„GLASBENA MATICA“ v LJUBLJANI.
46. društveno leto. — 26. leto rednih društvenih koncertov.
V soboto, 29. junija 1918 zvečer točno ob osmi uri
v veliki dvorani hotela „UNION“
/Ih4
KONCERT
na čast SLOVENSKIM GOSTOM.
Sodelujejo:
gospa Pavla Lovše, a'OVT2SNove°g".C^tes?«r''ka gdčna Dana Kobler, vÄKfÄViSÄr.: pevski zbor GLASBENE MATICE
pod vodstvom koncertnega vodje g. MATEJA HUBADA.
SPODED:
1. a) Dr. Anton Schwab: Večer na morju. (O. Župančič.) b) Emil Adamič: Vasovalec. (Oton Župančič).
Moška zbora. Poje moški zbor Glasbene Matice.
2. Josip Pavčič: a) Ciciban-Cicifuj. i
», Uspavanka M.	”
c) Vrabci in strašilo. )
Pesmi poje gospa Pavla Lovše.
Na klavirju spremlja gdč. Dana Kobler.
3. Josip Pavčič: Žabe. Iz O. Župančičevega .Cicibana“. Za triglasni ženski
zbor in solo kontra-alta s spremljevanjem klavirja in harmonija. Poje ženski zbor. Kontra-alt solo poje gdč. Angela Maličeva. Klavir igra gdč. Dana Kobler, harmonij gdč. Nilka Potočnik.
4. a) Vasilij Mirk: Na trgu. (Dragotin Kette.)
b) Emil Adamič: Kmečka pesem. (Aleksandrov.)
Moška zbora. Poje moški zbor Glasbene Matice.
5. a) Ivan pl. Zajc: Hajd u kolo.	\	,
b.	b) Alabijev: Slavček. Ruska narodna pesem.	°/e	§0SPa
f	c) Slovenske narodne pesmi.	I	Pav,a	Lovse’
6. Hrvaške narodne pesmi. Harmoniziral Anton Andel.
a) O, jesenske duge noči.
b) Igra „Kolo“.
c) Dragi je daleko.
7. Slovenske narodne pesmi. Harmoniziral Matej Hubad.
a) Škrjanček.
b) Miška.
c) Gor’čez jezero. (Koroška.)
č) Na Gorenjskem je fletno. Harmoniziral Stanko Pirnat.
8. Stanko Premrl: Zdravica. Besede dr. Franceta Prešerna.
Cene prostorom z veseličnim davkom vred: Sedeži po 6 K 50 h,
5 K 50 h, 4 K 50 h, 3 K 50 h in 2 K 50 h; stojišča po 1 K 60 h; za dijake in dijakinje po 80 h, se dobivajo v petek, 28. junija v trafiki v Prešernovi ulici 54; na dan koncerta dop. v Narodnem Domu, na večer koncerta pri blagajni v Unionu. Besedilo pesmim po 30 h.
r
\
1. Na trgu.
Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava.
Vse v mraku mirno, na vodnjaku samo tih veterc z vodoj poigrava.
Noč trudna moiči, — nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava, in ruši pokoj moji duši nocoj; brezskrbno pa ljubica spava.
Dras. Kette.
Dobro jutro, zlato jutro, dober dan, ti beli dan!
Z bogom, ti devojka moja, daleč pot je prek poljan.
2. Vasovalec.
O. Župančič. — Emil Adamič.
Očka, mati poprašuje:
„Kje si pa tak’ dolgo bil?“
„Kje?! Tak dolgo sem popival, da sem še klobuk zapil!
Očka, mati le verujte, dobro sem vas nalagal.
Saj le z mosta od radosti v vodo sem klobuk zagnal!“
L
3. Ciciban — Cicifuj.
Ciciban teče v zeleni dan; ptičica znanka v goščavi vsak dan lepö ga pozdravi: „Ciciban, Ciciban, Ciciban, Ciciban, dober dan'“
Ciciban, kaj pa je danes, čuj! Kaj ti to ptička prepeva?
Po vsej dobravi odmeva: „Cicifuj, Cicifuj, Cicifuj, Cicifuj, fej in fuj!“
Ciciban misli: „Zakaj Cicifuj?“ takrat si roke zagleda, pa se domisli: „Seveda, danes se nisem umil še, fej, fuj, danes sem res Cicifuj!“
Bister potoček se vije čez plan, preko kremenov se lije; Ciciban v njem se umije, ptička zapoje spet: „Ciciban, Ciciban, dober dan!“
4. Uspavanka.
Kaj se sveti rimska cesta? Bratca dva po nji mi gresta ; ne kar taka bratca dva, božja sta krilatca dva; za roke se vodita, tiho, varno hodita, da ne škriplje pesek zlati: naše dete mora spati.
Oton Župančič.
Oton Župančič.
5. Vrabci in strašilo.
Čiv — čiv, čiv — čiv, še dolgo bom živ, živ — žav, živ — žav, še dolgo bom zdrav : na sredi polja tri vreče prosä!
Čiv — čiv. živ — žav vse prav? Vse prav!
Čiv — čiv, čiv — čiv, saj nisem jaz kriv, živ — žav, živ žav, če mož je brljav, če metlo ima, pa mžsti ne zna.
Čiv — čiv, živ — žav, vse prav ? Vse prav!
Oton Župančič.
6. Zabe.
Rega, rega, rega, rega, vedno hujša je zadrega, solnce že do dna nam sega, jojmene, kaj bo iz tega!
Kum, kum, le pogum:
slišal sem od juga šum!
Kvak, kvak, glej oblak,
glej oblakov sivih vlak, vedro vode nosi vsak, kmalu bo vse polno mlak !
Rega, rega, rega, rega,
Bog nas reši vsega zlega!
Oton Župančič.
J
7.	Večer na morju.
O.	Župančič.
Po visokem nebu plava zlat oblak, po širokem morju plava čoln lehak.
Kakor da se vnel je temni ocean: v žarnem ognju bliska se zapadna stran.
Plavaj, plavaj čolnič! Solnca jasni grad plameni tam v dalji, jaz bi spal v njem rad!
8.	Kmečka
Prelepa vaša hiša, oj, prelep je res vaš dvor, in lepa miza bela mi, nad njo sv. Izidor.
pesem.
Alenčica, Alenčica, naj sveti Izidor varuje lepo hišo ti, varuje lepi dvor!
Iz hrama ajda naj diši, naj očka ti živi, štej doto, ne preštej je ti tri dni in tri noči!
Aleksandrov.
9.	Hrvaške narodne pesmi.
a.) O, jesenske duge noči 1
O,	jesenske duge noči, oj, reko dragi, da če doči, lane moje, oj!
Igra kolo, igra kolo na dvadeset i dva!
U tom kolu, u tom kolu lijepa Maca igra.
II če doči, il ne doči, čekat ču ga do polnoči, lane moje, oj!
Ne znaš sunce iz višine, da za tobom srce gine, lane moje, oj!
b)	Igra „kolo“.
| Ljubi, ljubi, ne dan gubi, sada možeš, koga hočeš,
‘li mene,
I’ do mene,
1’ ak hočeš, baš i mene!
Gdje si, dragi, kud se sečeš, oj, zar večeras k meni nečeš? lane moje, oj!
Kakva maca, kakva Maca medna usta ima! da me hoče, da me hoče poljubiti š njima.
Volio bih. volio bih, neg dvadeset i dva.
Ljubi, ljubi i. t. d.
Kakve Ive, kakve Ive, crne oči ima!
Da me hoče, da me hoče, pogledati š njima.
Ljubi, ljubi i. t. d.
c)	Dragi je daleko.
Sva se gora	U bašči	mi
listom sasta,	ruža cvate,
a ja nemam	ja ju
s kim,	ne berem,
jer moj dragi	jer moj dragi
na daleko,	na daleko,
u tuctoj	u tuctoj
zemlji.	zemlji.
10.	Slovenske narodne pesmi.
a)	Škrjanček poje, žvrgoli.
Škrjanček poje, žvrgoli,
se bel’ga dneva veseli ;
škrjanček poje beli dan, pozdravlja hrib in plan.
Škrjanček poje žvrgoli,
se bel’ga dneva veseli ; pozdravljaj z drobno pesmico tud’ mojo ljubico!
Kjerkol’se midva srečava, prav milo se pogledava; vse solzne naj’ne so oči,
vse to ljubezen st’ri.
Kjerkol’sem hodil kjer sem bil, pa take nisem še dobil; da b’ b’la t’ko bel’ga ličica, pa srca vsmiljen’ga!
b)	Prišla je miška.
Prišla je miška z mišnice, vzela pšenico z pšeničnice. Miš pšenico pod goro, pod to goro zeleno.
Prišla je mačka z mačnice, vzela je miško z mišnice. Mačka miško, miš pšenico pod goro, pod to goro zeleno.
Prišel je zajec iz zajčnice, vzel je mačko iz mačnice. Zajec mačko, mačka miško, miš pšenico i. t. d.
Prišla je lisica z lisičnice, vzela je zajca iz zajčnice. L’sica zaica, zajec mačko, mačka miško miš pšenico i. t. d.
Prišel je jelen z jelenčnice. vzel je lisico iz lisičnice. Jelen lisico, i. t. d
Prišel je volk iz volčnice, vzel je jelena iz jelenčnice. Volk jelena, i. t. d.
Prišel je medved iz medvednice
vzel je volka iz volčnice.
Medved volka,
i.	t. d.
Prišel je lov’c iz bajtice, ustrelil je medveda iz medvednice. Lov’c medveda,
i.	t d.
Prišla je smrt z mrtvašnice, vzela je lovca iz bajtice.
Smrt je lovca, lov’c medveda, medved volka, volk jelena, jelen 1’sico,
1’sica zajca, zajec mačko, mačka miško, miš pšenico pod goro, pod to goro zeleno.
c)	Gor čez izaro.
Gor čez izaro, gor čez gmajnico, kier je dragi dom z mojo zibalko, kier so me zibali mamica moja in prepievlali : haji, hajol
K’ s’m še mih’n biu, sem biu dro vesiu, s’m več barti ktiero pes’m pev. Zdej vse minulo je, nič več pev ne bom, zdej ni več moj ljubi, dragi dom.
č) Na Gorenjščem je fletno.
Na Gorenščem je fletno so vsoče gore, pa so bistri studenci in bele ceste. Holadrijori!
Pa sem fantič urlavbar, 'mam krašče lase, pa se vendar tepejo dekleta za me!
Zdravica.
Dr. France Prešeren.
Pa ne bom se možila na vsoče gore, pa ne bom jaz nosila na glavci vode!
Prijatli, obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in okö; ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi.
Komu najprej veselo zdravico, bratje! črno zapet? Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet! Brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!
Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice!
Ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle.
Naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov.
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder solnce hodi, prepir bo iz sveta pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.