Ustanovitev uiiteljskega goipodarskega sveta. Učiteljski dom v Mariboru. (Nadaljevanje.) Konstituiranje odbora. Po kratki debati se je konstituiral odbor gospodarskega sveta nastopno: Načelnik: Engelbert Gangl. I. nač. namestnik: Anton Gnus. II. nač. namestnik: Andrej Skulj. Tajnik: Anton Urbančič. Tajnikov nam.: Alojzij Škrinjar. Blagajnik: Rado Grum. — Nato prevzame predsedstvo načdnik gosp. sveta tov. E. Gangl. Učiteljski dom v Mariboru. O Učiteljslkem domu v Mariboru je poročal njegov predsednik tov. Anton Hren in izvajal: Društvo »Učiteljski dom« v Mariboru praznuje letos 10-letnico, kar se je ustanovilo. Danes razpolaga s premoženjem nekaj nad 700.000 Din in sicer v denarju okrog 400.000 Din, v blagu pa ima okrog 300.000 Din, kar je za 10-letno delo lep uspeh. Tri petine tega imetja je data gospodarska akciija: izdajanje in zalaganje knjig, zemljevidov, učil, drž. grba itd. Dalje podrobno nc bo poročal, ker je priobčil natančno poročilo o društvenem delovanju Učit. Tovariš zfdne 31. 3. 1932. Kakor vse kaže bo Učiteljski dom v Mariboru skoraj imel svojo streho. Učiteljski dom v Ljubljaru. O Učiteljskem domu v Ljubljani poroča njegov bCagajniik tov. Kobal in poda kratko zgodovino o razvoju Učiteljskega doma od njega ustanovitve leta 1894 dalje. Na Ikoncu leta 1931 je naraslo imetje na okroglo 643.000 dinarjev. Ob svoji 25-letnici je podarila Učiteljska tiskarna domu stavbišče, ležeče na dvorišču ob hiši Hedžet=Koritnik in Union. S tem darom je dala tiskarna direkten povod za zidanjc doma. Ing. Stanko Dimnik je napravil situacijsko skico, iz fcatere je razvidno, kako naj se postopa, da zraste na mestu sedanjcga starega poslopja ob ulici nova impozantna stavba in kako naj se zazida prazno dvorišče. Celo stavbišče bi bilo možno zazidati s štirimi poslopji. Kot prvi objekt naj bi se zgradil 4-nadstropni dvoriščni objekt št. I. na desni strani tiskarniškega poslopja, za Ikaterega bi bila potrebna gradbena svota 1.4milj. dinarjev (nc vštevši mobiljar, spalnic, jedilnic itd.). Z ozirom na racionalno in dobro sistematično izrabo stavbišča, dispozicijo prostorov in pa gradnjo samo, naj bi se že sedaj napra= vili generalni načrti za objekte št. I., II. in III. Za objekt št. I., katerega bi se pričelo graditi kot prvega, naj bi se pa poleg tega izdelali takoj razpisni elaborat, detajlni načrti in rentabilitetni ter amortizacijski račun. Objekt št. I. bi imel vhod na stopnišče ob desnem vogalu sedanje tiskarne na dvorišču. Kletni prostori naj bi služili v slkladiščne svrhe in bi bili zato tudi dostopni iz sedanjih skladišč pod tiskarniškim poslopjem. K!?et na desni strani stopnišča naj bi slu= žila strankam itd. Pritličje in prvo nadstropje bi bilo v tra!ktu levo od stopnic namenjeno za razširjcnje tiskarne, provizorno bi se pa lahko uporabili ti prostori tudi v namene konvikta. ako bi jih tislkarna še ne rabila. Na desni strani stopnišča bi bilo v pritličju, I. in II. nadstropju predvideno trojc dvosobnih stanovanj z vscmi modernimi pritiklinami. Ako bi potreba pokazala, da bi bili sedanji pisarniški prostori za tislkarno premajhni, bi se vsak čas lahko eno ali tudi dvojc stanovanj adaptiraCo za nove pisarniSke prostore odnosno bi se stanovanja uporabila za učilnice, zdravniško in izolarno sobo ali za skupna ležišča za učiteljstvo, ki pride po poslih v mesto. — V II. nadstropju na lcvi strani stopnišča bi se nahajala menza konvikta, obstoječa iz jedilnice, čitalnice (odnosno čakalnice), ikuhinje s servirnico, pomivalnico, shrambo in sobo za kuharico ter garderobo in stranišči. Iz menze naj bi bil direktni vstop na streho scdanjc tiskarne, katera naj bi sc uredila tako, da bi lahJko služila kot strešno dvorišče. III. in IV. nadstropje naj bi služilo kot spalnice konviktu in bi bilo mogoče namestiti 44 postelj poleg tega pa še v vsa'ki od štirih dvoran stranišča s pisoarji in umivalnico. Postelje bi imele ob konceh omare in ob straneh pa zavese ali pa nizke stene tako, da bi bila posamezna ležišča popolnoma separirana. — Na strehi tega poslopja bi se lahko predvidele prhe in ležišča za solnčenjc odnosno prostor za telovadbo, kot sestavni del konvikta. Po končanem poročilu otvori načelnik tov. G a n g ! debato in nasvetuje, naj načelstvo Učiteljskega doma sklepa o gradnji doma in detajlnih načrtih, kar naj nato predloži s predlogi načelstvu Učiteljske tiskarne. Oprema v domu naj bi bila preprosta. PosteCje železne. Podvzame naj se akcija, da naj bi se Učiteljska društva zavezala, da kupijo po 1 ali 2 postelji in prav toliko omaric. Seveda bi bilo treba vso opremo izdelati po enotnem načrtu. - Tov. Dimnik predlaga, naj Šolskc izkaze. ki jih bo treba zamenjati z Dačkimi knjiži= cami, založi Dom, tiska pa tiskarna. Čisti dohodek naj bi bil izrecno za dom. V to svrho naj se stopi v zvezo s tiskarno. Tov. Hren pogreša v izkazih malih darov med učiteljstvom (smrt, zapuščine, posebni dogodki itd.). Apelirati bi bilo treba na samopomoč učiteljstva za prostovoljne prispevke. Morda bi se posamezniki zavezaii prispevati 100—500 Din. Tov. Skulj poudarja, da smo prišli sedaj na realno bazo. Zavzcti je treba stališče napram zadrugi »Dom učiteljic«. Tov. Dimnik predlaga, naj se učiteljice ponovno pozovejo k sodelovanju. Ako odklonijo, naj zavzame gospodarski svet napram »Domu učiteljic« svoje stališče. Na« čelnik tov. Gangl da ta predlog na glasovanje. Bil je soglasno sprejet. S tem je bilo dopoldansko posvetovanje završeno. Popoldanslko scjo je otvoril drugi namestnik načelnika tov. A. Skulj. Dnevni red se je izpremenil v tdliko, da je tov. Grum najprej poročal o 6. in 7. točki, to je o organizaciji učiteljev zadrugarjev in narodno gospodarskih delavcev in o zadružnih tečajih za učiteljstvo. Zadružni odsek. K toč^ki 6. Tov.Grum omenja, da je organizacija napravila leta 1929 majhen poizkus s tem, da je priredila zadružni tečaj, ki je trajal od 21. do 27. avgusta. Tečaj se je prav dobro obnesel. Udeleženci — 26 po številu — so odnesli prav ugodne utise. Izrazili so žefljo, da bi se taki tečaji ponovili. Ker je imela or= ganizacija s tečajem mnogo stroškov, se je leta 1931 obrnila s prošnjo na bansko upravo za podporo. Banska uprava je uvidela potrcbo takih tečajev, zato je votirala za delno kritje stroškov 15.0001— Din. Program je bil prvotno določen na tri tedne. Moral se je slkrčiti na 14 dni. Zato se je pa predavalo dnevno 8 ur, kar je bilo pri poiietni vročini preveč. Zato je boljše, da traja tečaj 3 tedne po 5 ur dnevno, da udeleženci lahko obvladajo snov. Seveda bo to odvisno od finančne strani. V tečaj je bilo sprejetih 38 učiteljev in učiteljic. Taiko je organizacija usposobila 59 zadrugarjev. Ako prištejemo tem še kader starih zadružnikov — 62 — imamo v organizaciji okroglo 120 zadrugarjev. — Predlaga ustano« vitev posebnega zadružnega odseka, ki naj vodi točno evidenco. Dalje omenja, da je v Dravslki banovini zadrugarstvo najbolj razvito, vendar pa še vettko premalo, vsled česar ostane mnogo narodnega kapitala mrtvega. Treba intenzivnega dela. Odsek naj bi stopil v stik s sreskimi kmetijskimi referenti. Zadrugarje pa bi morala banska uprava namestiti tam, kjer je dana potreba. Pri debati se oglasi k besedi tov. Dimnik in poudarja, da je treba, začeti z delom takoj. Tavali smo pri prvih izobraževalnih tečajih, ki niso prišli do veljave. Delo pa naj bo sistematično. Se strinja z ustanovitvijo zadružnega pododseka in predlaga: 1. Sekcija mora javiti ustanovitev učiteljskega zadružnega odseka banski upravi, da jo opozori na svoje delo. 2. Izda naj se na vse učitelje zadrugarje okrožnica s posebnimi specialnimi vprašanji, da dobimo pregled učit. zadružnih delavcev v svrho stika. 3. Na temelju katastra pri banski upravi naj se ugotovi, kje so zadruge in pri katerih se učitelji udejstvujejo in kje ne. Podatki naj se zbero tudi iz službenih spisov o izvenšolskem delu. Napravi naj se vloga na bansko upravo. 4. Na bansko upravo je treba takoj na« praviti vlogo, da da potrebne kredite na razpolago za razpis tečaja. Vlogi je priložiti proračun. 5. Izposluje naj se tudi pri ministrstvu dovoljenje, da se tečaj odobri in izdajo spričevala. Po kratki debati so se nominirali člani zadružnega odseka za org. učiteljev zadrugarjev, ki ga tvorijo: Vsakokratni tajnik gospodarskega sveta, sedaj Anton Urbančič, dalje tov. Grum, Brezovar in Ivan Demšar. Odsek je sestavni del gospodarskega sveta. Delokrog in odnose se določi pozneje. Učiteljski zdraviliški dom obmorju. O učiteljskem zdraviliškem domu ob morju je predvsem poročal tov. Grum in izvajaif: V času glavnih počitnic sva bila s tov. Dimniikom na Omišlju. V pogovoru z občin« skim tajnikom sva zaznala, da ima občina na prodaj zemljišče rrr po 2 Din, 'ki leži blizu mesta ob morju. V bližini je voda in elektrika. Kraj je ob luki in je najugodnejše zimsko kopališče ob vsem Jadranu. Občinski tajnik je pofkazal tudi načrte, ki so jih pred vojno napravili Madžari. Realizacijo načrta te »dru- Društvo »Učiteljski dom v Mariboru« je kupilo gornje poslopje za 625.000 Din ter ga namerava izročiti s prihodnjim šolskim letom svojemu namenu. ge Opatije« pa je preprečila vojna. Na parceli bi se dal? postaviti majhen, morda dvonadstropcn zdraviliški dom, ki bi ime', ves komfort za učiteljstvo, lahko bi se gojila glasba in sport. Imeli bi tudi motorni čoln itd. Penzion stane drugod 75-— Din. V domu bi imelo učiteljstvo najmanj 30% popusta. Gradnja doma bi bila poceni. Hotel PiKter je s 30 sobami veljal 300.000— Din. Zgradba doma bi stala z inventarjem vred do 800.000 dinarjev. Dom bi imel eno veliko sobo za damc, cno za gospode po 16 postelj, skupaj 32 postelj, 38 sob z 1, 2, 3 posteljami in sicer: 10 sob po 1, 14 sob po 2 in 14 sob po 3 postc* lje, skupaj 80 postelj, vsega torej 32 in 80 je 112 postelj. Skupnc postdlje bi računali po 10'— Din. Ako bi bilo zasedenih dnevno 20 postelj, bi dalo to v treh mcsecih 10X20X90 — 18.000— Din; po 1 postelja po Din 15 — dnevno, 5 postelj = 75 Din, v treh mesecih 6750.— Din; 50 postelj po 12-— Din je dnevno 600_ Din, v treh mesecih pa 54.000— Din. Skupaj torej v treh mesecih 78.750-— Din. Čc računamo le 10% od tega ikapitala. moramo imeti 80.000 Din, ker je lahko odprto vse leto. Pri hrani pa: 75 ljudi dnevno po 30 Din je skupaj dnevno 2250 Din brez pijačc in drugega. V treh mesecih da to 202.500 Din. Ako računamo od tega lc 10% čistega donosa. je to 20.250 Din, manj režija za tri mesece btto 15.000 Din, iz česar sledi, da je še vedno možna amortizacija. Zupanstvo občine Omiša'i'j je poslalo dopis in kupno pogodbo v podpis. Na nas je, da stopimo k realizaciji. Tov. Dimnilk je nato priporočal osnovanje »Zadruge za nabavo učiteljskih higien= skih zdraviliških stanovanj ob morju«. — V svojem referatu omenja: 1. Zalkon o zadrugah državnih uslužbencev (glej »Službcni list« št. 13. od 17. febr. 1932.). 2. Vrste zadrug po tem zakonu, med katerimi se navajajo stanovanjske zadruge za oskrbo higienskih stanovanj. 3. Vsaka zadruga mora biti član/Zvezc nabavljalnih zadrug. 4. Glavnica Zveze: a) Po čJenu 70. točka 2. »V teku 5 let se pridržuje na leto po Vi« enomesečne draginjske doklade od vseh državnih uslužbencev. Pobere se naenikrat ali v teku dveh mesecev. b) llz odtegljajev od vseh državnih uslužbencev I., II. in III. kat. po 10, od ostalih pa po 5 Din na mesec v 36 mesečnih enakih obrokih od 1. julija 1928. dalje; za nove uslužbence se prične odtegovati pri na= kazilu druge mesečne pllače. 5. V Dravski banovini je okrog 3000 učiteljev vplačalo 1,080.000 Din. Ako se 20% vsega učiteljstva koristi z zadrugami, ostane še 80 odstotkov učiteljstva, *ki nima nikake koristi od sedanjih zadrug, torej ima učiteljstvo pravico na 874.000.— Din kapitala, da ga izkoristi za svoje potrebe, ker odpade le 216.000 Din na one, ki se koristijo z zadrugami. Po določilu zadnjega zakona nima nihče več pravice za povrnitev odtegijajev. 6. Ugotoviti moramo točno a) koliko učiteljev je vplačalo odtegljaje in kolika je vsota odtegljajev; b) koliko učiteljev se koristi s sedanjimi uradniškimi zadrugami; c) podvzeti akcijo, da vsi učitelji, ki se ne koristijo sedaj z zadrugami, podpišejo izs jave, da odstopajo svo.je deleže v korist »Obmorske stanovanjske zdraviliške zadruge učiteljstva Dravske banovine«; č) da ministrstvo odredi izdajo potrdil vsem uradnikom, ki so odplačali odtegljaje, z navedbo časa in skupnega zneska odiegljaja; d) po § 108. zakona o narodnih šolah »bo ministrstvo prosvete pomagalo ustanavljati in vzdrževati domove za zdravljenje obolelih učiteljev«. V smislu tega § naj se ministrstvo zainteresira, da podpre akcijo za ustanovitev »Obmorske stanovanjske zdraviliške zadruge učiteljstva Dravske banovine« v okrilju Zveze nabavljalnih zadrug, kateri se da omenjeni kapital na razpolago. Od take zadruge bi imeli ikorist tudi oni učitelji, ki se s sedanjimi nabavljalnimi zadrugami ne morejo koristiti. Z ozirom na vse navedeno predlagam: »Gospodarski svet izvoli ožji odbor, Id bo proučil gornje predloge ter bo s tajništvom gospodarskega sveta podvzel vse priprave za izvedbo načrta in sestavo pravil za zadrugo.« Tovariš Voglar predlaga, da bi učitelji postali zadružniki z dcležem 1000 Din. Predlaga, da bi banovinska skupščina sprejela sklep za splošni pristop. Načelnik tov. Gangl: Rešiti nam je dve vprašanji: 1. Nakup zemljišča. 2. Izvolitev odsdka, ki naj uredi to vprašanje. K temu pripomni, da bo »Učiteljska tiskarna« prispevala JUU 5000 Din za nakup zemljišča. Z zidanjem pa ni mogoče takoj začeti. Rok pričetka naj se v pogodbi podaljša od 3—5 let. kar je sporočiti občin.1. Tov. Skulj opozarja, da bi se morda poizkusilo s posojilom med učiteljstvom. Tov. Voglar predlaga, naj se Savezu predlože načrti in rentabilitetni račun. Nato se izvoli predlagani odsek, ki ga tvorijo tovariši: Ivan Dimruk, Rado Grum in Ivan Kocijančič. Sklep: Odsek na.j natančno preštudira ves načrt in pripravi elaborat za prihodnjo sejo. Sprejeti so bili sledeči predlogi in na* sveti: a) Zapisnlk o prvj seji gospodarskega sveta naj se razmnoži in pošlje vsem zadrugam in društvom, ki so člani gospodarskega sveta. b) Vse zadruge in društva naj poročajo na prvi seji o gospodarslkem svetu in sklepajo o prispevikih za gospodarski svet v svrho organizacije in realizacije namena. c) NTa dnevni rcd prihodnje seje gospodarskega sveta naj se stavi poročilo o Učit. gospodarski poslovalnici. č) Pri vseh programih in načrtih bodimo skromni in preudarni. d) Vsi udeleženci naj natančno poročajo svojim zadrugam in društvom o poteku seje gospodarskega sveta in o njegovih sklepih. ^ Prihodnja seja gospodarskega sveta se bo vršila okrog polovice meseca maja.