III. leto. Štev. 18.
1916. Aprilis 30.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto.
Doma     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .  3 K.
v Ameriko   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Dobijo se
Novine. Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če ne jih od štirih več na eden naslov pošila, doma   2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .   .   .   .   5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
„Mir vam bodi.“
Tak v XX-tom deli evangelium^ sv. Jánoša. To čtémo dnes. Jezušove rečí so to. Jezuš ga prineso, podélio apoštolom. Pa so ga meli: Blaženi mir Mí ga pa nemamo? Što nam ga dá?
Poganje so indasveta včili, ka ki ščé mir meti, se more tak privaditi vsem nevolam, ka se njemi na slednje nikaj na sveti ne bode preteško vidilo. Zato so dečáke vzeli od mater, šteri je slab bio, so ga v morje vrgli, šteri pa močen, tistoga so pa pod nájostrešov kterijriv držalij@ dökeč>je ne tak trdi gratao, ka se je napč na pétdesét vdárcov ne jokao.
Drűgi so pravili, ka ki ščé mir meti, naj vžíva vsa mogoče vesélja na sveti. Naj ne pita, ka je greh, ka nej, nego naj vtrgne rožo po svojih potáh vsaki dén, naj se opijáni z veséljom svetá pa naj ne mára, ka de što drűgi pravo na to.
Pa so ne naišli míra edni pa ne drűgi po toj poti. Li je prišeo den, kda je zabolelo Srcé pa so žalüvali svoje zgüblene dnéve i leta. Či prle ne, te, kda jih je povrgla telovna moč pa so zgűbili tisto samozavest, štera je prle zadüšila v njih čütenje nevole i trplenja.
Edno je, ka nám je mogoče právi mir dati:	Vdánost v božo sv. volo.
Tá vdanost se pa tak lehko zozida, ka si v nevolaj pogostoma premislimo krátkost našega živlenja ino dužavo vekivečnosti.
Ka má bogatin od svojega bogástva, ka zdrav od svojega zdrávja, ka zmožen od svoje zmožnosti, ka vučenják od svoje vučenosti ? Teliko, ka se na-jejo, napijéjo pa oblečejo tečas, ka morejo jesti piti pa se obláčiti. Samo tečas. Potom so pa takši, kak nájsledjen koldiš.
Siromák pa kak dugo trpi? Jesti,
piti i oblačilo on tüdi má. Či si včási teško správla, samo teliko ga boli gláva, kak bogáca, kda. si premišláva, kak bi si občuvao svoje bogástvo.
Eden pa drűgi pa príde hitro do konca pa vsaki hitrej, kak bi rad pa kak sám računa.
Po tom pa? Prfde večnost, kde nišče ne pita, si bió bogat, ali siro-mák, vučeni, ali nekučeni, poglavár, ali podložnik. Tam de samo edno pitanje: ka si včino dobroga za nebésa?
Zato je ne vredno mira srcá gü-bití, ne je vredno zdvojíti, ne je vredno
Si pogoro, ti je živina prejšla, polé tvoje lüdski delajo ? Ka se jočeš — tak ne bilo dugo tvoje.
Si zgübo, koga si lübo? Je spadno v boji, ali vmro na posteli ? Ne joči se, samo je naprejodišeoí kam ti tüdi naskori prídeš.
Za edno se joči: Či si Bogá razžalo. To je vredno joča. To ti zná vzéti mir. Drűgo ti ga ne vzeme nikaj, či se za to skrbíš, ka se Bogi do-pádneš.
Té mir je prineso Jezuš ne samo apoštolom, nego vsakomi, ki se ščé skrbeti za njega.
Pa té mir nam dojde. Drűgoga zaman iščemo. Kí ga na íšče, se meša, ar bo na, sveti vsikdar|t boj, bo nevola, trplenje, siromaštvo, beteg pa pregánjanja. —- Na sveti míra ne more nájti nišče, ki ga ščé nájti, more oditi z toga sveta.
Bojna.
Stopimo vütro v Marijin mesec majnik. Spomini zahvalnosti se nam büdijo ob toj priliki. Lani je té mesec prineseo Odsloboditev naše vogrske domovine z roke sovražnikove, kda jé od oltára do oltára MeIa šerom domovine mila prošnja Mariji na čast.
Letošnji maj naj tüdi kaj velikoga rodi. Doma naj rodi veliko pobožnost do BI. D. Marije. Vsaki Marijin oltar naj se okinči v vsakoj cerkvici i pred njega naj vsaki den romajo, ki so li mogoči i prosijo Mater Bojijo za mir, za bláženi mir. To je te drügi sad, šteroga naj maj rodi za dom i za vojake. Ne pozabimo pa, ka nam D. Marija tečas ne more mirű sprositi, dokeč mi ne damo mirű njénom! Jezuši z svojimi grehami.
Poročila z bojišč so sledeča .. .
Taljansko bojišče. .Talijani so zasedli vrli goré Čol di Lana. V prodiranji so je naši stavili. — Na Trst so taljanski letalci bombe vrgli, štere so 9 Ijüdi morale pot jih pa ranile. Sale-zijanski samostan so bombe razrüšile. K sreči je 400 dece v tom hipi v cerkvi Boga molilo.
Na francozkom bojišči velika strelba kre Verduna. Odločitve še nega, ali obroč okoli trdnjave je vsikdár menjši. Rusi so tüdi poslali že nekaj vojakov Francozom na pomoč.
Türsko bojišče. Rusi so vzeli v Kaukazi mesto Trapezunt, štero leži kre Črnoga Morja, ma do 40 jezér prebivalcov i cesto v Malo Ažijo. — Kre reke Tigris so pa türki angleže močno zbili, ka so tej do 4 jezero zgübe meli v ljüdeh, više 2000 samo v mrtvih pa zgübili so tüdi prece strliva.
Na ruskom bojišči nega nikše spremembe. Pri Dubni poskušano ruske prodiranje je odbito.
Balkansko bojišče. Zvün strelbo nega drügih bojov. V Soluni so nemška letala marc. 27-ga nezmerno veliki poraz naredba v angleškom i francozkom tábori. Ranjenih i mrtvih vojakov je više 2000. — Na Sofijo, glavno mesto Bulgarije je sovrážni letalec bombe vrgeo, štere so pa nikšega poscbnoga kvára ne naredile.
2.
NOVINE
1916. aprilis 30.
Dom i svet.
Nov nabor. Prebirao! do znova rojeni v letah od 1-886. jan 1. do 1897. dec. 31-ga. V letah od 1878 do 1897 rojeni do prebirani od maj 16. do junija 24-ga, od 1877 do 1866 rojeni pa sledkar.
Ki so oproščeni vojaške slüžbe, mqro posvedočo, ka tisti zroki, zavolo šterih so oproščeni, še stojijo če to ne morejo, do dužni pod orožjestapiti. — Od. 3 S let mlajših do pa mogli naskori pod orožje stopiti iz med tistih oproščen^, ki; šo pri kakšoj trgovini ali v fabrikah biji pa je lehko nadomestijo z starejšimi Črnovojniki ali delanezmožni!^ vojaki.'
Pod orožje moro maja 29-ga stopiti tisti 18 let stari, ki so priprávni bili- spoznarii za vojaški stan.
Rusija. Novi minister za notranje zadeve je postao grof Bobrinskg.
Galicija. Novi deželni glavar Galicije je postao Diller Erich, ki je prvi ravnao bio dozdaj v pokrajini rusko-polskoj, štero so naše čete zasedle.
Türčija. V türskom glávnom vojáškom stan! je mro od tifusa baron Goltz (paša Goltz), šteri je ponovo türsko vojsko i jo kak veliki general ravnao v tom svetovnom boji.
/ Dovoljena küpčija. V Zala županiji je dovoljeno kukorice poljedelci odati, komi jo šče, ne jo je dužen vso prekdati Drüštvi za vojne pridelki (Haditermény R. T.)
Amerika. Severno Amerike predsednik je Zadnji Opomin poslao Nemčiji, ka če ne stavi boja podmorskih čunov proti trgovinskim ladjam, pretrga ž njov diplomacijsko zvezo.
Pismo na bojišča.
Tak, dragi vojaki, Jezušovo telo je najkrepkejša hrana za düšo, to je najimenitnejše orožje V dühovnom boji, štero premága pač vsakoga sorvažnika. Suzite se? So vas, genola moje reči 1 Ali se vam spomini büdijo v srci, spomini na bláženi dom i ti vam tiskajo ž njega vrele suzg? Le jočite, ve za Jezušom jočete! Le jočite, ve so glasna molitev te suzé, na štere se odpré taberttákl, pa če ne pride Jezušovo telo faftfÖ fr Varrf, príde pa moč njegova v Vašo düšo. Kda se vi žalostite, suzite, Ijübljeni vojaki, kaj ne morete k svétomi obhajili, te vi opravilo dühovno sv. obhajilo,, štero nadorpesti te pravo obhajilo, kda nam je ne mogoče k tomi pristopiti.
Dühovno obhajilo ali prečiščavanje je to drügo močno orožje, štero premága düševne sovražnike. Sv. Lenart piše o njem: „NiŠteri cerkveni vučeniki pravijo, da včasih dühovno obhajilo, če je opra-vleno z pravov pobožnóstjov, podeli iste, ali celo vekše milošče, kak sveto obhajilo pod podobov krűha« (De ss. Sac. d. 12.). Potolaži se zato, suzéči se vojak, če ne mdreš k sv. obhajili, potolaži se z dühovnim obhajilom. Želi Jezuša k sebi. Pripravi še k obhajili tak, kak če bi k právom! šo i daj hvalo zatém tak, kak če bi .se zajstipof prečisto, pa Jezus bo, čeravno ne z telom, bo pa z svojov miloščov prebivao v tebi, se krepo, ka zmagaš skűšnjáve i ostaneš ne samo kraljevski nego i Kristušov vojak. Če si pa v sili, v velikoj nevarnosti, zadostüje kratko hrepenenje, naj samo iz srčne ljübezni zvira, na priliko če zdehneš: »Križani Jezus, večna ljubezen, tebe ščem meti, greha mi ne trebe“, — ali. „Dev. Marija moja predraga mati, iz srca mi je žao, ka sem tvojega Jezuša,
neskončno dobrota razžalo’, o prosi ga same, naj mi spuni žele i pride z miloščov v düšo n ir prebivat, da ga pod podobov
krűha ne sem mogoči k sebi vzeti.* Meti pa mpreš volo v srci, ka se svojih grehov spoveš, kda boš mogoči, konči, k vüzmi. Ta vola je potrebna zavolo popolnoga obžalüvanja, štero si obüdiš pred dühovnim obhajilom i štero ti grehe še te najstrašnejše z düše zbriše brez spovedi, če maš volo se jih spovedati. Ali od toga za tjeden mo si gučali. Do tečaš naj te pomiri navuk od dühovnoga sv. obhajila, naj te okrepi milošče Jezušova po njem v srce ti vlejana, ka boš znao protistáli, kda de se ti upiralo telo proti düši kda de te vlekeo v svoje mreže svet i pesek Oj kak srčna!, želejo, da bi znali i tüdi gostokrát ponavlaít na dén vsi vojáki té zdihlaj za dühovno obhajilo : * Jezus, vse moje. samo tebe. ščem meti, greha mi ne trebe. O hodi k meni in óstáni primeni, jaz tvoj ščem biti.“ — Zatem pa v zahvalo :. „ Vüpam se, dober Jezus, ka si me z miloščov svojov v düši pohodo. Večna hvala ti bodi za to dobrote. Dev. Marija i sv. Jožef obrdžita me v Jezüšovoj ljübezni.«
Slovenska mladina hodi k Jezuši;
Višešnji pastiri naše vogrske države na prvo nedelo meseca Marijinoga, maja 7-ga k sv. obhajili zovejo vse vernike, posebno pa mladino z prvimi obhajanci: Zovejo nas, ka bi hvalo dali po BL D. Mariji dobromi Bogi za tista velikanske zmage, štere smo po posredovanji te dobre nebeske matere dobili nad sovražniki ne samo zemel-skoga, nego tüdi nebeskoga kralestva,
Prišeo je veselja čas, dečica!
Hej na trato, hej na plen, vüu na polje, na ravan !
Juh! naj pravi vsak z med nas, prišeo je veselja čas.
Dugo smo na komeni močno bTi priklenjen!, mujeka včasi, dražilc z bračeki se kavsáli.
Kamen, peč sta ne za nas, télo, krv sta nam kak kvas, moremo se gibati, v prostom zráki skakati.
Hej na trato, hej na plen, to je za naš mladi štabi Juh! zakričmo vsi na glas, prišeo je veselja čas.-
B. J.
Ka delate* gospa ?
V Parizi na Francuzkom je poštene in pobožna gospa bila poz-vana na obed k svojim znancom. Prilika je nanesla, ka je pri stoli dobila prostor poleg ednoga oficira, ki je zavolo svojega vitežtva dobo častni kri-žec, šteroga je na prsih noso.
Gospa se je po svojoj lepoj návadi prekrižala ii^raolila pred obedom. Častnik jo zaničlivo pogledne in pravi:.
— Ka delate, gospa ?
— Križam se, kak vsak dober. kristjan. Vas, pospod, je. ne srám nositi častni krivec na prsih, zakaj bi pa;, mene bilo srám se križati s križom, Jezuša Kristuša ?
Detinska, lübézen je čista.
Oča je božao svojo malo hčer-kico. Bila je čedna in nedužna kak lilija. Oča, pun lübezni do dedeta, jo prosi, naj ga küšne. Deklica se pa močno hrani, rekoč.
— Ajtek, jaz vas mam jako, jako rada, in molim vsaki den za vas, nego küšnoti vas neščem.
— Zakaj pa ne.— pita oča ves začüden — ali sam ne jaz tvoj ajtek.?
— Da — odgovori deklica, —, vi ste moj ajtek, nego vaša vűstac-so puna preklinjanja in grdih reči;1. zato vas 'neščem küšnoti.
1916. aprilis 30.
NOVINE
3
to je prave katoličanske cerkve pa ka bi prosili za skorájšnji zmágoviti mir.
O kak lepa misel je to, kakše v düšo segajoče i za srce loveče ravnanji. Z celov vdanöstjov se njèfhi podvržimo dühovniki i verniki. Dühovniki, ka mo čakali na düšicé že v soboto pred določenimi dnevom na spoved,1 za vertiiké, ka do prišli tüdi k njej. Vernike mo Čakali dűtióvmkí ali male, mláde vernike; Mladino, dečico, od štere teliko tožile' ide, pážafibdg, dostakrat ne brez vzroka, mo čakali, da jo ščís-timo pri spovedi, okrepimo pri božem stoli ž Ježušovim telom i tak ščiščene i okrepčane damo do rok materam, naj pazijo na njé; je po' kr5ibü^Ll]í/r^0r večerah pe- vesi ne -püščajo, njim znanje z drügim'spolbűr prepovéjd, je v cerkvi na1 skrbi majo, ka do se dobro obnašali i ne do med božov slüžbov okoli cerkvi drkali, kadili ali kaj še hüjöga počenja!. V roke damo mladino mátératn t lepitiii düšami, na šterih se blišči Jezušova Ijübezeh; štere krasi venček nedužnosti ali spokornosti, i je oprösittíd, áaj Čuvajo té mláde düše tistim v špomin, štere' ta mladina za „očo“ zové, šterim' ve pravite „dragi tovariše štere mi zdaj pod imenom „junáških vojakov* občüdűjemo ino častimö. Tem dobrim očöm na radost, ki nam z lastnov .krvjov branijo' domovino, tem mnogozaslüžuiih možom na tolažba í spomiü pazite na očiščeno mladine, drage matere, ka de vredno dete svojega očé junaka, ka, kda oča z boja pride domo, ne najde v svojem deteti pokvarjeno', tolvajsko, pijane, nezmerno, nebogavno düšo,, nego vrloga sinéka; i dobro' bíčerkico. Pa če oča ne pride več nazaj; naj bo njegov za-rod pošten, junáški v lepomi, Bogi dopadnola živlenjito bö nájlepši ná-grobüi1 špomin njemi; ki’ je mreti znao z ljübezni do svojih domačih.
Zató pa drage matere, pripelajté svojo* dece menjšb' t' vékšo’té* den k1 Jezuši, naj pride, se očisti i posvet! pa moli no prosi z tov posvečenov dűšov za tistoga vrnitev koga ve ljübite. Pripelajte matere, sinke in hčerke, naj prido i prosijo mater nebesko, ka bi njim Jezuša dala v srce, očomj bratom vojakom pa podelila končno zmago i bláženi mir. O pridite matere, pridite seAre, pridite bratje^jrfdi mladina, starinaj pöklekni pred Jezuša i prosi'ga po njegovoj presvet*))' materi Bl. D. Mariji,1 Kraljid"mil*Ü, naj pr-inèsé1 mir v naša srca, naj sina' ž njega ne-pokoj delajoči greh, ka pride hitrej blažemi mir, ka prido hitrej naši ljtib-Ijeni vojáki domo.
Prošnja do naših žensek i deklin.
Dráge. Slovenske ženske j dekline, bodi te prav srčno pozdravlene.
Z prošnjov se obráčam k vam, jaz, Vám vnogim poznáni, slovenski . voják, ki že dvajseti mesecov prenašali težave vojske. 1
Vsaki človek si že želi mir, kam Ste človek pride; -ne čuje drügo, ah da bi že bár' šköro mir bio. Ali G. Bog pa itak ne dá míra, njegova sveta vola se še ne spunila- í zakaj ne? Po rfabjerrí mišlenji jé zrok to, ka premalo dli pa slabo molimo, ker či bi dobro ij več molili zaistino bi nas G. Bog {Íoslüno. Záto dráge ženske i dekline, prosim vas, začnite več i dobro moliti, najprle za nas1 ki . branimp , našo 1 Vogrsko domovino i veŠe poštenjé od : sovražnikov, potom pa za mir, šteroga ! tak srčno Želimo vsi, da bi nam ga Čl. Bog tiáskorí podelo.
Nego’ zná: biti,*' de štera pravila : Eh ve nemamo časaj teliko dela je vsigdár. Žena právi, sama morem za vse skrbeti, za' deco, za vse drügo, ka je pri hiži pbtrebpe, na mèšto moža morem vse' na skrbi, meti. De-klirie pravijo; mé smo tüdi tak z delom oblóžene, ka bole ne more biti, bratovje šo v vojski, doma šmo -samé ostalo, vse kméčko delo moremo na vékše samé opravlati, i dostakrát ne-vémo, kje nam je \ gláva. Istino mate rad vam verjem, ali itak jé v tjédni eden den, šteri den lejko malo več molite, i ravno na -tö; vas ščém opominati.
Mislim, ka idi ne zamèrite, či štero zadéhejo more reči. Pred ništer-nirrii meseci, satii bil domá na šlo-boščini, i kak Inda, tak i to nedelo sam šo k Božoj slüžbi; pridem do svoje fante cerkvi k zadnjim dverom, i mislim notri iti. Ali ka ovárao! ? Pri' cérkvi pred zadnjimi dverami1 koli poidesete vöre* pred velikov mešov vöni je stalo vnogo žensék i deklin, štere so jáko nepotrebno guče mele, i jaz sam se kumaj pririvao skoz njih v cerkev.
Gda sam prišeo notri, je pa bilo jáko málo lüdi tű. Včasi je žalost napunila moje Srcé, sam si mislo, možki i dečki so v vojski, ženske paj dekline, pa zvekšipe tam vöni, stojijo,. T tüdi sani sf misli): ob vé ženski i dekline, keliko bolše bi vam bilo t(j pred tabernaklom moliti, kak pa tam vöiti prazno slame' mlatiti, i gledati t.kakió obleko štèrá' má,* i štera bole , ,’voz^a jankp noši, , JKá bi prgvíle vé če bi kakši siromák prišeo, k bogat« i ne bi šo v hižo, nego bi; si vöni z drügimi pogovárjao, ali bi té siromák
mogeo kaj čakati od bogátca? Ali či je što pozváhi k veličastnomi králi, jeli bár, gda žé bTüzi njegove, hiže ide, kak premišláva, ka de govoro, i kak de se. oponašao pred , kráíom ? Ali zdaj razmite dráge ženske in dekline, kaj te izglédi pomenijo ? Kak; nas sveta Vera vči, v oltárskom Svestvi v cerkvi prebivle najvékši J hogatin, kráo vseh krála#, Jezuš Ktištuš, Bog* j í človèk na vküper, i čaka noč i dén’ j i ponüvl?, milosti, pa dostakrát nega ; koga, što bi ga proso za njé. í kak j nas milo k sebi zové rekoč. »Pridite j k meni vsi, ki ste trüdnt i obteženi jáz vas zlehkotim*.
Po praviti' se jé lübi Jezuš ednok priložo, gda se je prikázao bláženo,] Margareti Alakok v oltárskom Svestvi. Najme držao je v obema rokpma pune prgišče milošti i njoj. je pravo. ,,Eti čakam noč i dén i ipunüvlem milosti pa nega koga, ki bi me za nje proso*. I tak bi tüdi lübi Jezuš *zdaj vnogim léjkó pravo; za!: ^svétnb,,«fč^'Vnogi majo dosta časa, žžimbjitev pa ne. Zato dráge ženske i dekline, moja prošnja do. vas je . to.: Ne, postáplajte nigdár odzvtina cerkvi* gda ta. pridete. Pa tüdi po potí se ogiblite nepotrebnih gučov, zdomí naj bo vaša pdt vnedelo zráven v cérkev, potom te dosta bolše molile i tüdi’ dosta več čašát te tneíè za to. Jako 'morete G. Bogi hvaiežen biti človek za .. milost,...k^ lejko. ide v cérkev. Áh kak .radi bi mi $nv-cérkev, pa nemamo, prilike: Naše prebivanja so strelni' jarki noč i dén, kje nas sovražnik skoro' vèakr: dén3 pozdrávla z svinčenim kroglami i šrapnelí.
Prèvnogl je® eti spozí&9, kak rad bi zdaj šo k božoj slüžbi, pa tű more. biti, kje gleda skoro vsaki dén smrti v oči,. Zato. vas ešče. ednok prosim,, dráge ženske sin dekline, začnile več i bolše mdlitij posebno tisti čas, šteroga sam vam eti pbpisao. Pazite pa tüdi vsigdár na1 svoje poštenjé! Ker nega žalbstnejábgaf' Čè cŐtóVéfe^ Zvedi, da je štera ženska,' ali'; deklo1, poštenjé zgübíla. Vojsküjte ise. vé tüdi.z bele moči proti sovražniki, düše, t kakše mi vojs-küjenjo proti Sovrážniki naše domovine.
Potom sé- te lehko vűpamo;' ka nam lübi Jezus pbdéli; tak srčno zážel-jeni mir, i ka pali-stečáb domo ’ pridemo, i bodemo opravla!! tista, dela, štera, zdaj vé, morete opravlati.. ždáj pa na zadnje , s prej mile, vnogo .pozdrávov od vseh slovenskih: vojakov, Srce Jezušovo náj vas blagoslovi • i toláži v tiVtehji. Marija náj vas ,£ÜVa., smrtnoga greha doma* nas pa na bojišči,dokečrse Boža vola ne spuni. Pisao slovenski vojak na ruskom bojišči.
4
NOVINE
1916. aprilis 30.
Glási.
Od naših vojakov Vlovljen je: Gašpar Ludovik z Vaneč v Rusiji, Prša Štefan z G. Bistrice, Raduha Jürij z Adrijanec, Sobočan Jožef z Nedelice. Mrtev je pa: Balažic Janoš, desetnik, Adrijanec. Vzemizga v sé Jezušovo Srcé.
V strelnom jarki je postao püš-pek plebanoš francuzi de Lobelle. Prvi pastirski list je iz strelnih jarkov poslao svojim vernikom v Gap.
Zgrábleni semnjski tolvaj. V Monostri ná semnji so zgrabili Kühar Andráša ženo, kda je obütel kradnola. Vnogo drüge spokradjene reči so tüdi pri njej najšli.
ZvOJpé zgübimo meseca risavščeka. Ostane poprek samo eden v vsakoj cerkvi i tisti, šteri so iz starih časov. V Črensovcih ostane menjši, z šterim se tiavadnó k meši zvoni.
Odskočlla sta dva rusa, Respalovo Ivan i Bogatov Peter iz belotinskoga grofovskoga imanja, kda sta hodila v Štrigove gorice kopat.
Odnešena je hamice Skafar Orši na Melinci]!, polüštale se je Balažic Igrači, 19 let šteromi melinčkomi sta-novniki, ki je svojo krivico priznao.
Kraljevski dár Slovenskoj materi. ^Slovenski Gospodar* poroča, kia je naš presvetli kralj poslao srebrno podobo Matere božje z Jezušom v narodi, í űPOi K p9sez Yr dar Maršič. Mariji v Šmarji pri Jelšab, štera mati ma sedem sinov i ednoga Zelja, ki je stotnik,' pri vojákah.
Obsojeni morilec žandara. .Slovenec* poroča, ka šo v Ljublani Martina Zupeta na 20 let težke voze obsodili, zato, ka je vmoro orožnika Puglja, pomagači njegovi so pa,, dobili od 6 tjednov do 4 let voze,
Vmoro je na Razkriž!' osemnajset star dečko drügoga z nožom za volo neke dekle.
Odnoro I morio. V Beči na Rava-lin ulici ležečem odpočivališči je odnoro vojak stražar, Tichtner Leopold. V toj odnorelosti. je šest ljüdi dolspostrelao, pét pa rano. Z brizgancov (šprickanca) se ga komaj vkrotili.
Za protejnje obsojen. Maiačič Karol, gazda z Domajnšavec je obsojen na o dni zápora ali 50 k. plače, zato ka se jé Palkovič Sándor!, egervarskomi špáni na dopisnici prepreto, ka če njega ne najé na delo, de se on že skrbo, ka drügih delavec tüdi ne dobi. Sodba je odločena na tri leta posküšnje.
Z metlov je šla na eksekutora Žilavec Sandora žena v Lucovi. Obsojena je zato na dva dni zápora ali na den zápora i 20 k. plače. Sodba je odložena.
Nesreča, štera se človeki piti, ka njemi znájo vlasjé vőspokapati, se da Odpraviti, če si vlasé Zdrava ohránimo. Zato preporačamo Fellerovo Tannochina ,,Elsa" pomado za močen zrás vlási. Vnogo jezér ljüdi jo hvali, kakti štera zebráni kapanje vlas i odpráv -iüske. Redke strljive vlasé poprávi, farbo : diavo njim dá i iráno oserelost prepreéi. 1 innček 1 kor: 60 fil., močnejše kakovosti II.
št. 3 kor. za pmstače preporačamo Fellerovo pomado, lonček 50 fil. V právo j kakovosti se dobi samo pri Feller V. Eugeni lekarniki, Stubica Centrale br. 146. (Zagr. žup.)
100 litrov domače pijače Elpis!
vkrepčevalne, téčne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, mal-katelka, mela, pomeranèe stračniea in vi-šnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domáča pijača se pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z naročnini na vodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših delitev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišne gospodarstva, delavnico, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavci s tov pijačov okrepèajo ne da bi bili pijani ali pá dabi zgübili na delavsko]' zmožnosti
Janez Grobeh, drogerija »pri angelju* Brno Štev 85 Moravsko.
En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko, popijejo v štemplina!. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi. ____________po vekših diogerijan.
Najnoveše.
Pomorski boji pri flandrij skoro ob-režji: Nemški torpédni čuni so odtirali napadajoče angležka monitore in torpedo rüšilce. Na dbbrdskoj planoti je precejšen mir. — Severno od San Martina sme vničiti težke italjanske bombe rpetalce. Dva sovrážni va aeroplana so Nemci vničiti.
Pošta
Zver Józéf Šo. Bethlehem. 516. Thlrd Ave. Dobo sem naročnino za lani i letos. Bog lepo plati, Klemar Marija. Ropoči Penez sem dobo teliko, kak pišete. Listov i Novin sem pa ne mogo več pošilati, kak sie prosili.Zdaj edne več. dobite, da je prosite. Razpošilanje Listov dva-tri tjedne trpi. Nemogoče je šest jezero falatov naíèdriok zvezati i na pošto dati. Pa pošte ne vzeme gor Naednok vseh zavitkov, da jih ne more odpelati. Šteroga vzeme na kola pa šteroga povrné, to ne gleda. Zato pa če zdaj vaš hodi duže, drügoč de pa šteri moj hodo duže. Z Beči. mi eden Ža prek leta hodi Potrpimo zato, drage düše, to je Bogi
pbvoljno, nam pa hasnovito. A. L Krašči. Ka pjivas stare dekle za vojaki juhvčejo, tomi se niti čüdiva ti ne trebe, niti nad tém se ne bur-kati. Ne čüdivati se zato, ka ženske so „kűnštne" v tom kak trebe moške loviti. Zdaj je z juh-vkanjom probajo. Pa se njim posreči, če te vi na to juhvkanje poslűšali. Ne sé pa trebe nadtem tüdi burkati, nego smejati. Čeden človek se norcom naime smejé i ne burka se nad njimi, rekši, ve nemajo pameti. Bogdan Janoša žela. Lapičina. Mož je 1.1915. jül. 3-ga pri Bistrici premino. Dajte ga med Vlovleni mi gor iskati. Ali Anton. Gibina. Od Muršič Štefana je glas prišo, ka more v Rusiji zgrábljen biti. Mesto njegovoga prebivanja ešče ne vemo. Kerec Št, Prosačka Ves. Brat se išče gor. Samo potrpi, fioričanec Jožef. Sv. Margeta. Kaj ste prosili, ste dobili, če ne bi prosili Listov, ne bi vam jih poslali. Poti-jite je nazaj, dužni niste nikaj za nje. Magyar Jožef. Háselbach. O boji penezi so prišli. Ednok še oani glas. Listov 6 pa dobite iz tiskarna Vgane se srčno zahvalimo za vüzemske pozdrave.
Čista koža na lici
i na rokáh, kaj pri vnogih ljüdeh občüdűjemo, da dvoje. Prednost svojim lastnikom. Nájobprvim za celo telo je potrebno, naj koža Zdrava bo, zato ka samo tak se moremo skoz njé prav zročili. Obdrflgim je pa to tüd potrebno, naj našim bližnjim z nezdravov kožov mlin je ne spravimo. Nečista koža, brlizge, püščajci. šplinte, lise mozolčki. bradajice opek-line itd. pa večkrat to zro-küjejo, kaj je pa tüdi škodljivo za dihanje kože i záto tüdi nezdravo. Vnogo jezér moškov i žensek rabi pri zdravijenji i čuvanji svoje kože Fellerovo .Hiša" pomado za brambo lica r kože, štere cena je 2 koroni, ali 2 tegleca franko 5 koron. To vrástvo ne škodi, kak vnogo reči Ža lepšaoje bole pomüjanih. Odstráni betege kožne. obráni od pe-čeline šanca, špfint, odpravi püščajce, spokaline itd. Na mesto grizečih i večkrat škodljivib žajf rabimo Fellerovo íilijsko žájfo (1 kor.), ali pa Fellerovo borax-£ájfe 80 fil.) i prah za mujvanje, (borax praáek) 1 kor.
Vlasjé močno rastéjo
po Fellerovoj ,Elsa* Tannochina-pomadi za vlasé. Lonček 1 k 6Ó fil., močnpjše kakovosti II št. 3 kor. Kropa kožo na glávi, zabrani pišliVost i rano • oserelost, pomore k zrási močnih, zdravih vlásj. Nepaa škodljivib snovi v Sebi zato má prfed škodljivo! pomadani Prednost posebno pred tistimi, štere ponüjajo nevnéeni le-kamištva. Za mnstače je najbolšo Fellerova mást za 50 filerov. Naročile pošlímo neposredno na Feller V. Eugen lekamika, Stubica Centrale br. 146.(Zagr.županija.J
	
Naši čitatelji čuvajo se najbolje
Naši čitatelji se čuvajo najbolje nevalanih potvorov Fellerovoga Elsafluida, če vsigdar pazijo na ime »Feller" in na znamko „Elsa". Mi ne delamo s temi rečmi nikše reklame za to staro presknáano domače sredstva .Što ga šče ne pozna, naj opita zdravnika v uporabi toga, pri vseh posledica!! prehlada prepiha, vlage, proti reumatičnim bolečinam in pri vseh zmešnjavah Vašega zdravje. 12 malih steklenlc, ali 6 dvojnih, ali 2 Speči' jalnivi franko 6 K; 36 malih, ali 18 dvojnih ali 6 špecijalnih steklenic franko 15K 40fil. Pravo samo pri E. V. Feller lekarniki v Stubici Centrale št 146 Hrvatsko. Fellerove poganja-joče rebarbar pilule (6 škatulic 4*40 K franko) nosijo varovalno znamko ,BLS A“.
ü|HHMMtt sa Hfyiii .-naprej BSeytsyB*dlü kitforgS |yema|ti5jás Saombathdjes.