— 138 — Zgodovinske pisma. Pervo pismo. V imenu »Krajna", po latinski »Carma*. Ob Kristusovih časih je od Nadeže do Save segala Krajna ali Karnia. Is popisovanja noriških granic se vidi, da je Krajna segala od Italie proti iztoka čez en kos Furlanskega, čez Goriško, čez Vipavo, čez verhniške, poljanske, iderske , žerovske in tolminske hribe in čez Juljovco, notri do Save. V nje jugu je bila teržaška okolica, gore Rebemica, Nanos, pustojnski in planinski hribi. Pivka in Pustojna pa ste že na japuškem svetu. V severji so bile krajnske planine Krajnica (^latinski „Alpes Carnicae") , kar je bilo dalje, je bil že Nori k. E^riohard spričuje, da je bila Krajna med Sočo in Savo. On jo torej proti zapadu nekoliko ožjo dela, kot se kaže, če stanovanja Krajnov (Karnov) in nekdanjih italskih mejnikov premislimo. Ob krajnskih gorah v severji so Krajni s svojo Krajno nad današnje Ve-neško segali. Vsi Venedi ali Vindi, kar jih je v K rajni v Noriku, v Japudii in v Istrii stanovalo, so se zvali Krajni, pa po krajih so imeli zraven še semtertje različne imena, le v Krajni so bili xars^o^rjv Krajni ali Krajnci. Zato je tudi Pavel Diakon, ko se je bilo že pozabilo, da so se Venedi, kteri so bili že ob njegovih časih Slovenci imenovani, iz Veneškega v Krajno in v tod okoljoe dežele naselili, rekel: „Carniola Sclavo-rum patria", to je, Krajnsko domovina Slovencov (L. LIL); pa saj je bila Krajna tudi res domovina Slovencov, če tudi ne tistih, ki so bili najpred v Europj. 01 kod je torej ime te dežele? Ce iz Veneškega ali od Ogleja sena prideš, zagledaš gore, ki ti kažejo kraj ali okraj, to je, konec, mejo ali obrob ravnega sveta. Naši spredniki pa so se bili tako resnično iz Veneškega proti temu okraju naselili, kakor resnično so bili Venedi ali Vindi imenovani. Se ve da so tudi te gore in ta svoj novi dom po kraji ali okraji imenovali« Kraj ima pa pri nas Slovencih mnogoteri pomen* Tako pravimo: 1. Kraj morja, kraj suhega, v kraj beži, da te ne povozimo, tebe še ne bode kraj, dokler imaš toliko zalog; — tu nam kraj pomeni toliko kot konec, rob, obrob, stran ([po nemški: das Ende, der Rand, die Seite). 2. Pa tudi pravimo: to je lep kraj, to mesto leži v lepem kraji, v našem kraji je taka navada; — tu nam kraj pomeui deželo, okolico ([po nemški: der Ort, die Gegend). Od „kraju v pervem pomenu, če se ne motim, so imena Krajna (Carma), Krajni ali Kraj nci fCarni) in Kraj, Okraj (Ocra) ime gore. Dežela Krajna je bila pri kraji Italije ali Veneškega, pod krajem ali okrajem visocih planin. Ei od Jelk teh planin, to je tisti, kjer je cerkev svetega Duha nad Podkrajem , se še dandanašnji zove Kraj. Latinsko ime Ocra tudi ni druzega kot po latinski izrečeno ime Kraj ali Okraj. Ker se vse to pogorje s svojim kernom Krajem ali Okrajem, kakor na kraji sveta, kaže, se je zvalo tudi Krajne, Krajnica, na Krajncih, ali krajnske planine (Alpes Carniae). Cez Okraj je peljala rimska cesta iz Ogleja proti Emoni. Dežela pod Krajem ali krajna dežela se je imenovala tudi Krajna; nje bivavci so bili in so še Kraj ni ali Krajnci. Tujci dvoje tihnic od začetka naših besed skupaj radi razločijo; tako pravijo Madžarji klobasi kol bas, Nemci bregu Berg, Latini tlam tellus. Ravno tako so Rimljani iz Krajna napravili C ar ni a; namest Alpes crai- nicae so rekli Alpes carnicae, Krajnim bivavcem bo deli Car ni. Enako so zgovarjali in z^ovarjajo ša Nemci die Kamer namest die Krainer, die Karni-schen Alpen namest die Krainischen Alpen. Da so se pa od poznejših Krajncov in od Krajncov v ožjem pomena Nemci vender sčasoma boljega zgovarjanja privadili in nam die Krainer, ali saj die Kraner pravijo, od tega bode pozneje priložnost nekoliko reči. Pravo ime nekdanjega in tudi zdanjega Krajnskega je Kraj na, kar se kaže tudi iz te?a, da je še dandanašnji okolica med Ribnico in med Žuženberkom imenovana SuhaKrajna; to nazvanje predpostavlja mokro Kraj no ali saj eno Krajno xaxs%oyY\v. Po slovenskem svetu je še več okolic ali dežel imenovanih „Krajna" ali „Ukrajnaa. Krajnski Slovenci zovemo p o kraj na kak kos dežele ob kakem kraji, okrajna nam je kos dežele okoli kakega mesta ali kaka veča okolica. Po planini Kraj, ali zato, ker je bila na kraji ravnega sveta, je imela Kraj na s svojimi Krajnimi ali Krajnci ime. Da je pa ta dežela od „kraj" ali po hribih ime dobila, ni nič posebnega. Ze pred je bilo omenjeno, da je več dežel od „kraja nazvanih. Enako je več dežela po hribih imenovanih. V mali Azii je imela nekdanja 01 i m-pena ime po Olimpu ; Tračija v Europi se je zvala tudi Hemonia po Hemi; Horvati j a s Horvati ima ime po Horbih; taka je tudi s Čer no Goro. Pozneje bodemo tudi na to prišli, da so po gorah (udi imena Koroško, Korošci in Goratan. (Konec 1. pisma sledi.) — 139 — — 142 — Zgodovinske pisma. Pervo pismo. O imenu »Krajnac\ po latinski „CarniaQK (Konec.) Iz do zdaj rečenega lahko spoznamo, da je bolj prav pisati Krajnsko, Krajna, Krajnec, Kraj- niča, Krajn (to je, prikrajno mesto), kot pa Kranjsko, Kranja, Kranjica in Kranjec, ter Kranj *). Kdor pa taji, da se j v teh besedah ne najde, tak naj M verjame, da nobenega pravega Krajnca ni slišal teh imen izgovarjati, aH pa da so ga ušesa goljufale. Misli pa kdo: Krajna, Krajni, Krajnci itd. ne more biti od „kraj", ker Krajnci krej namest kraj zgovar-jamo, tisti naj ve, da Krajnci v sklanjanji zgovarjamo dalje kraja, kraju, krajem itd. z dolzim d. Ravno tako je dolgo zategnjeni a v vsih besedah, ki so od korenine „kraja izpeljane, n. pr., v krajec, kraje vina. Nikoli nobeden ne reče: krejec kruha, krejovina od sukna ali per kreji hodim. Ko šopa nekoji Nemci pisali Kre in ali Chreine, se je li zato zgodilo, ker oni ei kot ai ali aj zgovarjajo. Nemci so za Latini, ali po tem ko so sami imeli navado slovenske imena po tuje zgovarjati, Krajni m rekli „die Kamer" in so še do današnjih časov to ime za Korošce ohranili, ko so zraven tega poznejši čase Krajnce bolj slovenščini primerjeno začeli „die Kraincr" ali „Kraneru namest „Kamer" imenovati. Krajni aH Krajnci (lat. wCarni", nemški „die Karnera ali „Krai-ner") smo pa prav za prav vsi Slovenci, kar nas naKrajnskem, v Goratani, okoli Tersta, na Goriškem, v Istrii in naŠtajarskem biva,ako-ravno nismo vsi Krajnci v ožjem pomenu, ne Korošci, ne Stajarci itd. V tem širocem pomenu Krajne bi se slovensko narečje ali naš slovenski jezik imel imenovati krajn-ski jezik, po latinski lingua carnica (pa ne lingua carniolica), po nemški die windische Sprache ali pa tudi die krainische ali karnischc Sprache, da bi ga od češkega, ruskega, poljskega in serbskega ločili, ker slovenski so ti vsi. Ljudstvo ga ne imenuje tje v en dan krajnskega. Slovenščino pa v ozke tu pomenu krajnski jezik z vati, kakor bi jo samo današnji Krajnci aH Krajnci v ožjem pomenu govorili, bi bila sebičnost. Prilog ^slovenski" ni nič druzega kot to, kar ^slovanski" aH 55slavjanskia, in ni dovolj določiven, če od našega jezika posebej hočemo govoriti. Nemci nam prav dejo „die Winden" ali ?)Windischena, in nas jezik prav določijo ga zvaje ;.die windische Sprache". Ti moji vidi se bodo množim čudni zdeli, tudi meni se je kaj tacega čuti pred nekaj časom čudoo zdelo, pa ne sebičnost, ampak povestniške premišljevanja so me h tim sklepom pripeljale. Vin d i ali Vene d i se iz Veneškega preselivši v naše z lajna kraje so bili naj-pred po domače in sploh Krajni imenovani. Krajna — jadranska Slovenija, po nemški „das windische Land" ali die 55windischen Lander". Krajnske planine (Alpes Carnicae) so bile pozneje Juljovca (Alpes JuliaeJ imenovane po Jalii Cesarji, ki pervi izmed rimskih vojskovodjev (699 ali 697 po začetku Rima, to je, kacih 55 let pred Kr.) čez nje hodil. Sextus Rufus (in Breviario c. 7.) pravi: „Pod cesarjoma Julijem in Oktavianom je bila čez Juljovco cesta narejena". Slovensko ime Krajoa, po nemški Krain (ne Kar-nia) je najti, kolikor je znano, najpred v dveh listinah cesarja Otona H. od leta 974 in 988, kjer stoji pisano Chrainmarche , Chreine. Latinščevavci so za današnje Krajnsko napravili zmanjševavno ime s končnico ola „Carniola", in so s tim pokazali, da to ime ne pomeni cele nekdajne Krajne, ktere narod je bival od jadranskega morja do Donave. S tim ko so „Carniolaa napravili, so hotli tudi na znanje dati, da naKrajnskem oddelek tistega zaroda stanuje, ki je bil nekdaj (se ve da od tujih ust) Kami imenovan in da je Krajnsko *) Primeri gosp. Terstenjakov zgodov. pregled „o Noriku in Noreji" na str. 86. lista 32. letošnjih „Novic". Vred. en kos nekdanje Karnie, in da je Karni in Kar ni a eno ime s Krajni, Krajna, in da je li različno zgovarjano. — 143 —