Prediog mioistrstva prosvete za revizijo uradoiškega zakooa. VIII. ROK ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO POKOJNINE. K čl. 139., ki govori o dobi za pridobitev pravice do pokajnine, je iizirazila komisija mišljenje, da se je v tem pogledu vraiti k odredbi urad. zakona, po kateri se je pridobila pravica do pokojnine po 10-letni službi, ki se šte]e za pokojnino. Če ie to iz kateregakoli razloga nemogoče, tedaj ie treba izrecno označiti izjemo, da se odredba o desetletnem efaktivirem službovanju ne nanaša na one, ki so že pridobili piravico do pokoiinine. Poleg tega je treba tudi predpisati, da se šteje v dobo za polno pokojnino ne efektivna služba, temveč služba. ki se šteje za poikojnino. IX. OSEBNA IN RODBINSKA POKOJNINA. Poslednji čl. 137. urad. zak. predvideva, da se všteie drž. uslužb.encem, ki se onesposobijo v drž. služii, za osefono pokoinino 10 let drž. službe več, če se brez svoje krivde tako poškoduje pri drž. poslu ali tako oboli za boleznijo, ki se je pojavila kot posledica izvrševanja službe, da postaine nesposoben za nadal'jnjo službo. Če umirje uslužbenec zaradj poškodb alj bolezni zadobljene v službi, se iprizna rodb. pokojnina v isti" višini, kaikor če bi imel uslužibenec 10 let službe več. Ker je bil zadnji odstavek čl. 137. ur. zakona ukinjen s fin. zakonorn in drugemu odstavku čl. 146. odrekel drž. svet veIjavnost, je kornisiija mišljenja, da je potrebno, da ostane v veljavj prvotno besedilo čl. 137. in 146. ur. zakona. X. PRIZNANJE SLUŽBENIH LET BIVŠIM TUJIM DR2AVLJANOM NAŠE NARODNOSTI. Mnogi hrvatsiki in slovenski nacijonalni delavci, posebno učitelji— s» po na'ogu tedanaih pokrajinskih uprav ostaii po preobratu v Italiji, kjer so vršili še nadalje svojo službo. Po odpustu iz službe v Italiji so prišli v našo kraljevrno, kjer morcjo biti sprejeti po čl. 2. in 130. urad. zakoma v službo države le kot kontraktua)'ci in se stnejo sprejeti v drž. službo še-le potem, ko dobe naše državljanstvo. Ker so se pa delale tem učjteljem ob spre^emu v drž. služfoo zaradi vštetja pr-eišnjih službenih let razne neprilike in to posebno radi tega, ker se je finančni odbor Narodne skupš&ine branil posto,pati v sjnislu 3. odst. ol. 67 uTad. zakona, je sestavila komis.fja nov odstavek k omenjenemu členu. XII. ODREDBE SPECIJALNIH UREDB IN ZAKONA ZA URADNIKE TEGA RESORA. Ker v iproiekt uredbe niso bile vnešene pravice, ki so jih dobili uradniki tega resora, po specijalnih uredbah in zakomih, jili je komisija vnesla v svoje predloge. POJASNILA K TABELI O KATEGORIJAH. Po zakonskem pooblastilu se moraijo reguliratl dohodkj drž. uradnikov iin uslužbencev po važnosti in odgovornosti njihovega dela in po trajanju službe. Komišija min. prosvete se ie pri izdelavi tabel o razvrstitvi držala strogo gornjih načel. Ker se posebno povdaria, da je treba sodnikom varovati povoljen materijalni položai, je popolnoma naravno, da 'se v načelu usppredi šola s sodlščem, ker je njena naloga plemeniti dušo in vzga:;ati um ibodočega naroda. kar je vsaj toliko 'dragoceno, kot delo so-dišča. Zaradi tega stojj komisija na stališču, naj se smatra pri razvrstitvi kot načclo, da se šola ne sme zapostavljati sodišču. NAPREDOVANJE DO NAJVIŠJE STOPNJE. Doslej je napredovalo vse učiteljstvo osnovnih šol do 1. skup!ne II. kategoirije. Priojekt uredbe pa predvideva napredovainje osnovnošo-lskega učitcljstva samo do 2. skupine II. kategorije, ki je enaka 1. skupini III. kategorije. S tem bi pa bilo učiteti¦stvo, ki ima maturo strokovne šole, postavljeno na isto stapnjo z uradništvom, ki ima samo nižjo srednjio šolo. Komrsija pa ne veruae, da se ie to zgodilo z nameiiotn zapostaviti učiteljstvo', ampak radi tega, ker je mog'lo priti dosedaj uirad.rwštvo z višjo kvalifikacijo le samo do 1. skup. II. kategorije, zato naj bi prišlo učiteljstvo sedaj sa.mo do 2. skupine. Da bi se pa ne zgiodila krivica niti enim, niti drugim, ie komisija mnenja, naj se dovoli takemu uradništvu, ki ima višjo izobrazbo, prestop v I. kategorijo, a učiteljstvu ohrani 1. skupina II. kategorij«. (Konec Brihodmjič.)