TRGOVSKI Časopis z a. trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/* leta 90 Din, za '/* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telelon št. 30-60. Leto XVI. V Ljubljani, v četrtek, dne 18. julija 1933. štev. 80. I/eUlca iavMc dela seben odbor za študije, ki je proučil Poslane predloge vlad po treh kriterijih 11 sicer: z ozirom na boj proti brezposelnosti, 2- po povečanju produktivnosti z javni-** deli in 3. po mednarodni pomembnosti predloženih načrtov. Odbor je izvršil razpored del po njih mednarodni važnosti, a tudi po njih produktivnosti in po njih gospodarski važnosti za prizadete države. Za 378-2 milijonov šv. fr. javnih del v Jugoslaviji Po načrtih tega študijskega odbora naj bi se izvršila javna dela v Avstriji za 95 milijonov švicarskih frankov, v Bolgarski za 12-3, v Estoniji za 8-1, v Madžarski za 35 v Latiški za 131-9, v Romuniji za 280 in na Poljskem za 454 in v Jugoslaviji za 378-2 milijonov švicarskih frankov. V Jugoslaviji bi se izvršila ta dela: 1. Spopolnitev cestnega omrežja, kar bi veljalo 137-5 milijonov švicarskih frankov. 2. Zgraditev železniške proge in mostovi čez Donavo, kar je preračunano na 50-5 milijonov švicarskih frankov. 3. Izgradnja beograjskega pristanišča, kar bo veljalo 10-2 milijonov šv. fr. 4. Zboljšanje železniškega omrežja, kar bi veljalo 180 milijonov šv. fr. Po mnenju študijskega odbora bi bila rentabilna ta dela: Izgraditev glavnega cestnega omrežja v celoti, to je v višini 137-5 milijonov šv. fr. in enako v celoti tudi zboljšanje železniškega omrežja. Rentabilnost velikih javnih del v Jugoslaviji ceni torej odbor na 317-5 milijonov šv. fr. Popoldne je predložil Francoz Cah en-Salvador naj bi se poverilo nadaljne obravnavanje vprašanja javnih del stalnemu komitetu, ki naj bi v podrobnosti obdelal to vprašanje. (fW0t ttunidca Ht&Uauia .Za njim je dobil besedo jugoslovanski s^legat Ivan Mohorič, ki je imel posebno l^en dan, govoril počasi in s povdar- , da so ga vsi delegati poslušali z pozornostjo. Takoj uvodoma je izja-jj**.) da želi po obširni splošni debati o po-javnih del, glede katere se vsi več 1 manj strinjajo, preiti na konkretizacijo ojf^šanja. Zahvalil se je organizacijskemu Vn.^u konference, da je stavil pereče ije javnih del na dnevni red in *iti “li ugotovil, da zadostuje mal vpogled v seznam programa javnih del, ki jih predlaga odbor D. N., da se ugotovi, da so javna dela najpotrebnejša in najnujnejša predvsem v agrarnih državah vzhodne in jugovzhodne Evrope. Ako se program del D. N. nanaša predvsem na Jugoslavijo, Romunijo, Bolgarijo, Poljsko, Letonsko in Madžarsko, ni to zgolj slučaj, kajti v odboru D. N. so bili najizbranejši strokovnjaki, ki so podrobno razmotrivali vso ogromno množico predlogov, ki so jih bili prejeli in iz njih izbrali samo one, ki imajo poleg važnosti za zaposlitev delavnih sil tudi zajamčeno rentabiliteto in predvsem pa, ki imajo mednarodni značaj in pomen. Ako je ta odbor predložil konferenci de-tajliran program, ki ga je sprejel, kar posebno podčrtava, soglasno, je to storil radi tega, ker je bil prepričan, da je sila v teh državah največja. Predlagana javna dela naj bi se izvršila s pomočjo mednarodnega sodelovanja pod vodstvom strokovnjakov D. N. Agrarne države ne razpolagajo same z zadostnim kapitalom, njihova kreditna kriza je znana in splošna, imajo pa sirovine in delovne moči, željne dela, ki bi se angažirale za izvršitev teh del. Govornik tu posebno povdarja važnost zboljšanja železniškega omrežja in cestne mreže v Jugoslaviji za veliki mednarodni promet. Nato reagira na izvajanja predgovornikov in vztraja na tem, da se program del, ki je bil predložen od Društva narodov, vzame kot podlaga za vsa razmotrivanja in delo v posebni komisiji, kateri namerava konferenca zaupati nadaljne izvajanje tega vprašanja — in nadaljuje: Zakaj treba v prvi vrsti pomagati agrarnim državam >Marsitoomu bi se utegnilo zdetii paradoksalno, da je odbor D. N. sestavil program javnih del, ki vsebuje samo agrarne države, ki izkazujejo vendar po raznih statistikah najmanjše število registriranih brezposelnih. Čudno bi se zdelo, da niso tu vsebovane države z milijoni kvalificiranih delavcev, ki so brez zaposlitve. Odgovor na to je kratek in jasen: Res je, da nimamo po uradnih statistikah registriranih milijonov brezposelnih, toda ne sme se pozabiti, da je prirastek prebivalstva v agrarnih državah neprimerno jačji in večji kot v visoko razvitih državah zapada in severa. Pred vojno smo lahko ta prebitek izseljevali in oddajali v industrijske centre zapada in v prekomorske države. Danes je ta možnost odvzeta, pa ne samo to — marveč se nam vračajo v domovino še oni, ki so bili odšli v borbi za kruhom preko morja in za meje. Inicijativa v industriji, ki prihaja povečini le od zunaj, je od početka sedanje depresije popolnoma prenehala — kaj nam torej preostaja? V poljedelstvu je nemogoče zaposliti več ljudi, kot jih je že, ker niti tega ne moremo prodati po cenah, ki bi krile proizvodne stroške, kar pridelamo s sedanjimi delovnimi silami in vsak dan moremo manj in vedno manj izvoziti. Prirastek prebivalstva pa se ni zmanjšal in tako nastaja socijalno zlo, ki ga je treba lečiti. Baš v organizaciji javnih del vidimo najboljšo možnost, da to zlo ublažimo in zmanjšamo. Javna dela v naši državi imajo dokazano visoko rentabilnost in mednarodni pomen.« Ocenjujoč na-to program del za Jugoslavijo, opozarja govornik konferenco tudi na izredno važnost izgradbe mreže mednarodnih telefonskih kablov skoizi Jugoslavijo i;n Balkan v Orijent. Ti so za bodoči razvoj trgovskih stikov z bližnjim vzhodom najvažnejšega pomena. Danes se končujejo mednarodni kabli na severni meji Jugoslavije, ker se dela radi nastale krize niso mogla nadaljevati.’ že sam tranzit jamči za rentabilnost teh naprav neglede na n otiranju promet, ki ved- no bolj narašča. Ugotavlja, da je bila zadeva proučavana že na več mednarodnih konferencah in da so načrti zanje že davno gotovi. Zaključujoč svoj govor predlaga, da se dopolni program del v omenjenem smislu in se priključuje francoskemu predlogu za ustanovitev stalne institucije, ki naj izvrši vsa potrebna preddela za izvršitev javnih del. Govor ministra Mohoriča je bil sprejet z velikim odobravanjem in so mu zlasti čestitali vsi delegati agrarnih držav. Upamo, da pride tudi do dejanj in da se kmalu začno velika mednarodna investicijska dela v Jugoslaviji. Spor zaradi našega izvoza na češkoslovaško poravnan Vsled uvedbe sindikalnih taks na naš uvoz svinj, masti, slanine, jajc in drugih predmetov na Češkoslovaško, se je naš izvoz tako zelo podražil, da se ni več izplačal in da je zato skoraj popolnoma prenehal. Naravna posledica tega pa je bila vsled klirinškega prometa, da je padel tudi češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo. Sindikalne takse so bile tako v škodo Jugoslaviji ko Češkoslovaški. Da se zopet zboljšajo trgovinske zveze med obema prijateljskima državama, so se začela v Pragi pogajanja o spremembi čsl. sindikalnih taks. Ta pogajanja so se pred kratkim ugodno zaključila in sklenjen je bil začasen sporazum, ki velja do konca septembra. Sporazum je bil sklenjen na tej podlagi: Z novo carinsko tarifo Češkoslovaške so bile carine povišane za 56 kmetskih pridelkov. Za vse te pridelke se sindikalne takse odpravijo. Tako ne velja več sindikalna taksa za jajca, mast in slanino. Pri svinjah je ostala še naprej v veljavi sindikalna taksa v višini 10 Kč za svinjo. Vseeno pa so uvozne pristojbine zmanjšane, ker so pristali češkoslovaški uvozniki, da znižajo svoje komisijske pristojbine in tudi nekatere druge svoje zahteve. Sporazum je dosežen tudi glede našega majskega in junijskega svinjskega uvoznega kontingenta, ki sta ostala vsled pretirano visokih pristojbin neizkoriščena, da se moreta uporabiti v drugi polovici leta. Naša prizadevanja, da te kontingente izkoristimo, so povzročila, da je cena že v prvem tednu, ko je zopet oživel naš izvoz v Češkoslovaško, padla za svinje za skoraj 3 Kč pri kilogramu. Ker so namreč Rumuni in Madjari svoj julijski kontingent izčrpali že v prejšnjih mesecih, smo bili na praškem trgu brez konkurence in smo mogli prodati vse blago, čeprav za malo slabše cene, ker je bila naša ponudba nakrat prevelika in to v neugodnem času za kupčijo s svinjami. NAZADOVANJE NEMŠKE TRGOVINSKE BILANCE Nemška trgovinska bilanca je bila v juniju aktivna za 29 milijonov mark. V maju je znašal suficit nemške zunanje trgovine še 89 milijonov. Sploh se vidi, da nemški izvoz vedno bolj pada in kar je posebno značilno, da pada najbolj izvoz gotovih izdelkov, v manjši meri pa izvoz sirovin. Posebno pa je nazadoval nemški izvoz v Rusijo in sicer kar za dve tretjini. MADJARSKI IZVOZ VINA V ŠVICO NARAŠČA Madjarski izvoz vina v Švico že. ijekaj let narašča, posebno pa se je p&večal lani. Leta 1930 je izvozila Madjarska vina v Švico 22.628 hi, 1. 1931 že 40.632, lani pa kar 117.165 hi v vrednosti 2,5 milijona šv. frankov. Pri uvozu vina v Švico je prišla s tem Madjarska na 3. mesto, takoj za Italijo in Španijo in pred Francijo. Italija je uvozila lani 457.051 hektolitrov vina, Španija 450.975 hi. deset tet tniču Eno dobro stran ima vendarle pakt štirih, da jamči vsaj za deset let miru v Evropi. To jamstvo sicer ni stoodstotno, ker pač niso v mednarodni politiki presenečenja nikdar izključena, vendar pa je to jamstvo tako veliko, da smemo verovati v mir. Za odpravo krize zaupanja je s tem storjen prvi pomembni korak, kajti v začetku vse te krize je bil strah narodov, da bi mogla politična nasprotja izzvati krvave konflikte. Ta strah je preprečeval vsake mednarodne investicije in bil eden glavnih razlogov, da se ni tezavriral samo mali domači kapital, temveč tudi veliki mednarodni. Z odpravo vojnega strahu je zato ustvarjena prva možnost, da prične veliki mednarodni kapital zopet oživljati mednarodno gospodarstvo in v tem je pozitivna stran pakta četvorice. Imamo torej pred seboj najmanj deset let miru in s tem nastaja za nas vse dolžnost, da teh deset let čim bolje uporabimo za ustvarjajoče delo. Predvsem pa bi morali določiti sebi jasen in smo-tren program dela in kar smo na tem mestu že, opetovano naglašali, moramo zopet ponoviti: potrebna nam je jugoslovanska desetletka ustvarjajočega dela, potreben nam je do podrobnosti izdelan načrt dela, da bomo v teh desetih letih res izkoristili vse možnosti za naš gospodarski napredek. Mnogo načrtov o prvih nalogah, ki jih mora izvršiti naše gospodarstvo, je bilo že podanih, tudi iz vladnih krogov smo že slišali o nekaterih pozitivnih akcijah, ki jih namerava izvesti naša vlada. Naj ne ostane le pri besedah, temveč naj se preide k dejanjem, kajti samo ta morejo pomagati. Eden glavnih ciljev tega programa dela mora biti ta, da se z javnimi deli zmanjša brezposelnost ljudi. V prvi vrsti je zato pričeti z zidanjem avtomobilskih cest in z zboljšanjem ter izpopolnitvijo našega cestnega omrežja. Silna beda v rudarskih revirjih naravnost kriči po veliki savski cesti. Nobenih anket, nobenih komisij o stanju v rudarskih revirjih ni več treba, temveč potrebno je le eno, da se začne z graditvijo savske ceste. Načrti za to cesto so že gotovi in zato ni treba drugo, ko razpisati dela, da se ta takoj prično in da bo do zime že nekaj dela izvršenega, čim več del bo sedaj izvršenih, tem manjša bo beda prebivalstva v zimskih mesecih, tem manj bo treba tudi podpirati brezposelne. Ne samo iz socialnega, temveč že zaradi državnih financ je treba pričeti z gradnjo savske ceste. Ne sme pa to biti edina cesta, ki se bo pričela graditi, temveč zgraditi je treba tudi vse druge ceste, ki so nam neob-hodno potrebne. Tako je nujna dobra avtomobilska cesta z Jesenic do Sušaka ter iz Maribora do Sušaka. Savska cesta mora biti začetek gradnje velike ceste, ki bo vezala vse tri naše lepe prestolnice. A tudi v vseh drugih banovinah je treba spopolniti cestno omrežje. Misliti pa je tudi na spopolnitev železniškega omrežja. Tu moramo omeniti zlasti na zvezo Slovenije z morjem. V zvezi s tem pa je treba izpopolniti tudi morski promet, da bodo redne parobrod-ne zveze omogočale našemu blagu dostop na tuje trge. Zlasti redna morska zveza s Palestino in Levanto je neob-hodna in naravnost milijone zapravljamo, če ne zgradimo te proge. Naša desetletka mora biti desetletka dela za zboljšanje prometnih zvez in sicer vseh vrst, zlasti pa onih, ki so odločilnega pomena za naš izvoz. Prometna desetletka, to mora postati naš cilj in v tem delu moramo izkoristiti dobo miru, paibo tudi za nas pakt štirih v korist, pa čeprav ni bil to namen njegovih očetov. Prometna desetletka, to je gospodarski program Jugoslavije, ki mora biti uresničen v desetih letih miru in potem bo večja tudi — naša varnost. Gd/tiapzaA&kfi POBIRANJE TROŠARINE NA ELEKTRIČNO STRUJO Po informacijah, toi simo jih prejela odi merodajne strani, elektrarne, tki oddajajo strujo samo za razsvetljavo, ne pa tudi za pogon, niso dolžne postaviti atrujomera v zmislu razpisa ministrstva financ broj 90.922/32. ‘ I Nedeljski »Slovenec« je objav!h odgovor na ,naša izvajanja o nastopu .g. J. A. proti znižanju obrestne mere Narodne banke. »Slovenčev« odg o vor pomeni popoln umik »Slovenca« in g. I. A.-a, pa Čeprav skuša »Slovenec« ta umik zamaskirati z originalnim, a ne premožatim izgovorom, da g. I. A. sploh ni zagovarjal obrestne politike N. B., temveč je hotel le pokazati na jedro problema vse obrestne politike Narodne banke. Da bi ta iz trte izviti odgovor še bolj držal, dostavlja »Slovenec«, da je g. I. A. nastopil z zahtevo po odpravi kontingentiranja, kar bi najbolj bilo v korist baš trgovini. Ce bi bil »Trg. list« res zastopnik trgovskih interesov, potem bi moral podpirati izvajanja g. I. A.a z obema rokama, se glasi kronani konec tega »Slovenčevega« odgovora. G. I. A.-u in »Slovencu« moramo predvsem povedati to-le: Presneto malo briga nas in vso javnost, kaj si je g. I. A. pri pisavi svojega članka mislil. Glavno je le to, kar je napisal in ni naša krivda, če je napisal to tako nerodno, da ga je vsa javnost razumela napačno. Je pač stara resnica, da včasih tudi največji strokovnjaki ne znajo povedati tega, kar mislijo, toda ta nesposobnost ni noben izgovor. V debati je že mesece previsoka obrestna mera Narodne banke. Na neštetih shodih in zborovanjih je že bila izrečena zahteva gospodarskih krogov po znižanju obrestne mere. Nastali sta dve fronti: ena za znižanje, druga proti znižanju. Na eni vsa ogromna množica gospodarskih ljudi, na drugi strani delničarji Narodne banke. In v tem boju se naenkrat oglasi I. A. in nastopi »proti vpitju po znižanju obrestne mere« in začne govoriti, da se naša javnost meni le za postranska vprašanja, a pozablja na glavno vprašanje: o značaju kratko- in dolgoročnosti posojil ter o kon- tingenti ranju! In po vsem tem pravi še g. I. A., da ni zagovarjal kreditne politike Narodne banke! G. I. A. in »Slovenec« ,lahko sebi dopovedujeta, kar hočeta, ampak javnosti takšnih praznih izgovorov ne bosta dopovedala. In kot dokaz moremo navesti nedeljsko »Jutro«, v katerem reagira njegov gospodarski urednik na izvajanja g. I. A. čisto v našemi smislu ter tudi že zavrača izgovor g. I. A.-a, kakor da ne bi nastopil kot zaščitnik obrestne politike Narodne banke. Pravilno pa reducira »Jutro« tudi najbolj ponosno tezo g. I. A.-a (da je namreč treba spremeniti načela, po katerih dovoljuje Narodna banka posojila), ko pravi, da ta zahteva ni nič novega ter jo »Jutro«, ponavlja že leta in leta. Štev. 80 Ko konstatiramo ta popolrii umik gospoda I. A.-a, pa moramo spregovoriti še par besed o ljubeznivostih, M si jih je dovolil »Slovenec« na naš naslov, ko se vprašuje, če res zastopamo interese trgovstva in koga danes prav za prav zagovarja »Trgovski list«. Na to ljubeznivo vprašanje odgovarjamo, da prav gotovo ne zagovarjamo tistih, ki na direkten ali indirekten način zagovarjajo visoko obrestno mero Narodne banke. Ta obrestna mera se mora znižati in če kdo smeši zahtevo po znižanju obrestne mere in čeprav tudi z nadvse učenimi premišljevanji, bomo mi nastopili proti, pa naj bo to Peter ali Pavel, g. I. A. ali pa »Slovenec«. To pa zato, ker mi res zastopamo trgovske interese in ker jih zastopamo tako dobro, da mora Še g. I. A. pred nami retirirati! In s to konstatacijo naj bo debata zaključena, če seveda ne bi čutil g. I. A. ali kdorkoli potrebe, da bi zopet nastopil proti ypitju po znižanju obrestne mere Narodne banke. Težnje naše tesne tcgwine V ipetek, dne 14. t. m, je bila seja odbora Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj v. Ljubljani, ki je razpravljala o važnih strokovnih zadevah. Z ozirom na potrebo, da se delo Osrednje sekcije čiim bolj živahno in pozitivno razvije, je Osrednja sekcija osnovala tarifni odsek, ki bo vsem članom v vseh tarifnih zadevah na razpolago. Informacijski odsek bo vodil evidenco o nesolidnih tvrdkah in dajal članom potrebne informacije; vodil bo evidenco o tržnih cenah in zbiral ter dajal članom informacije o razpisanih dobavah. Upravni odsek bo opravljal posle z zvezi iz intervencijami in se zavzemal za zaščito 'lesne trgovine v tarifnem, prometnem, davčnem in zakonodajnem pogledu. Razpravljalo se je nato o akcijah, ki naj jih Osrednja sekcija podvzame na odločujočih mestih. Sklenilo se je odločno zahtevati revizijo pravilnika o najemninah leža-rinskih prostorov. Lesmi izvozniki so radi visokih najemnin za ležarinske prostore primorani odpovedati prostore in je v interesu železnice same, da končno vendarle ugodi že večletni tetžnji izvoznikov po reviziji pravilnika, ki je bil uveljavljen leta 1927 in ki nikakor ne odgovarja več današnjim prilikam. Obširno se je razpravljalo o obrestni meri in sklenilo, da se Osrednja sekcija pridruži gibanju za znižanje obrestne mere ter da izrazi svoje tozadevne težnje na odločujočih mestih. Sklenilo se je posredovati, da se pri obračunavanju valute v klirinškem prometu obračunava po dejanskem tečaju, ker pri 'sedanjem ua:inu obračunavanja utnpe naši izvozniki znatno škodo. Ker je rok za kritje izvoznega uverenja, ki znaša 45 dni, mnogo prekratek, ker v dostih primerih prispe blago v tem času šele v kraj namembe, oziroma izvoznik nikdar ne more podati garancije, da bo kupec plačal blago v predpisanem roku, je Osrednja sekcija Sklenila, pozvati merodajne čin; te!je, da se rolk za kritje uverenja podaljša na pol leta. Istotako je nujno potrebno izpremeniti postavke za izvozna uverenja, ki so znatno previsoka. Osrednja sekcija bo podvzela akcijo, da bi Narodna banka priznavala v kritje izvoznega uverenja tudi zneske, ki jih izvozniki prinesejo v državo, ali ki jih prejmejo v denarnih pismih. Narodna banka sedaj takih zneskov ue priznava v kritje uverenj, kar 'povzroča izvoznikom velike nepiiUke. Osrednja Bokcija je že ponovno posredo- vala, da se prepoved izdaje izvoznega uverenja, že v primeru, \ dr Pr til do ro sk pakta Rusija in Poljska, ki .sta pri vs evropskih vprašanjih zainteresirani in td dovolj močni, da branita svoje interese, Rumunski zunanji minister Titulescu turški zunanji minister Tevfik Ruždi b< sta povabila Bolgarsko, da sklene balkat ski locarnski pakt s svojimi sosedami. Kalfov, bivši bolgarski zunanji minist« v Cankovovi vladi, se je izjavil proti bal kanskemu locarnskemu paktu. V iste« smislu se je izjavila tudi večina govorni kov na seji širšega zunanjega parlame! »o tarnega odbora. Od opozicije, zilasti zet ljedelske, ni bilo na tej seji skoraj nob' nega zastopnika. Bolgarski ministrski predsednik Mušaj Lj nov je pred posebnim zunanjim odbore« j Pr sobranja oficialno izjavil, da Bolgarska n« d« bo podpisala vzhodnega londonskega pakta 0 V manifestu uveze 'zedinjenih bo Iga skih zomljcdelcev, ki zastopa brez d v on večino bolgarskih kmetov, se o zunaii politiki zveze pravi, da bo sledila tradt cionalni politiki A. Stamboilijskega, to i! politiki bratstva, miru in sporazuma vsemi sosedi, zlasti pa z bratskim jugosl« vanskim narodom. Politični tajnik vladnega bolgarske#* zemljedelskega bloka, Petko Dekov, se jf v posebni izjavi novinarjem ostro izjavi1 proti vladni politiki in zlasti proti notri1' njemu ministru Girginovu, ki kruto pr®' ganja vse zemljedelce. ■Med podonavskimi in iesmoiskimi nimi državami ni prisilo do sporazum9 y irlflfte količino v i f ‘1 lri Ki nc\ aninln ritfVfl' J' glede količine žita, ki bi ga smele izv« žali podunavske države. Tudi kompro-misni predlog" podonavskih držav, da h' te izvozile le 5, mesto 5-7 milijonov vagO' nov žita, so čezmorske države odklonile- Na kongresu francoskih socijalistov j« prišlo do ostrega konflikta med levim i11 desnim krilom stranke glede stališč« stranke do vlade. Verjetno je, da prid« do razkola v stranki. Večina delegatov j« bila proti vsakemu sodelovanju z vlad«*' Amsterdamska mednarodna strokovii« zveza je zašla vsled izstopa nemških stre-kovnih organizacij v težke finančne & drege in bo morala zelo zmanj&ati gvojo propagando. Prijateljski pakt med Kumunijo in Ha' lijo je bil podaljšan za šest mesecev, obenem pa tudi trgovinska pogodba med obema državama. Rumuiiska vlada demantira vest o rf munsko-sovjetskih trgovinskih pogajanjih' Nemčija se silno oborožujc in njen« vojna industrija dela na vso paro. Tvof' nica havbic in mehaničnih topov Erhard se je preselila iz Švice v Nemčijo. Samo tretjini poslancev centruma bod« dovolili hitlerjevci, da vstopijo kot hospi' tanti v njih klub. Vsi drugi bodo izgubil' mandate. Premoženje vseh onih Nemcev, ki delujejo v tujini proti Hitlerjevi vladi, bo v Nemčiji zaplenjeno. Vse polno sorodnikov, tudi žen, nemških emigrantov so hitlerjevci aretirali kol talce in bodo ti odgovarjali za eventualn« nastope emigrantov proti nemški vladi. Bavarski minister, nar. socijalist Scho»< je dejal na nekem shodu, da si je sata" izmisliil centrum, da bi ž njim uničil katoliško vero, da pa je Bog pustil pasti cen; trum, da reši vero. Do premagancev i" nobene obzirnosti. Balbova letalska ekspedicija je dovršif , svoj veliki polet v Chicago in srečno pfl' stala na Michiganskem jezeru. Rusko-španska trgovinska pogajanja se pričela. Listi pišejo, da bo Španija v kratkem priznala sovjetsko Rusijo. Češkoslovaški trgovci in obrtniki 90 zahtevalli v posebni vlogi na trgovinskeg" ministra proglasitev dveletne zapore vse koncesije in obrtna dovoljenja ter ratorij do konca 1. 1938. ai tif LS VS| t e. i i b' i<0 st« ba tefl rni ?5tdhica \Jiidat\a JloUanOMia ' V soboto je praznoval svojo petinsedemdesetletnico ljubljanski veletrgovec in zaslužni narodni delavec Viktor Rohrmann. S priznanjem se je spominjala vsa naša Orodna javnost tega lepega jubileja, saj J« le malo narodnih mož, ki bi s tako požrtvovalnostjo, neomajno zvestobo in nese-ičnostjo služiili svojemu narodu ko Viktor ohrmann. Vse svoje življenje je naravnost posvetil svojemu narodu, preživljal ž njim vse njegove težave, bil vedno v Prvih vrstah boja ter bil eden onih idealnih patriotov, ki nikdar ne vidijo in ne Pričakujejo ne osebnih koristi in ne priganja. Eden tistih krepkih in značajnih ftlož je bil Viktor Rohrmann, na katerih je slonelo vse naše narodno delo in ka-lerih zasluga je, da je dosegel naš narod v kratkem času tako sijajen napredek. Kdor v resnici ljubi svoj narod, ta ljubi Wi svojega bližnjega in to je dokazal Viktor Rohrmann ves čas svojega življenja. Posebno veliko ljubezen pa je izkazoval našim dijakom in dijaško podporno društvo »Domovina« ga je moglo vedno Prištevati med svoje najodličnejše podpornike. Tudi dijaško podporno društvo »Ra-dogoj« je moglo oceniti veliko požrtvovall-iei| jo st Viktorja Rolmnanna. Za naša narodna društva, te naše narodne trdnjave, je bila posebno velika skrb Viktorja Rohrmanna. Da je dobila Ljubljana svoj >Narodni dom« je bistveno r Pripomogel Viktor Rohrmann, saj je princ' dobh nič manj ko 50 deležev. Za Oiril Meri'i '(>dovo družbo je s posebno vnemo delo-a va'l Viktor Rohrmann ves čas njenega obli stoja. Za Vodnikov sklad je zbral nad m 24.000 Din, za Tavčarjev sklad nad 30.000 di dinarjev, a ni bilo prilike, ki je ne bi Uporabil Viktor Rohrmann v korist te naše Prepotrebne šolske družbe. Za Sokola, za druga naša narodna društva, za vse dobro *u plemenito je vedno bil pripravljen debati in žrtvovati Viktor Rohrmann. Njegova zasluga je tudi, da je novomeško gasilsko društvo vpeljalo slovensko poveljevanje. Ni pa pozabil Viktor Rohrmann tudi na 4voje stanovske dolžnosti kot eden naših Najodličnejših trgovcev. Krepko je stal v 'Mah našega zavednega trgovstva, ki mu k tudi v polni meri izreklo svoje zaupanje. Celih 31 let je bil Viktor Rohrmann Zbornični svetnik naše Zbornice in 15 let todnik-lajik deželnega sodišča. Še o eni zaslugi Viktorja Rohrmanna je freba spregovoriti in to je o njegovem talu za slovensko družbo. Današnja generacija morda tega dela ne ceni v dovoljni ftieri, toda resnica je, da bi bila Ljub-fena še danes nemško mesto, če ne bi Ustvarili ljudje Rohrmannovega kova slovenske družbe. ^es se je posvetil Viktor Rohrmann na-uodneuu, življenju, zato pa pozna do polnosti vso zgodovino naših narodnostih bojev, zlasti pa predvojno. Samo želeti 1 bilo, da bi jubilant napisal svoje spojine, ker bi bili to spomini objektivnega Uarodnega borca. Iskreno čestitamo Viktorju Rohrmannu ^njegovemu slavnemu jubileju in mu klijmo iz dna srca: Na mnoga leta! ;1< o Qd/u&Sotfoc/ **>BAK V HERCEGOVINI SLABO KAŽE Vsled dežja in slabega vremena kaže %ak v Hercegovini zelo slabo. Nevarnost je, da bo tobačna žetev tako slaba, j® sadilci ne bodo dobili niti toliko, ko-**or so imeli stroškov pri saditvi toba-Velik del tobaka je vsled vlage .čisto **dl. Nujno potrebno je, da monopolska močVa Priskočl sadilcem tobaka na po- ^vadbena delavnost Z ozirom na predlagana javna dela študijskega odbora Društva narodov, ki naj bi se izvedla v Jugoslaviji, je potrebno tudi omeniti velika dela, ki jih je Jugoslavija že izvedla, pa čeprav so bila njena kapitalna sredstva skromna. Ta že izvedena javna dela je treba po-vdariti tudi za to, da vidi veliki mednarodni kapital, da bi za nova velika javna dela investirani kapital samo dopolnil že pričeto delo in bi zato bila rentabilnost novih del tem večja. Tako s strani države, ko tudi samoupravnih ustanov in zasebnikov, se je takoj po vojni storilo zelo mnogo za dvig gospodarstva s pomočjo javnih del. Poleg spopolnitve cestnega omrežja, zboljšanja in povečanja železniškega omrežja, spopolnitve telefonskega in brzojavnega prometa, je treba omeniti še druga javna dela, ki so bila za napredek jugoslovanskega narodnega gospodarstva naj večjega pomena. Tu treba na prvem mestu omeniti hidrotehnična dela. V zadnjih desetih letih se je storilo zelo mnogo, da se zaščitijo obrežja pred uničujočim delom vode. Tako so se popravili že obstoječi nasipi v dolžini 38 kilometrov, novih zaščitnih nasipov pa se je zgradilo v dolžini 49 kilometrov. Vsa ta dela so veljala 112 milijonov dinarjev. Za zboljšanje plovnosti rek in zgraditev potrebnih objektov je bilo izdanih 41 milijonov dinarjev. Nadalje so se izvršila potrebna dela za olajšanje plovbe skozi ožino pri Djerdapu in za izkoriščanje vodnih sil na tem mestu. Mnogo se je tudi storilo za olajšanje vožnje s splavi. Mnogo pa se je storilo tudi za zaščito obdelane zemlje pred povodnjimi, za regulacijo rek in so na programu še regulacije Save, Morave, Ljubljanice, Mure in Drave. Vsa od povodnji ogrožena površina obdelane zemlje znaša 1,6 milijonov hektarjev, od katerih je že 569.976 hektarjev zemlje popolnoma, 209.302 ha pa deloma zaščitenih pred povodnjimi. Površina močvirnate zemlje znaša 1 milijon 972.447 ha. Od te je že popolnoma izsušenih 534.572 ha, deloma pa 701.420 ha, dočim so izsuševalna dela za ostale hektarje že na programu. Dela vrše večinoma lastniki sami, ki so se v ta namen združili v posebne zadruge. Država je omogočila tem zadrugam 60 milijonov posojila. Od večjih melioracijskih del, ki so na Denaostva ŠVICARSKE TERJATVE PROTI NAM. Po podatkih »Informaitions Econom.ique« v Lausanni so se švicarske terjatve proti nam znižale od 5,04 na 4,67 milijonov švicarskih frankov. NOVA BILANCA DUNAJSKE CREDIT-ANSTALT Dunajska Creditanstalt je objavila prvo bilanco po svojem polomu. Iz te bilance je razvidno, da je imela banka v vsem skoraj eno milijardo šilingov .(skoraj 9 milijard dinarjev) izgub. Menda ni v zadnjem času prav nobena banka dosegla tako velikanske izgube. V novi bilanci so vse te izgpbe odpisane in zato se je med drugim znižala tudi osnovna glavnica od 177 na 1 milijon šilingov. Največje žrtve je doprinesla za sanacijo banke avstrijska država, ki je žrtvovala skoraj eno milijardo šilingov, dobila pa za vse svoje žrtve le polovico novega osnovnega kapitala banke, od 142 milijonov 70 milijonov šilingov. Vsi posli banke so se znatno znižali. Bilančna vsota se je znižala od 1,9 mi- programu, je treba omeniti izsušenje Skadarskega jezera, Popovega polja in Skadarskega polja in bi se s tem znatno olajšala prehrana tamošnjega prebivalstva. Sedaj se vrše v teh krajih pripravljalna dela in se zbirajo potrebni podatki za izvršitev teh del. V primorskih krajih in nekaterih krajih Južne Srbije je veliko pomanjkanje vode. Ker so ti kraji zelo revni, jim je priskočila država na pomoč in omogočila zgraditev potrebnih vodovodov. Za vsa ta dela je izdala država 88 in pol milijona dinarjev. Stavbe Po zedinjenju se je najbolj čutila potreba po novih stavbah v Beogradu, ki je bil porušen od vojne, a je postal središče velike nove države. V tem pogledu se je storilo zelo mnogo. Za skoraj vse državne urade so bile zgrajene nove hiše in je bilo s tem zagotovljeno redno poslovanje državne uprave. Izvršile pa so se tudi velike stavbe v Ljubljani, Zagrebu in drugih mestih. Posebno mnogo univerzitetnih zgradb je bilo sezidanih, tako za medicinski fakulteti v Zagrebu in Beogradu, za poljedelsko fakulteto v Zemunu, za dermatološki oddelek univerze v Zagrebu in za druge univerzitetne institute. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je posvečalo posebno skrb zgraditvi zdravstvenih domov in raznih bolnic ter higienskih ustanov. Mnogo pa so v tem pogledu storile tudi razne samoupravne korporacije, ki so tudi skrbele za gradbo njim potrebnih stavb. Veliko gradbeno delavnost pa so razvile tudi občine in sicer ne samo velike, temveč tudi manjše. Ministrstvo za javna dela je izdalo od 1. 1918 do danes 326 milijonov dinarjev za popravila in adaptacije starih stavb ter 875 milijonov za nove stavbe. To pa samo za stavbe, ki jih je ministrstvo izvršilo samo, dočim so vsa druga ministrstva izdala’ vsote, ki večkrat presegajo to vsoto. V kratkem se prične graditi v Beogradu poslopje glavne pošte, nato pa še glavna pošta v Skoplju in Splitu. Pripravlja pa se tudi gradba še mnogih drugih stavb. Sploh je bila gradbena delavnost v Jugoslaviji v povojnih letih mnogo večja ko pred vojno in niti splošna gospodarska kriza ni te delavnosti čisto zaustavila. Jugoslavija dela in velika javna dela bodo njeno delavnost samo še povečala. lijard koncem leta 1930 na 635 milijonov koncem leta 1932. Debitorji so padli od 1.382 na 449, kreditorji od 1.359 na 328, hranilne vloge pa od 316 na 35 milijonov šilingov, * Nizozemska banka, ki je pred dnevi zaradi atake špekulantov na holandski goldinar zvišala obrestno mero od 3-5 na 4-5%, je sedaj, ko se je tečaj goldinarja zopet utrdil, znižala obrestno mero na 4 odstotke. Nemške hranilnice so zmanjšale obrestno mero za hipotekarna in druga dolgoročna posojila na 5V2°/o, za osebne kredite pa na 6V2°/o. V to vsoto pa so všteti tudi vsi drugi 8troški in pristojbine. Madjarske službene novine objavljajo vladno odredbo, da se odpravlja zlata klavzula pri zastavnih listih, ki se glase na dolarje. Tvrdka Heinz Wechsler, Wien I., Roten-turmstrasse 19, išče zastopnika za razne preje za ročna dela. Češkoslovaški fnuustcski pced-sedniU o gospodaeskan položaju Ob zaključku parlamentarnega zasedanja je sprejeil češkoslovaški ministrski predsednik Malypetr novinarje in jim podal daljšo izjavo o gospodarskem položaju. V svoji izjavi je podčrtal, da je človeštvo vsled neuspeha razorožitvene konference in svetovne gospodarske in denarne konference silno razočarano. Zaupanje narodov izgineva in nihče več ne veruje v uspešnost mednarodnih akcij. Nasprotno vedno bolj raste prepričanje, da mora vsakdo skrbeti v prvi vrsti le za sebe. Vse to povzroča anarhijo v mednarodnih odnošajih, vsled česar trpi tudi notranje gospodarstvo narodov. Nato je prešel ministrski predsednik na notranje gospodarske probileme Češkoslovaške. Glavni cilj vsega vladnega dela je, da ohrani proračunsko ravnovesje. Nadalje bo vlada na vsak način ohranila stabilnost valute, ker je denar kri gospodarskega življenja. Nato je govoril predsednik vlade o uspehu češkoslovaškega investicijskega posojila. Za povzdigo gospodarske delavnosti pa je treba dovoliti še nove kreditne olajšave, in sicer s tem, da se poveča menični eskont in dovolijo olajšave pri lombardiranju vrednostnih papirjev. Sedanje težko stanje je deloma posledica napak, storjenih v prejšnjem času, deloma pa posledica splošne gospodarske krize. Izvesti bo tudi treba reformo brezposelnega podpiranja. Druga nujna vprašanja, ki jih je treba rešiti, so: pasive državnih železnic, vprašanje razvoja cen in zlasti nerazmerje med cenami agrarnih in industrijskih predmetov. Ni še konec težkih časov, ni pa tudi prav nobenega razloga, da se ne bi verovalo v zboljšanje. GcMaptai&^/c 60« 4-50 Din kg, >2« 4-25 Din, 4 Diin, »6« 3-50 Din, kaša 4 Din, ješpreuj 4—4-50 Din, ješprenček 4—8 Din, otrobi1 1-50—1-75 Din, koruzna moka 2—2-50 Din koruzni zdrob 3—3"50 Diin, pšenični zdrd 5 Din, ajdova moka 5—6 Din, ržena niok* 3-50 Din. Žito ima te cene: cent pšenice 250 265 Din, rži 170—180 Din, ječmena 17® do 185 Diin, ovsa 165—185 Din, prosa 160 do 210 Din, koruze 120—135 Din, ajde 215 do 225 Din, fižol ribničan 225 Din, p repe ličar 225—275 Din. Kg graha velja 5— Din, kg leče 6—12 Din. 50 kg premoga stane 25—28 Din, tona premoga 390—435 Din, kub. meter trdit drv 115 Din, mehkih drv 701—80 Diin. Cent sladkega sena velja 55 Din, cent polsladkega sena 50 Din, kislega sena 40 dio 45 Din. Cent slame 50 Din. Salata je zelo poceni in velja povprečno kg 2 Din. Zgodnje zelje je po 7 Din kg kislo zelje 3—4 Din. Kg paradižnikov 1( Din, kg kumar 5—6 Din. Grah v stročji 2—2-50 Din, luščeni grah po 4 Din kg, fižol v stročju 4—4-50 Din kg, čebula 3—4 Din, česen 5 Din. Krompir 1-50 Din kg' novi 2 Din. Kisla repa 2—3 Din kg, jurčki 10 Din kg. MARIBORSKI SVINJSKI TRG Na svinjski sejem z dne 14. julija 1933 je bilo pripeljanih 172 svinj; cene so bil® te: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari ko* mad 150—180, 7 do 9 tednov stari 200 d° 250, 3 do 4 mesece stari 280—350, 5 do 7 ni-pisiooev w»a.ri 4GO—MO, 8 do lO stari 650—680, 1 leto stari 690—750 Din; 1 kg žive teče 7—8-50, mrtve teže 10 do 10-75 Din. Prodanih je bilo 123. Vedno se ■pravilno kuha, afeo se vsiplje KafZireiner 1Cneippova sladna hava s Ihtavim »ttanchovim" dodat* kom v hladno vodo in teuha celih 5 minul Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe Jvan Jelačin Hjublfana Zaloga svete pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! ‘Grgovd in industrija I Tvaovshi lisi K priporoča za inmevtvanjc7 J. HLEB S, LJUBLJANA DRUiBA Z O. Z. CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-ftkoslikarstoo In pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno In pod garancijo. — Telefon 30-70. msaai Motvoz Grosuplje domaC slovenski izdelek -e- Svoji k svojimi Tovarna motvoza in vrvarna d. tL Grosuplje pri Ljubljani Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. - Za Trgovsko-tndnstrijsko d. MERKUR« koi izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.