„ Sanja Ivic
FRESEREM
vranu
Režiser, scenograf in kostumograf ZLATKO BOUREK Dramaturginja SANJA IVIC Prevajalec in lektor ARKO Skladatelj BORUT KRŽIŠNIK
Igrajo:
PreSercn TINE OMAN Mladenič MATJAŽV1ŠNAR Prijatelj VESNA SIAPAR
Premiera 28. januarja 2000
Inspicicnt Ciril Roblek Šepetalka Miliva Rupnik Tonski mojster Marko Koren Garderoberka Bojana Fornazarič Osvetljevalec Drago Cerkovnik Frizer in masker Matej Pajntar
Odrski tehniki Simon Markelj, Janez Plevnik in Robert Rajgelj Rekvizite je poslikal Zlatko Kourek.
Kostume so izdelali v krojačkih delavnicah IIN K v Zagrebu.
____________________Življenjepis
3.12. ilioo se v Vrbi rodi France Prešeren kol prvi sin in Irctji otrok Šim na Prešerna; lilo 3 ga pošljejo k stricu Jožefu Prešernu, duhovniku, ki mu omogoči šolanje v Ribnici, do leta 1812; iRt3. gre v ljubljansko gimnazijo (katere ravnatelj je Valentin Vodnik) in se tam »prijatelji z. Malijo Čopom in Andrejem Smoletom;
1821. gre na Dunaj in obiskuje 3. letnik filozofije ter se odloči študirati pravo, kljub želji staršev, naj študira bogoslovje; 1825. mu dunajski dvorni knjižničar Jernej Kopitar, ko prebere zvezek prvih njegovih pesmi, priporoči, naj opusti pisanje; 1827. v ljubljanskem časopisu lllyrisches Blati objavi svojo prvo pesem Dekletom; 1828. začne kol doktor prava opravljati poklic odvetniškega pripravnika; 1832. naredi sodniški in odvetniški izpit, zaprosi za samostojno advokaturo, prošnjo mu zavrnejo; napiše Sonete nesreče;
1833. izidejo Gazele; 18.34. izide Sonetni vence; 1835. utone Matija Cop; i836. napiše in izda Krst pri Savici;
1838. spozna Ano Jelovšek - z. njo bo imel otroke, čeprav se ne bosta poročila; 184.0. še ena zavrnjena prošnja za advokaturo; pogosto zahaja v krčmo V peklu; 1848-45 ponovno zavrnjene prošnje za advokaturo;
1846. je naposled imenovan za advokata v Kranju, začne prirejati zbirko Poezije-ta izide 1847. v Ljubljani; 1848. zadnjič obišče Ljubljano; 8. 2.1849 umre v Kranju in je tam tudi pokopan.
»Zalo če Vas bo kdo p ra šal, al rajtam kdej na/aj k' Teologiji jiti, mo le recite, da te misli več nimam.«
Ko brez. mini okrogdivjam, / prijatlji prašajo me: kam? //
1'rasajle raj’oblak neba,/ prašajte raje val moija,// kadar mogočni gospodar /drvi jih sem ter tje vihar.// Oblak ne ve in val ne kam,/kam nese me obup. ne znam.//Samo to znam, samo to vem, / da pred obličje nje ne smem // in da ni mesta vrh zemlje, / kjer bi pozabil to goije.
(Kam?)
Gazele
Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi; eden hvali in spet drugi vpije:» Fe j te bodi!« Ta veli mi: poj sonete; oni: poj balade; tretji hi bil bolj prijatelj Pindarovi odi. Bo prijeten morebiti temu glas gazelic; oni pa bo rekel: kaj za Vodnikom ne hodi?
Osmrtnica
OBloveesklmo društvu v Ljubljani Je dal gospod vodja narodske slraie v Kraju JI žalostni prigodck na s nanje, de je naš slavni pesnik gospod
Franee Prešerln,
dohtar pravice in c. k. pravdosrednlk v KraJnJI8. dan tega mesca ob osmih dopoldne, po dolgi bolezni in previden s smernimi zakramenti umeri
Pogreb bo v sabo to, 10. dan tega mesca, ob desetih dopoldne.
Slavnimu možu poslednjo časi skatati, povabi slovensko društvo prijalle in znanec rajnciga, vse ude slo-venskiga druživa, in sploh vse domorodce, naj pridejo v »aboto v KraJnJ k pogrebe.
r KJubfJtiHi B. dan svečana 1849.
Nilu»»l Jtitf #/•»»!*
8. 2.194.9 ob osmih zjutraj je Prešeren v velikih mukali umrl zaradi ciroze jeter; poveljnik kranjske Narodne straže Konrad 1 Alkarje poslal v Ljubljano posebnega sla z usodno vestjo; sel je oddal tudi Ani Jelovšek Dagarinovo sporočilo, daje Prešeren priznal očetovstvo obeh njenih otrok; pesnikovo smrt so ob 10. uri oznanili zvonovi vseh glavnih ljubljanskih cerkev, pri Slovenskem društvu pa so sestavili mrtvaško oznanilo in ga dali natisniti pri Blazniku; to je druga osmrtnica v slovenščini; prvo je sestavil 9 let prej Prešeren sam prijatelju Smoletu. Pokopali so ga 10. februarja v Kranju.
Prešeren
To je naš Pesnik. France Prešeren. Mastnih las, v ne ravno preveč čisti obleki, popackanem telovniku, s težkimi rokami. Ja, utrujen je, zagrenjen.
In blodi po svojih pesmih, baladah, sonetih, gazelah;
skratka, hlodi po svojem življenju.
Mladenič
STUDEJVI l°je Pa Mladenič, Študent, če hočete; mlad gizdalin, kije prišel k našemu Pesniku na poduk o pisanju. Zdaj pač vsi nekaj pišejo, pojejo, pesnijo, zakaj ne bi še on?
Prijatelj
Pa to? To je Prijatelj oziroma psoglavi človek ali človckotrupi pes, ki pozorno spremlja našega Pesnika, saj je pes vendarle človekov naj boljši prijatelj.
Avtorica in dramaturginja
Sanja Ivic, rojena v Zagrebu; diplomirala izjugoslavistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu in iz dramaturgije na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu;
199.3. je tudi magistrirala na Filozofski fakulteti. Kot stalna dramaturginja dela v Hrvatskem narodnem kazalištu v Zagrebu; občasno biva v tujini, največ kot štipendistka (dve štipendiji francoske vlade v Parizu, ena Fulbrightova v ZDA - New York itn.), pogosto pa tudi sodeluje z drugimi gledališči in neodvisnimi skupinami: Gavello, HNKOsijek, Zagrehačkim plesnim ansamblom, Teatrom lapsus, Kazališno družino David, skupino Smjcško; v matičnem gledališču je bila dramaturginja pri več ko 25 predstavah, med katerimi izstopajo Škoda, daje kurba (J. Foni), Mojster in Margareta (M. Bulgakov), Mesec dni na kmetih (I. S. Turgenjev), Koman o l.ondonu (M. Trojanski), Ondine (J- Giraudoux), Domači smo, se bomo zmenili (N. Ostrovski), Prekletstvo (A. Senoa), Nihilist iz Vele Mlake (I. Brešan) in druge. Jeavtoriea nekaj dramskih besedil, uprizorjenih v HNK Zagreb (Sveti Jurij), HNKOsijek (Veseljaška, skupaj z Zlatkom Bourkom) in Kazališni družini David (Kdajpakdaj ob pozni uri ... - poezija Dobriše Cesarica), in številnih dramatizacij. V HNK Osijek je zrežirala predstavo Koraki S. Becketta.
Prevaja iz francoščine, angleščine in italijanščine. Živi v Zagrebu.
Zlatko Bourek je absolviral kiparstvo na Akademiji za uporabno umetnost in diplomiral na Likovni akademiji v Zagrebu. Bourek je univerzalni umetnik izredno širokih interesov, enako uspešen kipar, slikar, grafik, risar in avtor risanih filmov (je eden od ustanoviteljev Zagrebške šole risanega filma), scenograf, kostumograf in režiser. Za svoje filme in scenografije je dobil številne nagrade in priznanja, na največjih svetovnih festivalih risanega filma pa je osvojil nagrade za filma Kapitan Mirko Arbanas (Oberhausen in Atlanta 1968) in Mačka (Oberhausen in Cikago 1972). Izmed številnih razstav slik in risb izstopa tista v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku. Dolgo vrsto let deluje kot scenograf in kostumograf v Wuppertalu, Dortmundu, New Yorku, Miinehnu, Torinu, Ljubljani, na Reki, v Beogradu, Sarajevu, Novem Sadu, Splitu in v vseh zagrebških gledališčih. Njegova uprizoritev Shakespeare Stoppardovega Hamleta je na številnih turnejah dosegla svetovno slavo. Od 1988. je stalni član berlinskega gledališča Hans Wurst Naehfaren, v katerem je zrežiral in likovno opremil nekaj predstav (Cehovove eno dejanke, Shakespeaijevo Ukročeno trmoglavko idr.). Leta 1995 je zrežiral predstavo Sveti Jurij (besedilo Sanje Ivic) v HNK Zagreb; 1998 dobi za režijo farse Veseljaška (soavtor besedila s Sanjo Ivic) nagrado marul na Mamlovih dnevih v Splitu; istega leta zrežira in likovno opremi Molieijevega Namišljenega bolnika v Lutkovnem gledališču Ljubljana, 1999. uprizori v Kazališni družini David besedilo Kdajpakdaj ob pozni uri... Istega leta postane umetniški direktor bienalnega Svetovnega festivala animiranega filma v Zagrebu in začne pedagoško delo na dveletnem študiju lutkarstva v Ljubljani pri Lutkovnem gledališču.
Živi in dela, dela, dela v Zagrebu, Ljubljani, Kranju, Splitu itn.
Skladatelj
Bo nit Kržišnik je bil rojen v Zagrebu leta 1961. Kot otrok diplomatske družine seje mnogokrat selil po vsej nekdanji Jugoslaviji in tujini ter nazadnje pristal v Ljubljani,ki je postala njegovo stalno bivališče. Izkušnja mnogih mentalitet je izoblikovala njegovo razumevanje različnosti in končno tudi širok pristop do glasbe. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz psihologije, vendar se je kmalu profesionalno posvetil glasbi. Intenzivnost, močni kontrasti in vznemirljivi preobrati so poglavitni označevalci glasbe Boruta Kržišnika. Premeščanje in ne zgolj poudaijanje kontrastov je ključni moment glasbenih zgodb. Skladateljev odnos do glasbenih idej spominja na odnos režiseija do igralea poskuša namreč poudariti tisto, kar je igralee že po svoji naravi. Tonalnost ali atonalnost, notni zapisali improvizacija, stroga definieija žanra ali ne, vnaprej določena ali ad boe zasedba itd. to so skrajnosti, med katerimi se skladatelj lahkotno giblje. Tako mu osvobojenost od metodološke omejenosti omogoča širitev izrazne moči glasbene govorice. Skladatelj s poliglotskim glasbenim jezikom povleče skupno nit skozi vsa ta nasprotja in jih predstavi z navdihujočim optimizmom. Plošče Boruta Kržišnika izhajajo pri založbah Becominended Records (london), Diseordia (Wilich), Tone Gasualties (llollvwood) in Falcata Galia Recordings (Bialto), v Sloveniji pa pod okriljem KUD France Prešeren. Glasba Boruta Kržišnika je uporabljena v številnih gledaliških, plesnih, video in drugih projektih. Vsekakor najpomembnejše je stalno sodelovanje s slovenskim gledališkim režiseijem Emilom Hrvatinom in britansko režiserko Julic Anne Robinson, kije doseglo vrhunce s predstavami v Pieeolo Teatru v Milanu, Bush Theatro in Royal National Theatro v Londonu.
Henrik Smrekar 1940 V Peklu
Viri:
France Prešeren: Poezije in pisma, uredil Anton Slodnjak, Mladinska knjiga, I jubljana 1964 Anton Slodnjak: Prešernovo življenje. Mladinska knjiga. Ljubljana 1964 France Kidrič: Prešernov album 1949, Mamim Franceta Prešerna ob stoletnici smrti. Državna založba Slovenije, Ljubljana 19150 France Prešeren: Sabrane pjesme, prijevod, izbor i pogovor Luko Paljetak, Komor, Zagreb 1997
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Prešernovo gledališče Kranj, Glavni trg 6,4000 Kranj Uprava 064/380490, blagajna 064/222681, telefaks064/38o4988 Ravnatelj 064 / 38o 4912
Dramaturginja in vodja umetniškega oddelka 064 / 38o 4916 Organizator 064 / 38o 4918 l.lckl ronska pošta presern gled@s5.net
Ravnatelj TOMAŽ KUKOVIČA
Dramaturginja in vodja umrl niškega oddelka MARINKA POŠTRAK Organizator RORF.RT KAVČIČ
Gledališki list Prešernovega gledališča Kranj Sezona 1999/2000, številka 5
Izdaja Prešernovo gledališče Kranj
Gledališki list un-dila SANJA IVIC Prevajalec, lektor in korektor ARKO Grafično oblikovanje STUDIOBOTAS™
Bakrorez na plakatu in naslovnici ZLATKO BOUREK po Justinovem originalu Tisk POŽGAJ Naklada 700 izvodov
Predstave Prešeren v Peklu finančno ni podprl Odbor za pripravo slovesnosti ob počastitvi 200. obletnice rojstva dr. Franceta Prešerna Mestne občine Kranj!
Kranj, januar 2000
.