Poletne slike. i.
Po nebeau sinjem oblake                          Oj, grfizna podoba jt; tvoja
Vctrovi mogočni \tod6,                                V nerihti besneČej, neb6!
Oblaki pa doli na zeinljo                           Zaton;j hoječ-e oztra
l*oljanam se miruim groze.                        Na tebe se vsako ob5.
Iz črnega šviga obraza                              Tolažba pa srea nam polni
Jiui bliskov nevkročenih srd,                    Ob uri nevilite TBigdar:
Io gromov beseda rohn^a                        Saj gori liad grozo višave
Ob«ta pogubo in smrt.                               Neb^Hki nas čuva vladar.
n.
Oj, fioc ]>rijazna jo nocoj,                         Zazdi se mi, da ve^ni Bog
Stvarjenjft v tiliem soti minijo,                 SkriviiostnG čul je njene vzdfhe,
Moj vid pa gdri sc dvigiije,                      Glej, zvezdico v nižave tfhe
Kjfir zvezdie sveti se nebrtj.                     Poslal v tešilo jo nadlog,
V prostore vecnega neba                           Oj, angelj moj je zvezda ta,
Zamakne dtiša se goreče,                           Ki se oa nebu je vtrafla,
Tja g6ri sili hrepenefie,                             In milo v noč mi zasvetfla;
Ker ve, da omlu je doma.                         Zdaj v varstm sTOjem me iraa.
Savo Zoran.