poškodbe na vrhu glave in po desnem licu, je 31 letni brezposelni delavec Ozebek Karel Na pomoč so morali poklicati reševalno posta io. ki je poškodovanca prepeljala v bolnišnico. ZA SMEH IN KRATEK ČAS KRALJICA VIKTORIJA Angleška kraljica Viktorija je bila vzgojena v strogo puritanskem duhu in ni trpela. da bi bili moški člani kraljevske družine razmeta\'ali denar. Nekega dne je dobila pismo od nečaka. ki ji je sporočal, da bi potrebm-al takoj 200 funtov, da plača kvartaški dolg. Prosil jo je. naj mu da to vsoto. Kraljica se je zelo ujezila zaradi razsipnosti svojega nečaka in mu je name.stu denarja poslala tole pismo: »Dragi moj nečak! Se na misel mi ne pride, da bi podpirala tvojo lahkomiselnost. Človek, ki kvarta. mora imeti toliko de nar j a. da lahko tvega tudi izgubo, ne da bi se moral pri tem zanašati na tujo pomoč.« Čez nekaj dni pa je dobila od mladega princa odgovor, pri katerem se je morala vzhc svoji strogosti smejati. Glasil se je takole: »Draga teta! Ko sem dobil tvoje pismo, v začetku nisem bil prav vesel. Tislih 200 funtov, teta. ne bi bilo zate nič pomenilo, meni pa bi bili pomagali iz zadrege. Pa tudi tako sem se dobro izmazal Tvoje pismo sem prodal nekemu bogatemu Američanu. ki zbira a\'tograme velikih ljudi. Zanj mi je dal 600 funtov Človek si mora pomagati pač tako, kakor si more. draga teta. LORD WILLONGBY Lord Willongby se je zaljubil v igralko, ki je imela dosti občudovalcev. Toda zanje se ni zmenila, ampak je živela sama zase in zelo mirno Lord Willongby ji je nekega dne pisal takole: »Slišal sem, da živite zelo skromno in krepostno in da nameravate tako zmerom živeti. Da vam olajšam uresničenje te redke in pohvalne čednosti, sem se vam dovolil določiti mesečno rento 50 zlatnikov, ki jo boste prejemali vsakega prvega v mesecu iz moje zasebne blagajne Če pa boste svoje nazore kdaj izpremenili. in se odločili za drugačno življenje, was prosim da ne pozabite name in da mi daste prednost pred drugimi V tem primeru bi vam prispevek povečal na mesečnih 200 zlatnikov«r IZ SOLE »Kaj je slušalka.* vpraša učitelj. »Slušalka? Slušalka? To to naočniki ta ušesa.* NOČNI IZGOVOR Dreta se Je spet napil. Vso pot proti domu je prepeval in še doma v spalnici, lznenada pa se zbudi žena v postelfL Dreta se hitro zave, pograbi otroški voziček in ga začne prevažati po sobi, prevrne še stol in pri tem neutrudno poje. »Kaj pa vendar počenjaš?* se začudi žena. »I, otroka moram miriti. Že davno se je zbudil, ti pa spiš kakor klada. Da te le sram ni* doda Dreta ves ogorčen. »Pijanec nemarni.« odvrne gospa Dreto-va. »Kaj pa kvasiš? Otrok spi vendar pri meni v postelji/« EDINA POMOČ »Zakaj ste dali vsem trem svojim jazbečarjem isto ime?* »Da pride vsaj eden. Če Jih pokličem.« K nastopu Ljubljanskega kvarteta Ljubljanski kvartet, ki ga tvorijo gospodje Leon Pfeifer, Franc Stanič, Vinko Sušteršič in Gustav Müller in ki nastop; drevi z deli Brahmsa, Cezarja Francka in našega Amiča, je doslej priredil že vrsto samostojnih koncertov v Ljubljani, Mariboru, Kranju, na Jesenicah in drugod. Naš prvi glasbeni festival je bil otvorjen z njegovim nastopom, nato je koncertiral v Beogradu, pred leti pa je sodeloval na mednarodnem festivalu moderne glasbe v Firenzi, kjer je interpretiral Osterčeve skladbe. Doma in na tujem si je zagotovil sloves, da je njegova intrepretacija ne le tehnično dovršena, temveč tudi izredno globoko, prefinjeno občutena. Doslej je Izvajal dela Smetane. Dvoraka, Novaka, Caj-kovskega, Borodina, Belaeva, Debussya, Faurea. Ravela. Stamitza, Haydna, Mozarta. Beethovna, Schuberta, Reger ja in drugih. Pomen Ljubljanskega kvarteta za našo glasbeno kulturo pa ni le v tem. da slovenski publiki posreduje najznamenitejša dela svetovnih komponistov, temveč da je hkratu dal morda najmočnejši impulz domačim skladateljem, da so se lotili kom-poniranja komornih del. Brez komorne glasbe bi ostala stavba naše glasbene kulture zelo nepopolna. Doslej je kvartet nastopil s po dvema skladbama Škerjanca tn Osterca in so po eno skladbo Berana, Li-povška. Pahorja. Premrla. Svare in 2e-breta. Njim se zdaj pridružuje Blaž Amič. ki je sicer že dolgo mislil na kvartet, a je dajal drugim načrtom prednost, dokler ni pobliže spoznal kvalitete, naporov in ljubezni, s katero delajo člani kvarteta- Tudi pri njih je kajpak vse čudovito podobno razmeram, v katerih se pri nas vrS-vse pomembno kulturno delo. Kvartetovci so kot glasbeniki v svoiem poklicu zaposleni najmanj po 10 ur dnevno. V kvartetu mora vsak igrati solistično dovršeno, zato je treba za vsak koncert ogromnega truda in časa. Z istim programom lahko nastopijo pri nas redko kdaj več ko po enkrat. M mogrede naj pripomnimo, da so ime!' sicer pogodbo z radijsko postajo, da. bodo vsak mesec po enkrat nastopali v radiu, n doslej so nastopili menda vsesa skupaj samo štirikrat, kar pomeni obžalovanja vredno škodo ne le zanje, marveč tudi za radijske poslušalce. O nagradi, ki jo prejemaj* za svoje požrtvovalno delo. se skoraj ne da govoriti. Ce bi imeli velike, razprodane dvorane, bi jim utegnilo to prinesti nekai skromnega plačila, a tega doklej še niso doživeli. Edino, česar si iskreno zele. p" je, da bi j:m instituciie, pri katerih so r-službi, šle toliko na roko. da bi mogli delati z nekaj manjšimi napori kakor dosle« V tej želji ie gotovo ž njimi tudi vsa naš* kulturna javnost. Ofefave V našem knlturnem življenja naj velja načelo da nobeno pošteno umetniško delo n* sme ostati brez nagrade. Najlepša nagrada izvaja joči m umetnikom pa ie ta, če imajo pred seboj dvorano polno občinstva, ki_ fce zanima za njihovo umetnško delo. za njihov tako rekoč življenjski poklic. To velja ludi za nocojšnji koncert Ljubljanskega kvarteta. kj se bo začel ob 20. v veliki Filharmo nični dvorani. Koncertni spored bo obsegal dva godalna kvarteta, ki sta iu skomponi-rala "Brahms in Arnič in Cesarja Francka Klavirski kvintet. Pri tej točki bo sodelovala naša odlična pianistka Zora Zarnikoya. Čia ni kvarteta pa so: Pfeifer Leon. Stanič Fran. Sušteršič Vinko in Müller Gustav. Podrobni snored in vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Prijatelje zborov^ga petja opozarjamo na koncert mešanega zbora Ljubljanskega Zvona ki bo v veliki filharmonični dvorani ▼ potek 8. t. m. ob 20. Pevski zbor Ljubljanskega Zvona, ki šteje 60 pevk in pevcev, nastopi pod vodstvom svoiega zborovodje g. Doreta Matula. Prodaja vstopnic v naprej ie v kniigarni Glasbene Matice. V Jakopičevem paviljon« eo včeraj zaključili razstavo slikarji Maleš, Mušič in Galanda. Nedelja je biia ravno zadosti lepa, da so ljudje radi stopili iz hiše. a vreme je bilo hkratu vetrovno in nezaneslijvo, da s« niso odločali za daljše izlete. Tako je bila razstava na svoj poslednji dan deležna rekordnega obiska. Posebno lepo število gostov se je zbralo ob 11., ko ie bilo najavljeno vodstvo, ki ga je namesto zadržanega prof. Staneta Kregaria opravil akad. slikar Ivo Cargo. Njegov način tolmačenja, ki se v mno-gočem razlikuje od vodstev, kakršnih smo vajeni po naših razstavnih dvoranah, je občinstvo sprejelo z mnogo živega ^zaniman ja. Razstava, ki je bila zvečer zaključena, je dosegla v celoti lep uspeh. Gostovanje Nučiceve v ljubljanski drami. V drami ie v soboto zvečer mnogo občinstva privabilo gostovanje mlade, simpatične igralke Bogomile Nučicsve iz Zagreba, hčerke velikega odrskega umetnika Hinka Nušiča. Nastopila je v naslovni vlogi i Veronike De-seniške« in je žela pri puMiki iskreno odobravanje. Prejela je tudi velik kup cvetja. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek. 4. aprila: Zaprto. Torek. 5. aprila: Zaprto. Sreda. 0. aprila: Gospoda GlembajevL Red A. OPERA Začetek ob 20. Ponedeljek. 4. aprila: Rigobtto. Premierski abonma. Torek, 5 aprila: Zaprto. Gostovanje v Celju: >Grofica Marica«. > JUTRO«, ponedeljka fedaja 3 Ponedeljek, 4. i V. Ì938. 99 Adieu France !" JUGOSLAVIJA : POLJSKA 1:0 (0:0) Včeraj je naša nogometna reprezentanca pretesno zmagala nad Polfsko, da bi igrala v tekmah za svetovno prvenstvo Beograd, 3. aprila. Pred rekordnim številom gledalcev, ki jih je razen rednih vlakov pripeljalo v prestolnico tudi pet posebnih vlakov, je bila danes na igrišču BSK odigrana druga izločilna tekma za svetovno prvenstvo med Poljsko in Jugoslavijo. Kakor smo rekli, je bil poset rekorden, kakor ga na naših igriščih še ni bilo nikoli, kajti na igrišču se je natrpalo skoraj 25-000 gledalcev V častnih ložah so bili navzočni med drugimi minister za telesno vzgojo dr. Mile-tič, maršal dvora Colak-Antič, bivši mi- nister za telesno vzgojo dr. Rogič, genera-liteta, številni zastopniki raznih športnih organizacij, spremljevalci poljske reprezentance, in drugi. Tekmi je prisostvoval tudi poljski poslanik Dembicki z ostalimi člani poslaništva. Funkcijo sodnika je opravljal Italijan Barlassina, stranska sodnika pa sta bila z naše strani ing. Mika Popovič, s poljske pa Schneider. Prvotno določeni stranski sodnik g. Stefanovič zaradi avtomobilske nezgode pri Zemunu, pri kateri se je ponesrečil njegov sorodnik, ni mogel nastopiti. Kakšen fe bil potek te igre V prvi polovici Ob 15.42 je sodnik dai začetni znak. Obe moštvi sta nastopili že v objavljenih postavah. Poljaki izberejo stran s soncem v hrbet. Naši začno sijajno. Igra je živa, hitra in zaradi trdega terena kljub spočitosti vseh igralcev vendarle prehitra in nepovezana. Ze v 2. min. je v nevarnosti vratar Poljske, minuto kasneje pa se izkaže tudi Glaser. Sipoš in Kokotovič potegneta naše v napad, toda do gola je še daleč. V 5. min. da Kneževič dolgo žogo Jazbinšku, ki jo podaljša do Marjanoviča. Slednji odda Lešniku, ki strelja prav dobro, toda Ma-dejski je tudi na mestu. V 6. min. je Kokotovic solo v akciji, toda poljski vratar rešuje Naši so očitno premočni i na terenu, i po tehniki i v kombinacijah. Tempo ie zeio živahen, igra Poljske je zelo enostavna. Z dolgimi streli silijo naprej, v obramb: pa razdirajo vse. kar se razdreti Naši kombinirajo in varajo na vse načine ter z inteligentno igro kažejo svojo ■vrednost. V 14. min. pride Kokotovič skoraj pred vrata, ki jih Madejski ne čuva več, toda branilec Galewskl odbije žogo že z bele črte v polje. Sreča je rešila Poljake prvega gola. V 17. min. je spet Galewski, ki reši kočljivo situacijo. Potem je nekaj nevarnosti za naše Poljaki pridejo lepo do kazenskega prostora, toda Wilimowsk; in Wostal ne znata izkoristiti prilike za udarec. V 20. min. drži Glaser hudo žogo. Se "mkrat takoj nato uide Wostal Hüglu in pride skoraj do vrat. kjer sfc mu Glaser vrže pod noge in z roko zavije žogo iz gola. Razmak med našim napadom in krilsko vrsto, ki ne vrši svoje naloge narbolje, je prevelik, Poliaki so zdaj odlični v startu in v tem nazdobju 10 minut tudi v premoči v polju. Sipoš požene naše spet v napad, ' toda akcija se ustavi pri poljski obrambi. Gledalce poživi šele precej pozneje bombni strel Lešnika v 34. min., ki ga krasno brani Madejski. Iz kota daje Marjanovič žogo Lešniku, toda spet je poljska obramba na mestu. To sta bili spet dve lepi priliki za dosego zasluženega gola. Kokotovic Lešnik in Moša so do konca še večkrat v lepih situacijah, toda poljski vratar brani vse. Tako ostane prvi polčas brez gola, čeprav so naši imeli v rokah vso pobudo in bi bili gotovo zaslužili vsaj enega. V odmoru sta igralce v kabini obiskala savezni kapetan g. Popovič in minister za telesno vzgojo dr. Miletič. Prvi jim je dal nasvete, naj spremene taktiko, drugi pa jim je želel več sreče v nadaljevanju igre. V drugi polovici Drugi polčas igrajo naši s soncem v hrbet Vidi se, da se nekam strogo ravnajo IX) navodilih, ki so jih dobili v kabini. Poljska napada preko desne strani, toda žoga konča v outu. To je zadnji poljski napad z vsemi petimi napadalci v napadu, kajti potem se eden krilcev potegne v obrambo, eden napadalcev pa zasede njegovo mesto. Tako je ves drugi polčas branilo poljsko polovico igrišča stalno 8 igralcev. Naš napad je zdaj vedno v premoči, igra prav dobro, toda nima sreče. V 3. min. daje Kokotovič žogo pred gol, toda iz gneče jo spet reši odlični Galewski. Pri tem pade na tla in obleži, publika pa protestira, češ da samo simulira in zavlačuje igro. Nekoliko minut oblegajo zdaj naši poljska vrata, toda krilska vrsta je predaleč zadaj, da bi mogla podpreti ofenzivo. Igra postaja mestoma nekoliko ostra, toda sodnik je zelo strog in prepreči vsak poskus. V 8. in 9. min. streljajo naši večkrat, toda vse se odbija od nog poljske obrambe. V 13 min. je skromno zaposlen naš Glaser, potem pa so spet naši na drugi strani. Branilca Poljske sta zelo dobra, vratar pa ima tudi ogromno srečo. V 15. min. zamenjata Marjanovič in Lešnik mesti v sredini in desni zvezi. Poljaki zdaj še bolj zapro igro in začno s sistematičnim razdi-ranjem. Žoga je neprestano iz igre in vsa-xa smiselna akcija neizvedljiva. V 21. minuti dogodek Marjanovič je dobro plasiran in podaljša odlično streljano Lešnikovo žogo tako spretno, da vratar ne utegne niti treniti. To je bil vodilni in edini gol dneva. Zdaj je naš napad še bolj v akciji, toda igra je po krivdi Poljakov popolnoma raztrgana in vsem je jasno, da hočejo zdaj obdržati samo še rezultat. V 27. min. navduši Lešnik publiko še enkrat, toda sreča mu tudi to pot ni bila mila. Ostro streljana žoga, za katero se Madejski niti ne zmeni, se kakor nalašč sama odbije od droga v polje. V nadaljnjem se spet vrstijo neštevilni outi, naš napad pa je skoraj stalno pred poljskimi vrati, kjer pa sploh ne more zaigrati, ker je ves prostor na gosto zaseden z nasprotniki. Do kraja so naši v premoči, toda vse situacije se rešujejo enako, to je ob zavlačevalni taktiki poljske enajstorice. Nekaj o moštvih V našem moštvu je dal najboljšo igro Sipoš. ki je poslal celo vrsto krasnih žog pred vrata in je bil sploh gonilna moč v napadu, pa njegovi tovariši nekaterih prilik niso znali, pozneje pa tudi niso mogli več izkoristiti. Prav dober je bil tudi Glaser v vratih, medtem ko je krilska vrsta — menda po navodilih — igrala preveč v de-fenzivi. Poljaki so zapustili danes zelo slab vtis. V moštvu ni treba posebej omenjati nikogar razen morda prav ožje obrambe, vsem pa so seveda šteli v zlo, da so ves čas samo nepopustljivo razdirali in pri tem tudi nekoliko zavlačevali igro. Situacije so bile večinoma vse takšne v korist naših, da je naravnost čudno, kako je moglo to moštvo v Varšavi zmagati nad našo reprezentanco s 4 goli razlike. Sodnik Barlassina je bil prav dober. S to tekmo se je Poljska, ki je v obeh Izločilnih tekmah za svetovno prvenstvo dosegla skupni rezultat 4:1, kvalificirala za finale teh tekem, v katerih bo imela za prvega nasprotnika Brazilijo. Za nas pa velja za letos: »Adieu France!« eSK na čelu tabele LNP Pri včerajšnjih finalnih tekmah za prvenstvo LNP so zmagali šibkejši nasprotniki Ljubljana, 3. aprila. Danes se je zavrtelo III. kolo finalnih tekem za prvenstvo LNP. v katerem je start.alo spet vseh šest nasprotnikov. Kakor so dozdaj te tekrr.e potekale skoraj izključno z zmagami favoritov, so se danes prav za prav končale vse tri s presenečenji. Po dve točki so dobili Kranjčani v srečanju z rutiniranimi Hermežani, dalje Čakovčani na tujih tleh proti prvoplasiranim Mariborčanom in pa Celjani, ki so doma ukrotili lanskega prvaka Železničarja. Kakor vse TP ne bo prav nič dolgočasna in'se bo do konca še marsikaj spremenilo, saj je :T>cred še zelo obsežen in obsega še sedem terminov. Tabela je do prihodnje nedelje naslednja. ČSK o 3 0 0 8 . «> . 0 6 Maribor 3 2 0 1 5 : 3 4 Hermes 3 1 1 1 6 : 5 3 Kranj 3 1 0 2 3 : 6 v Celje 3 1 0 2 1 : 4 2 Železničar 3 0 1 2 5 : ! i 1 V n?s!ednjem n*3ša poročila: Ut« ti (1 SO i j Kranj, ' Ok-Vi 40f> gledalcev se je zbralo danes na srečanju za finale v prvenstvu !.NP. k- sta ga odigrali ena .istorici Kranja in Hermesa. Kranju je uspelo, da je ponovil svoj jesenski usneh nad Hermesom in si priboril nrvi dve dragoceni točki v teh tekmah Domači so za to tekmo napadalno vrsto nekoliko spremenili, kar jim je prineslo tudi uspeh, čeprav ie bila njena desna stran /Ara d i šibkega krila skoraj hroma. Zato pa je bila odlična leva stran napada, odkoder sta padla tudi oba zgoditka Kranj je zaigral koristno in je imel najboljše moči v oiji obrambi, v napadu pa je funkcionirala samo leva stran. Tekma se je začela z zelo ostrim tempom in je Hermes najprej nekoliko prevladoval, ker je imel veter za hrbtom. Domači so zato iz visoke igre prešli v pnzemno in so se kmalu tudi uveljavili v polju. Bilo je precej kočljivih situacij na obeh straneh. toda obe obrambi sta precej srečno čistili. tako da ie šele eno minuto pred koncem prvega polčasa desna zveza Sovine prekanil sicer izbomega Rožiča in mu posla! žogo v mrežo. Po odmoru je Hermes pričel igrati precei sirovo, ker je za vsako ceno hotel doseči izenačenje, kar pa je odlična obramba Kranja preprečila. V 14. min. je levo krilo Kranja ostro streljalo na gol, žoga se je odbila od prečke pred vrata in tamkaj jo je Delie poslal iz neposredne bližine neubranljivo v mrežo V 37 min se je Her-roesu še enkrat nasmehnila sreča, da bi zmanjšal rezultat. Po prodoru leve zveze je branilec Kranja zakrivil roko in sodnik je prisodil enajstmetrovko, ki pa jo je odlični kranjski vratar zavil v kot. Hermes je v splošnem igral preveč ostre, in je zapustil pri kranjskem občinstvu slab vtis. Tekmo je sodil g. Vrhovnik iz Ljubljane premehko in je posebno gostom dopuščal preveč svobode. ČSK:Maribor 3:0 (l:o) Maribor. 3. aprila Pred 700 gledalci je bila danes odigrana z napetostjo pričakovana finalna tekma med najbolj resnima kandidatoma za prvenstvo LNP, CSK in Mariborom, ki se je končala z veliko senzac'jo. čakovčanom se je namreč posrečilo zabiti Mariborčanom na lastnih tleh tri gole ter spraviti obe točki, kar pomeni, da so zdaj sami naibolj resni kandidati za naslov prvaka LNP. ČSK je bil danes brez dvoma boljše moštvo ter je njegova zmaga po poteku igre tudi zaslužena, čeprav je morda izražena nekoliko previsoko. Gostje so imeli najboljše moči v ožji obrambi, kjer se je razbila. vsaka nasprotn;kova akcija. Dobra je biia tudi krilska vrsta, ki se je uspešno udejstvovala v obe smeri. Napad je sicer na trenutke zaigral lepo. bil pa je v celoti naišibkejša formacija. Da je kljub temu trikrat zadel v mrežo, gre na račun zadnjih formacij Maribora, ki so bile danes pod vsako kritiko. Vratar in branilca domačih sta bila zelo nesigurna, krilci pa so igrali preveč defenzivna tako da je bil napad navezan sam nase. Igra sama je bila še dovolj zanimiva in naoeta, ni r»a nudila pravesra užitka za razvajene gledalce. Celotni vtis je pokvaril tudi hud incident proti koncu prvega polčasa, ko je branilec Maribora Korent dobesedno knockoutiral sodnika čamerni-ka. Isralec ie bil izkliučen, zadnjo besedo na b<-»do izrekli naši nogometni forumi. Vsekakor ie treba slično elemente kar za vselej izločiti iz snortnih vrst! Goli po nadli v 5. min. prvega polčasa ter v 17. in ris. nvn. drusreera polčasa. Tekmo ie sodil ljubljanski sodnik g. Ča-mernik. ki je bil sicer objektiven, pa ni mo2rel zadovoliiti pristašev niti igralcev domačega moštva. Celje : železničar 1:0 (0:0) Celje, 3. aprila. Živahni in zanimivi tekmi je prisostvovalo okrog 600 ljudi. Pred začetkom je poslevodeči predsednik SK Celja g. Ravnikar izročil igralcu Zupancu za tristoto tekmo za barve SK Celja lepo darilo. Celje je zmagalo tesno, a zasluženo. Gostje so predvedli lepo tehnično igro. Njih napad je bil dober le pred golom je slabo streljal Izvrstna je bila ožja obramba. Celjski napad je igral z elanom in bi dosegel večji rezultat, če bi bili krilci na mestu. Odlično se je uveljavila ožja obramba. Srednji krilec je igral vse prele-žerno ostala dva sta rešila svojo nalogo prav dobro. Takoj spočetka začno gostje nevarno ogrožati celjska vrata. Ves prvi polčas je Celje igralo proti vetru. Domača obramba je točno čistila teren gostje so bili v prvih 20 minutah v lahni premoči, potem pa se je Celje znašlo in odločno nastopilo s pro-tiakcijo Igra je postala tedaj izenačena. Vsi napori obeh moštev, da bi potresli nasprotnikovo mrežo, so bili zaman. Zadnjih 10 minut prvega polčasa je imelo Celje nekaj več od igre. Po odmoru je Celje pritisnilo in v 5. minuti je Dobrajc iz neposredne bližine pognal žogo v mrežo. Celje je bilo še ves drugi polčas lahno v premoči. Obe moštvi sta se krčevito trudili, da bi sprememb rezultat, a brez uspeha. Napada sta zgrešila nekaj izrednih prilik. Cim bolj je šla igra proti koncu, tem odločnejša je bila akcija Celjanov. Tik pred koncem so gostje še enkrat nevarno ogrožali celjska vrata, vendar pa je bilo že prepozno. Sodnik g. Kušar iz Ljubljane je bil objektiven, zagrešil pa je več hudih napak in izzval ogorčene proteste občinstva. Mladina Atletikov je v prvenstveni tekmi premagala mladino SK Celja s 3:2(3:1). Dopoldne pa je SK Olimp v prijateljski tekmi premagal SK Jugoslavijo s 4:3 (2:2). Zagrebška Viktorija v Lfublfani Viktorija : Reka 5:1 (3:1) Agilni Rečani so si za danea priskrbeli močnejšega nasprotnika, in sicer prav dobro prvorazredno enajstorico SK Viktorijo iz Zagreba. Dan je bil zjutraj še dovolj prijazen in tako je pač mnogo prijateljev nogometa pohitelo v spomladansko naravo, nekaj najbolj vročih pa zaradi beograjske tekme sploh ni moglo vzdržati v Ljubljani. Obisk na igrišču Reke je bil zato žal precej skromen, morda dobrih 200 ljudi. Viktorija je popolnoma opravičila dober glas, ki je šel pred njo, in je po pravici zabeležila prav efektno zmago. Moštvo je bilo tehnično in kombinatorno boljše od domačinov. Med posameznimi vrstami je bila prav dobra ožja obramba, ki ji je solidno sekundirala vsa krilska vrsta. V napadu sta se izkazala srednji napadalec Bondora kot odličen strelec in leva zveza Veber kot izboren tehničar. Rečani so si danes za svojo formo izbrali premočnega nasprotnika, ki mu niso bili kos v nobenem pogledu. Pomanjkanje znanja in sreče so skušali pač nadoknaditi z elanom. kar pa za boljši rezultat nI zadostovalo. Obramba je bila nesigurna. zlasti slab pa je bil vratar, ki ima na duši tudi dva gola. Krilska vrsta prav za prav ves čas nI prišla do sape, na tudi napad se brez Ermana in pozneje tudi ž njim povrhu ni mogel prav uveljaviti. Otvoritveni gol je zabil Bondora v 25. min. za Viktorijo, potem pa je Legat po krivdi zagrebškega branilca v 35. min. izravnal 1 : 1. Po lepem predložku Vebra je Bondora že minuto kasneje zvišal na 2 : 1. V 42. min. je slednjič pomagal postaviti rezultat prvegq polčasa Poljšak (Reka), ki je zadel lastno mrežo, 3:1. Po odmoru je bil še dvakrat uspešen Bondora. in sicer v 20. in 30. min. Tekma je bila prav zanimiva in fair in je res škoda, da pridnim Rečanom ni vrgla kaj več v blagajno. Prav dober sodnik je bil g. Doberlet. Spor na občnem zboru kolesarske 7,veze. Na včerajšnjem občnem zboru kolesarske zveze Jugoslavije je prišlo pri volitvah sa-veznega delegata Ludvika šefa do nasprot-stev med dvema taboroma. Zagrebčani so njegovo izvolitev odklonili, nakar so slovenski in beograjski delegati zapustili občni zbor. Zagrebški, karloväki in niSki zastopniki kolesarskih klubov so nato izvolili novi odbor s predsednikom Rosenber-gom na čelu. Beograjski delegati so prijavili protest. Knouk-out v Chieagu. Svetovni prvak v boksu Joe Louis je v V. kolu knock-out zmagal nad Harryem Thomasom. GÜNTHER WAGNER K.D., ZAGREB Naši na Kaninu V mednarodni tekmi v smuka je Ml naš najboljši — Praček — na devetem mestu Nevea (Chiusaforte), 1. aprila. Naša smučarska reprezentanca, ki bo pojutrišnjem nastopila v mednarodni tekmi v smuku s Canina, je sestavljena iz 11 tekmovalcev, in sicer Pračka, Znidarja. Zvana, Vollerja, Kleina, Podkubovška, Koblarja, Ankeleta, Lukanca, Gradišnika in Barbariča. Slednjega je povabil tržaški smučarski klub »Monte Tricorno«, ki je tudi prireditelj nedeljske tekme, sam od sebe. Italijansko ekipo tvorijo: Sertorelli Stefano, brat tragično umrlega italijanskega reprezentanta v Garmischu, ter Con-fortola, oba člana smučarskega kluba nameščencev elektrarne v Milanu, dalje Plattner, član smučarskega kluba iz Lecca in Cosuiich ter Perugini, člana prireditelja Razen teh so danes prispeli še državni prvaki in člani smučar, kluba Cortina d' Ampezzo trije bratje Laccidelli, Renato Dimai m Carletto Al vera. Italijansko damsko ekipo sestavljajo sestri De Rossi, Schi lani in Calcich, vse članice tržaškega kluba »Triglava«. Avstrijo, odnosno nemško Ostmarko zastopa za zdaj samo De Pretiš, član smučarskega kluba Kanzelhöhe. Ostalih tekmovalcev iz Avstrije dozdaj še ni in tudi ni verjetno, da bi prišli, ker imajo tamkaj preveč opraviti s plebiscitom. Proga s Canina je tehnično zelo težka ter je poteka tretjina po odprtem, dve tretjini pa po gozdnatem terenu. Od tekmovalcev zahteva veliko sigurnost in popolno tehnično znanje, ker je na njej polna vzboklin in jarkov, torej naravnih skakalnic, razen tega pa ponekod tudi precej primanjkuje snega. Start bo pod steno Bele peči v višini 1850 m. cilj pa 700 m nižje. Strmine se gibljejo med 37 in 48 stopinjami. Proga spada brez dvoma med najtežje mednarodne proge in je seveda popolnoma nova za naše tekmovalce, ki jo v treningu »obdelavajo« po dva- do trikrat na dan. Fantje se res temeljito pripravljajo in jih vsi občudujejo v njihovi vztrajnosti, kajti zjutraj so prvi na progi, zvečer pa se spet zadnji vračajo v kočo na Neveji. Borba v nedeljo bo huda, kajti imena nedeljskih tekmovalcev so znana po vsem mednarodnem smučarskem svetu in veljajo seveda tudi tukaj za favorite. Kljub temu so vsi naši najboljših nad. in sicer tem bolj. ker so imeii to pot skoraj teden dni časa za trening in poznajo progo skoraj od metra do metra* Cross-country v Celju SK Celje je priredil danes dopoldne na Glaziji v Celju propagandni cross-country za juniorje in seniorje. Proga za juni-orje ter za seniorje srednje- in kratkopro-gaše je merila 2.000 m, za seniorje-dolgo-progaše pa 5.000m Startalo je 27 tekmovalcev, in sicer 5 članov SK Celja, 8 članov Jugoslavije, 5 članov Maratona in 3 člani Železničarja iz Maribora. 5 članov SK Planine iz Ljubljane in 1 član Primorja. Sodil je savezni sodnik g. Karba iz Šoštanja, pomagal pa mu je g. Klein iz Ljubljane. Rezultati so naslednji: Tek na 2.000 m Juniorji kategorije B: 1. Črtomir Potočnik (Planina) 6:55 4petin-ke; 2. Zdenko (Jugoslavija) 7:16 4 pet; 3. Henrik Bratož (Planina) 7:24 3 petinke. Startalo je 6, na cilj je prispelo 5 tekmovalcev. Juniorji kategorije C: 1. Otmar Rottner (Železničar) 6:58; 2. Iv. Končan (Jugoslavija) 7:01; 3. Franc Mravlje (Planina) 7:24. Startalo je 10, na cilj je prispelo 7 tekmovalcev. Seniorji srednje-in kratkoprogaši: 1 Emil Goršek (Primor-je) 6:57 2 pet ; 2. Gusti Soster (Jugoslavija) 7:03 4 pet.; 3 Mario Koželj (Celje) 7:21 4 pet Startalo je 6 tekmovalcev, ki so prispeli vsi na cilj Tek na 5.000 m (seniorji dolgoprogaši): 1. Hinko Stojnšek (Maraton) 17:20 1 pet; Stanko Zupan (Železničar) 17:34 3 petine; 3. Valter Steiner (Celje) 18:13 4 petine: Start za ženski svet bo prav tam kakor za moške in tudi dolžina proge zanj je enaka, namreč 3500 m. Koča ali skoraj hotel na Neveji. kjer .-mo nastanjeni, je last tržaške skupine ; furlanskih planincev in je stara nad 30 let, vendar je bila po vojni temeljito prenovljena. Oskrbuje jo ljubeznivi g. Jacobini, po rodu Tržačan. ki gre našim vsestransko na roko, tako da se počutijo kakor doma. Mi smo vsi prepričani, da bomo v ned«-— Ijo — uspeli... V. B. L V. Tekma Jesenice, 3. aprila Ob ogromni udeležbi gledalcev — pri koči Neveji se je danes zbralo okoli 2000 oseh — so bile dopoldne tradicionalne mednarodne tekme v smuku a Kanina. Sneg se je od včeraj na danes ojužil, kar so spretno izrabili italijanski udeleženci ter vozili progo v strmem smuku, medtem ko so naši smučali kakor pri treningu v dolgih zavojih. Tekern se je v moški in žen ski konkurenci udeležilo 40 tekmovalcev, samo Italijanov in naših, ker Avstrijci in Nemci niso dobili startnega dovoljenja. Organizacija prireditve jo bila brezhibna. Naši udeleženci so dobili v dar krasen pokal prireditelja. Podrobni rezultati so bili naslednji: Med moškimi: 1. Dimai (Cortina) 1:54.2, 2. Confortola (Milan) 1:55.2, 3. Alvera 1:56, 4. Lacidelli (oba Cortina) 1:57, 5. Sertorelli (Milan) 1:57.4, 6. Lacidelli A. (Cortina) 1:59, 7. Buzzi (Trst) 2:06.1, 8. Lacidelli E. (Cortina) 2:07.4, 9. Praček Ciril 2:10.2, 10. Koblar 2:13.4. 11. Voller 2:14.2, 12. Žvan 2:15, 13. Zni-dar 2:17.2, 14. Ankele 2:19.3, 15. Klein 2:22, 16. Gradišnik (vsi Jugoslavija) 2:22.3. Nato je sledila še vrsta italijanskih tekmovalcev. Med ženskami, kjer so tekmovale samo domačinke, je zmagala na enaki progi Tržačanka Nives Dei Rossi 2:38.4, druga pa je bila Schilani. prav tako iz Trsta, s časom 4:19.4. O podrobnostih te tekme bomo poročali še v rednem »Jutru«. Franc Strucl (Maraton) 18:52; 5. Viktor Muraus (2elezničar) 19:12 4 pet Startalo je 7, na cilj je prispelo 5 tekmovalcev. Ostale nogometne tekme LJUBLJANA: Prvenstvo n. razreda: Slavija : Korotan 1 : 0 (1 : 0). Igra je bila odprta in napeta, toda Slavija je bila stalno v premoči in mora Korotan govoriti o sreči, da je bil poražen tako nizko. Pri Slaviji je ugajala obramba z mladim vratarjem, pa tudi ostali so bili prav zadovoljivi. Pri Korotanu je zadovoljil samo napad, ki pa je bil proti odličnemu vratarju brez moči. — Grafika : A dri ja 9 :0. Mladika : Moste 5:1. — Prvenstvo juniorjev: Ljubljana : Hermes jnn. 6:0 (2:0), Svoboda : Slovan jnn. 3 : 0. Praga: Praga : Beograd 4 : 1 (0 : 0) Dunaj: Avstrija : Nemčija 2:0 (0:0) 65.000 gledalcev Rim: Prvenstvo: Genova : Bologna 0 :0, Napoli : Lucchese 2:1, Ambrosiana : Ata-lanta 1 :0, Roma : Livorno 1 :0, Triestina : Juventus 2 :0, Bari : Liguria 0 : 0 Anvora: Belgija : Holandska 1:1 Basel: Švica : Češkoslovaška 4:0 (3:0)! Oxford je zmagal nad Cambrldgeom. V, tradicionalni veslaški tekmi med univerzama Oxford in Cambridge, ki je bila v soboto devetdesetič, je zmagal osmerec Ox-forda za dve dolžini in pol, in sicer s čar som 20:32. To je že druga zaporedna zmaga Oxforda, ki pa je v skupnem številu zmag le aa pet zmag za Cambrldgeom. Lovci iz vse Slovenije so zborovali Ljubljana. 3. aprila. Lane» dopoldne je imela v dvorani Delavske zbornice Zveza lovskih društev v dravski banovini tretjo glavno skupščino. Nad 51 delegatov v zvezi včlanjenih društev se je udeležilo skupščine, prisostvovali so pa tudi kot zastopnik g. bana dravske banovine inž. Urbas, častni predsednik >LD dr. Ivan Lovrenčič in zastopnik Jugoslovenske kinološke zveze g. Drenik. Skupščino je vodil zvezin predsednik dr. Krejči Viljem. Po uvodnih formalnostih je predlagal, naj se pošljejo vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Mariji, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in pozdravne predsedniku vlade dr. Stoja-dinoviču, ministru za gozdove in rudnike in Osrednji zvezi lovskih društav v Beogradu. V svojem poročilu Je predsednik nato podal obširen pregled o delovanju zveze in o lovskih prilikah dravske banovine. V zvezi ie včlanjenih 14 lovskih društev s 5000 člani, izmed katerih jih je 112 ustanovnih in 3998 rednih in 1390 lovskih paznikov. V preteklem poslovnem letu je bilo v zvezo sprejeto novo lovsko društvo v Kamniku. Predsednik je izčrpno poročal o notranjem ustroju zveze in o delovanju uprave, ki je v preteklem letu rešila 1024 najrazličnejših zadev. V smislu doloJb novega lovskega zakona so se oblastva v vseh važnih zadevah obračala na zvezo. Zavoljo tejra le bila zveza v zelo živahnem sodelovanju z bansko upravo in sreskimi načelstvi. Izvršila se je izpre-memba lovskega zakona, ki je bila sklenjena v narodni skupščini kot amandman v finančnem zakonu. Po njej bodo fizične osebe. ki so ob času. ko je novi lovski zakon stopil v veljavo, imele svoja lastna lovišča v izmeri 115 do 200 ha, dobile svoja lovišča nazaj, ko preteče zakupna doba onih občinskih lovišč, ki so jim lastna lovišča bila priključena. Dotlej pa morajo občine od prejete zakupnine plačevati prizadetim posestnikom sorazmerni del zakupnine. Upravna oblastva bodo v sporazumu z lovskimi društvi določila število odstrela. Prekoračenje se ho kaznovalo in izgubi lastnik po trikratnem kaznovanju pravico do lastnega lovišča. Zanesljivi pazniki bodo smeli odslej tudi v odsotnosti svojih gospodarjev streljati zaščiteno divjad, če dobijo v to svrho posebno dovoljenje upravnega oblastva, to pa le v sporazumu z lovskim društvom. Krivolov-stvo se odslej kaznuje kot tatvina po določbah paragrafa 314 k. z. Zveza si je na vso moč prizadevala, da prepreči razkosanje lovišč, da se pobija lovska tatvina in zaščiti divjad. Zveza je v preteklem letu izdala slovenski iovsko-ribiški slovar, v katerem je dr. Lo-kar .Janko na prav odličen način uredil slovensko lovsko izrazoslovje. Kot svoje glasilo izdaja zveza že 25 let mesečnik »Lovec?, ki ga ureja g. Mazlu Alfonz iz Ptuja. Vršili so se tečaji za lovske paznike, ki morajo po ncvem lovskem zakonu delati izpite pred posebno komisijo sreskih načelstev. Važno za lovce je obvezno skupno zavarovanje proti nezgodni» .'n odškodninski odgovornosti Izvršila se It hidi izprememba pravil Osrednje zveze lovskih društev v Beogradu in ;e v predsedstvo vstopil kot nj^i podpredsednik dr. Krejši Viljem. Prihodni zlor Osrednje zveze vseh lovskih društev naše kraljevine bo v jeseni v Mariboru. Zvezin pomožni sli lad Zeleni križ je plačeval onemoglim lovskim paznikom in njihovim sirotam podpore. Zanimivi so podatki iz lovske statistike, iz katere izhaja, da je lov precej pomembna panoga našega narodnega gospodarstva. Dohodki države, banovin in občin iz davščin in zakupnin, ki jih plačujejo naši lovci, so prav izdatni. Tako so na primer znašale samo zakupnine občinskih lovišč v 1. 1935. 1,818.395, v L 1936. 1,387.973 din, med tem ko so znašale v istem letu državne takse samo na lovske karte 110.395 din. V lovski sklad, ki služi podpiranju lovstva in pobijanju škodljivcev, so lovci v preteklem letu vplačali 50.756 din. Lovskonadzornega oseb-' ja je bilo zaposlenega v letu 1936. v dravski banovini skupaj 2046. Blagajniško poročilo je podal zvezin blagajnik prof. dr. Novak Fran, v imenu pre-gledovalcev računov pa je poročal Türk Vilko. Izvršene so bile volitve v upravni odbor zveze. Naposled so bile sprejete razne reso lucije o notranjem poslovanju zveze, o zve-zirtem glasilu Lovcu« in o pospeševanju lovstva v dravski banovini. Brezposelni Poštenih je med njimi čimdalje manj. Brezdelje kvari ljudi moralno; večinoma že skoraj noče več delati, tudi če se delo ponudi. Marsikdo med njimi se nagiba že h kriminalu: samo gleda, kje bi »suni!« — ali z njihovim strokovnim izrazom, »pljunil« — kakšno vredno reč. . Koliko je med njimi po prirodi dobrih ljudi, ki bi bili pošteni in častiti Zemljani, pa jih je ubilo življenje, zdrobila težka gospodarska kriza. Zdaj se že ne morejo več dvigati. Slovenski dom«•, 1, IV.) Takole je v resnici najbolj prav: priznati je treba, da so bili tudi brezposelni nekoč pošteni, častiti ljudje, a zdaj se ne morejo več dvigniti. To je pač najkrajša in najlažja pot, da se socialno vprašanje spravi s sveta. Aparat za branje misli Aparat za branje misli je izumil beograjski inženjer Stevan Petrovič. Mož se je s tem fantastičnem izumom bavil nič manj kakor 27 let ter je nedavno delo dokončal ... Človeka. katerega misli bi hoteli brati. je treba spojiti z aparatom. Zatorej odpade nevarnost, da bi mogli brati misli, ka-teregasibodi čloi-eka, ne da bi bil spojen z aparatom. (»Slovenski dom«, 2. IV.) Kakšno nevarnost neki naj bi prinašal takle skromen, beden aparat? Tisti, ki so kdajkoli imeli vzroka, da se zanimajo za misli drugih, so namreč že od nekdaj, a posebej še od španske inkvizicije sem, imeli dovolj zanesljivih instrumentom• na razpolago, da so izvedeli zanje. Res pa je. da so se morali ti instrumenti že od nekdaj dotikati človeka, katerega misli je hotel kdo dognati. — kra — LJubljana gre v pomlad Ne verjamete? Samo po stari tradiciji poglejte kostanje v Zvezdi, ki bi bili morah že davno zgoreti v pečeh, kakor so tivolski. Prvo zelenje na njih poganja, in če se ti stari, preizkušeni očala upajo priti z zeleno barvo na dan, ni vrag, da je pomlad res na pohodu. Da, res je, na hribih imajo še smuške tekme, toda to za dolino nič ne pomeni Malo pa ljudi le moti. Da hodijo še prav z nezaupanjem ven. Kakšen star upokojenec se kar ne upa odložiti zimske suknje in je zamenjati s površnikom. In tja ob Ljubljanico, kjer je res že vse pomladno in pomlajeno, ni ljudi. Pa je tam zdaj najlepše, v popoldnevih, ko je solnce toplo in ni vetra. Takrat sedeš v čoln samó v kopalnih hlačkah, kakor bi bilo že poletje. Da. lahko storiš to in ni se ti treba bati, da bi se prehladil, čeprav pišejo listi še z naslado o smučarskih tekmah v hribih. Skoraj sam boš na dolgi vijugasti poti proti Podpeči, kjer se bohoti na bregovih že toliko cvetja. Pa boš videl marsikaj, česar poleti ne srečaš. Ribe, ki so bile vso dolgo zimo nemotene in vajene miru, se kar ob čolnu poganjajo za mušicami in se nič ne boje. Ptice v grmovju niti ne zlete z vej, ko se pelješ mimo njih. In potem zaspiš v čolnu, in če imaš srečo, te voda sama prinese daleč do Ljubljane, ali pa te zanese čez dolgo ob breg. kjer te zbude mokre veje. ki te pomažejo po obrazu. Tile pomladni popoldnevi so najlepši. Lepši kakor čepenje v kavarnah, kjer slišiš na vseh štirih straneh neba same pogovore o novih pomladnih oblekah. * Zvečer pa, če hočeš, greš lahko uživat v klet spomine na zimo. Glasba. Zdaj pridušena rdečkasta luč, zdaj žarka, bela. Majhna loža ln v kotu gospodična devetnajstih let v naši družbi. Morda je malo prehitro pila. Zdaj je nekam negotova v svojih kretnjah, hudo vesela, a vendar utrujena. Da, silno zaspana je. Stisne se o kot in gleda izpod napol priprtih trepalnic v svet, ki je tako rožnat, tako majhen, živa muzika. »Ali naj še nalijem?« -O. ne, kvečjemu kisle vode. Kar pijana sem«, reče in se posmeje. Luč postane svetlejša, bela. Zdaj svet ni več tako lep. Na njenem čelu drobna gubica. Zato. ker skuša čim bolj odpreti oči. Pa spet pridušena rdeča luč. Tango. "Smem prositi?« Smeje se prikima in greva na plesišče. Pleševa. Da, utrujena je, pozna se ji. Zdaj mi je žal, da je nisem pusti v kotu lože. Toda, če ne bi bil jaz. bi bil prišel kdo drug, in nazadnje — človek je egoist. O. vem. zdajle najbrž premišlja: »če bi bil kmalu kopec ...« Pa ga noče biti. Pogledam jo: »Nekaj pa moram reči, gospodična. Imen'tno ste pri mizi markirali dobro voljo. Pa mene ne boste ukani-li. Saj sem videl, da niste skoraj nič pili.« Ne verjame prav v mojo iskrenost. Jaz pa gledam modro in resno kakor pravi Di-ogen. Samo prikima nazadnje in se utrujeno poredno nasmeje. Majhna uslužnost morda, pa dobro dé. * Takšna je Ljubljana zdaj. V pomladi bi v zimi, ki se skriva le še v kleteh. Boris Rihteršlč DEFINICIJA »če ima moški dve ženi, »Bigami ia.« »A če ima samo eno?« »Monotoni j a.* — kaj te to* Dve tvornici v Karlove« ustavili obrat Okoli 400 delavcev je izgubilo zaslužek Karlovac, 3 aprila. V začetku aprila je v Karlovcu prenehala obratovati tvornica za kemično industrijo Titanit. Hkratu z njo je ustavila delo tudi tvornica kovinskih izdelkov Kovina, ker je bilo delo te tvornice tesno povezano z delom prve tvornice. V obeh podjetjih je bilo uslužbeno čez 400 delavcev. Ce upoštevamo še njih rodbinske člane, je tako prizadetih okoli 2000 Tjudi. Razen tega bosta trpeli veliko škodo trgovina in obrt, ker izgubita vse te odjemalce. Delavske mezde so znašale letno okoli treh milijonov, a plače tvorniških nameščencev okoli 600.000 dinarjev. Prav tako izgubi mestna občina veliko vsoto na davščinah, to je okoli 450.000 dinarjev. Z ustavitvijo obeh obratov bo tako v Karlovcu okoli pet milijonov dinarjev manj v prometu, kar se pač mora občutno poznati. Zanimivo pa je, da se obrat ni ustavil zavoljo slabe konjunkture, temveč zaradi tega. ker se podjetju ni podaljšalo obrato vaino dovoljenje. Začela se je akcija, da se to dovoljenje doseže, in je upati, da v tem pogledu ne bo ovir. WBSSSBE Beseda 1 Din. daveU 3 Oln za šllro ali dajanje aasiova 5 Oln Najmanjši znesel: 17 Oln. Motorno kolo s prikolico rabljeno, lahko, starejše tipe kupim. Ponudbe pod »300 Din mesečno« na ogl. odd. Jutra. €ez dm in strn ••• Stena in stenica Stala je pred menoj Triglavska stena, 10. maja 1936. ponosna in nedostopna; kot velik klicaj me je vabila in svarila obenem... ■^neg se ie pod nogami nižal od cepetanja, vedno dalje sem bil od zmage, moči tudi niso zadoščale, da bi dalj časa visel, sekal in iskal v stenici in nad njo. (Uroš Zupančič. »Planinski vestnik«, 193813). Gangsterski film Xekega avgust ove ga večera 1936 sem sedel i' kinu r španskem Burgosu. Tam sem videl tudi generala Franca in generala Molo. kako s silnim navdušenjem gledata neki ameriški gangsterski film. Prav dobro sem tedaj tudi mogel slišati zunaj regi jan je strojnic, ki ,«0 kosile ujetnike in jim za vedno odvzele upanje na morebitno s\K>bo-do. (»Slovenski dom«. 21 lil.) Španci so r resnici fanatiki svobode, da jim ni primere na svetu: dokler strojnice ne zaregljajo prt-d njimi, še zmerom trdovratno verujejo vanjo H no pa vendarle človeku ne more v glavo: da se namreč na Španskem še zmerom na jde io ljudje, ki mislijo. du morajo v kino če hočejo videti gangsterski film. Metuzalemska starost Ameriški časopisni kralj Wiliam R andò! ph Hearst, ki je stai 666 tet. je prepustil vodstvo svojih listov najstarejšemu sinu. C»Slovenski dom«, 22 lil.) Od \raga so trdoživi ameriški industrijski in denarni ki al ji, a težko boš našel med njimi moža. ki bi segel Wihamu Hearstu do gležnjev*. Pa tako je tudi prav: če bi očetje živeli v stoletja, bi bili otroci starci. ko bi prevzemali dediščino po njih. Gledališče na deželi Tukajšnje pevsko društvo »Škrjanček« (oziroma Katoliško prosvetno društvo) je uprizorilo na Jožefovo ob 21) veselo in duhovito opereto »Študentje smo«... Škoda je samo, da se je premiera precej ponesrečila, kar pa je pripisati dejstvu, da se je manjkalo talentiranih igral-cev in pa glasovno dobrih moči. Sploh pa je v vseh treh dejanjih prišlo namesto vesele razgibanosti do mučnih scen, katere bi smele biti izx'ajane le v drami ... Vsekakor pa je bil dosežen višek v drugem de janju, ko se je podrl zastor, na katerem je bilo inscenirano mot je... Čisto slab in nerazumljiv ter v igri zanič je bil g. Ambrož v vlogi trgovca Kobeta... Čim je on zaigral, ie bilo, kakor da bi hotel vso stvar bombardirati. (»Slovenski narod« 23. lil.) Sodoben film Namesto vitezov, ki drve v smrt, gledamo, kako drhte jeklena telesa orjaških oklopnic. skrivnostne podmornice pa drve v neznanem poslanstvu pod morsko površino. In na dnu vsega tega jeklenega življenja je spet ljubezen moških do enega dekleta, ljubezen, ki za enega pomeni odpoved, za drugega zmago Toda tekmec, ki je v boju in ljubezni pogorel, se ne vrže v smrt kakor stari romantični junaki, marveč stisne zmagovitemu nasprotniku roko in se ugrizne v zobe. f»Slovenski dom«, 26. lil.) Ne da se reči. da ne bi bili simpatični ti sodobni vitezi iz jeklenih podmornic, ki se zavoljo nesrečne ljubezni mč več ne mečejo v smrt. Samo svojo skr hm os t naj bi (i vrli junaki zaupal, sveiu. namreč kako to napra\-ijo, da se ugriznejo v zobe? Diplomatski stil Chamberlain je zdaj poskusil, da se \rne nazaj proti toku navzgor Vsaj delno. In zares, v Rimu je naletel na prijeten odmev... Toda ta odmev je bil omejen... Naj bodo omejena kakorkoli, italijansko-angleška pogajanja imajo za ohranitev miru velike zasluge že po predmetu samem, kakor tudi z ozirom na bodočnost. (»Pone-deljski Slovenec«, 28. II.) Hvala bogu zares, da se je vse tako dobro izteklo. Kar se tiče nas, naj le bodo omejena pogajanja in odmev, da ie za ohranitev miru prinesejo »velike zasluge že po predmetu samem, kakor tudi z ozirom na bodočnost«. GALVANSKA OPREMA fa poniklanje, kromanje, kadmi-ranje, pobakrovan je ter opreme za brušenje in poliranje, EGON HAAS, Zagreb Mesnička ul. 13. telefon 24-0-75 gen. zastopstv o t. t. Langbein-Pfanhauser-Werke, Wien — Leipzig Pohištvo deseda I Olm da ves Ola. za suro ali dajanj« aasiova S Din. Najmanjši snesefe 17 Oln Kuhinjsko pohištvo kompletno prodam. Riharjeva ul. 2, vrata 2. Beseda 1 Din, davek 3 Din za šllro ali dajanje aasiova 5 Din. Najmanjši znese 6 17 Din.. MIZARJI! Elektro-rezkalni stroj zelo poceni prodam. Dovžan Ivan, Celovška 34. Telefon 30-72 Beseda 1 Din. davefc j Din aa šllro ali dajanje aasiova 5 Din. Najmanjši znesefc 17 Din. Jvignite v oglasnem oddelka dospele ponudbe. Med mestom in deželo oosreduje «Jutrov«. mali oglasnik I! (NSERIRAJ V „JUTRU" ! ♦ ' ♦ • ♦ ♦ il .♦»•♦»♦.»♦ »»»M M < Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči ena-«ega učinka, kakor & časopisnim oglasom Mgai delokrog Je ne-»mejen Časopis prid» v vsako hišo ln govori dnevno desettisočem itateljev. Redno ogla-*anje v velikem dnevniku je najuspešnejša nvesticija, kl prinese korist trgovcu in kupcu. ♦♦.♦♦♦♦♦».♦♦.♦♦M»».. n INSERIRAJ V „JUTRU"! Državna razredna loterija Kakor je spremenjeni loterijski načrt tudi v preteklem 35. kolu s svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupovalcih srečk, ker so bile skoro vse velike srečke vzete od strani pooblaščenih prodajalcev in njihovih preprodajalcev razprodane, zato je državna razredna loterija ta načrt ohranila v veljavi tudi za nastopajoče 36. kolo srečk. Srečke I. razreda 36. kola so gotove in dane v prodajo 15. marca t. 1. v 100.000 celih srečkah z žrebanjem in to: I. razred 13« ln 14« aprila 1938. h IL razred 10. In 11. maja 1938. L III. razred 9« ln 10. junija 1938. L IV. razred % ln 8. julija 1938. L V. razred od 11« do zaključno 22. avgusta v Beo gradu In od 26. avgusta do zaključno 7. septembra t. i. v Skoplju. Cena srečk za vsak razred je sledeča: cela srečka din din 100.—, četrtina srečke din 50.—. Skupna vrednost vseh dobitkov znaša: >>0.— ; polovica, srečke din 64.991.000' P* V tem kolu je 8 premij In to: po din 2,000.000.—, 1,000.000.—, S 500.000.—, 1 po 400.000.— In 2 po 300.000.—. Poleg teh premij je še ogromno število dobitkov po din 200.000.—, 100.000.—, 80.000.—, 60.000.—, 50.000.—, 40.000.—, 35.000.—, 30.000.—, 25.000.—, 20.000.—> 15.000.—, 12.000.—, 10.000.—, itd. V najsrečnejšem primeru v možni združitvi Premije in dobitka v V. razredu lahko zadenete na eno srečko din 3 200.000' Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Srečke zamorete dobiti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih srečk, ki so skoro v vsakem večjem kraju. Pobližnja navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. S kupovanjem srečk državne razredne loterije vsak posameznik, poleg osebne koristi, ki ga lahko zadene, obenem pomore narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji in invalidom, ker se razdeli čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno v prej omenjene pom. svrhe. KUPUJTE SREČKE V GLAVNI KOLEKTUR1 DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE »VRELEC SREČE« Alojzi] Planlnšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Tel. 35-10« Strogo solidno poslovanje Urejuje Davorin fiavJJen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratnl dal Ja odgovoren Alojs Novak, — Vsi s Ljubljani.