Zakonodaja na področju zdravil za zatiranje varoj (Varroa destructor) v državah Evropske skupnosti prof. dr. Vlasta Jenčič, dr. vet. med., Alenka Jurić, dr. vet. med. in Lucija Žvokelj, dr. vet. med. Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut vlasta.jencic@vf.uni-lj.si, alenka.juric@vf.uni-lj.si in lucija.zvokelj@vf.uni-lj.si Varoja (Varroa destructor) zajeda v čebelji družini in je v čebelarstvu v svetu in pri nas najbolj pereč zdravstveni problem. Po zadnjih podatkih se varoja razen s hemo- limfo prehranjuje predvsem z maščobnim telesom čebel in zalege ter slabi čebeljo družino in prenaša druge pov- zročitelje bolezni, predvsem viruse, tako da čeblja dru- žina brez čebelarjeve pomoči slej ko prej propade. Da bi preprečili hitro razmnoževanje varoj in ohranili biološke lastnosti čebelje družine, je treba število varoj v čebelji družini neprestano spremljati in jih pravočasno zatirati. Varoje so pršice (Acarina) in kot podrazred pajkovcev (Arachnida) skupaj s čebelami (Insekta) spadajo v žival- skem sistemu med členonožce (Arthropoda) (Tabela 1). Razen varoje so v razredu »pajkovcev« še številni drugi škodljivci, prav tako so poleg koristnih žuželk v razredu »žuželke« tudi zajedavske žuželke, ki ogrožajo zdravje ljudi, živali in rastlin. Za zatiranje teh škodljivcev so na voljo pripravki, ki jih imenujemo pesticidi (Tabela 2). Vsi pesticidi lahko škodujejo čebelam, najnevarnejši pa so insekticidi, saj so tudi čebele insekti, in akaricidi, pripravki za zatiranje pršic (varoj), saj so čebele kot pršice členonožci, torej so daljni sorodniki. Posebej nevarni so ti pripravki, če njihov način delovanja in morebitna tveganja niso poznani ali pa njihova uporaba ni pravilna. Pri zati- ranju varoj je poleg dobrobiti čebelje družine kot živalske vrste treba upoštevati, da so čebele proizvodne živali v prehranski verigi ljudi in je treba zato poskrbeti tudi za neoporečnost čebeljih pridelkov. Za zdravljenje živali, ki so vključene v prehransko verigo ljudi, se lahko uporablja- jo le odobrena/registrirana zdravila. V državah članicah Evropske skupnosti (ES) postopek registracije zdravil vodi in izvede Evropska agencija za zdravila (European Medicines Agency – EMA). V agenciji je poleg Odbora za zdravila za uporabo v humani medicini tudi Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini (Committee for Medicinal Products for Veterinary Use – CVMP), ki na osnovi vloge in rezultatov predpisanih raziskav, opravlje- nih v ustreznih raziskovalnih ustanovah, zdravilo odobri ali pa tudi ne. Vsaka članica Evropske skupnosti sprejme svoj nabor odobrenih zdravil, ki so dostopna na ozemlju te države. Za odobritev/registracijo zdravila morajo biti dokazani kakovost in način delovanja zdravila na povzro- čitelje bolezni, morebitni neželeni učinki za potrošnika, čebelarja in za okolje, učinkovitost zdravila na smrtnost varoj ter neškodljivost za čebeljo družino in njen razvoj. Če določeni morda samo domnevno neželeni učinki ob- stajajo, morajo biti ti navedeni, v navodilih za uporabo pa podani ukrepi za zmanjšanje teh tveganj. Za zdravila na osnovi snovi, ki se nalagajo v satju in čebeljih pridelkih, pa mora biti določena maksimalna dovoljena vrednost (Maximum Residual Limits – MRL). Smrtnost varoj po uporabi Smrtnost varoj po uporabi zdravila je treba najprej preizkusiti v laboratoriju, kjer se določi najmanjši od- merek zdravila, pri katerem se doseže primerna smr- tnost varoj in ni škodljiv za čebele. Ko je v laboratoriju ugotovljen primeren odmerek, se zdravilo preizkusi Tabela 1: Čebele in varoja v živalskem sistemu Čebela Varoja Kraljestvo Animalia (živali) Animalia (živali) Deblo Arthropoda (členonožci) Arthropoda (členonožci) Razred Insekta (žuželke) Arachnida (pajkovci) Podrazred Acarina (pršice) Red Hymenoptera (kožekrilci) Parasitiformes (zajedavci) Družina Apidae (prave čebele) Varroidae (varoje) Rod Apis (čebele) Varroa (varoja) Vrsta Apis mellifera (medonosne čebele) Varroa destructor Podvrsta Apis m. carnica (kranjska sivka) 10/2020 letnik CXXII ZDRAVJE ČEBEL 268 ZOOCIDI – sredstva za zatiranje neželenih živali. Insekticidi – sredstva za: zatiranje neželenih žuželk na rastlinah, žitaricah, semenih; uničevanje muh, komarjev; žuželk v gospo- dinjstvu; za zatiranje zunanjih zajedavcev v humani in veterinarski medicini. Akaricidi – sredstva za zatiranje pršic - tudi varoj. Rodenticidi – sredstva za zatiranje glodavcev. Limacidi – sredstva za zatiranje polžev. FITOCIDI – sredstva za zatiranje neželenih rastlin. Herbicidi – sredstva za zatiranje plevelov. FUNGICIDI – sredstva za zatiranje gliv. še na manjšem številu čebel v terenskih pogojih. Ko so ti postopki uspešno opravljeni, sledi klinično pre- izkušanje zdravila na z varojami močno napadenih različno močnih – vendar ne šibkih – gospodarskih čebeljih družinah. Čebelje družine v poskusu morajo biti nameščene v čebelnjakih, primerno oddaljenih od drugih čebelnjakov, da se prepreči reinvazija varoj. Poskusno zdravljenje mora vključevati čebelje družine v čebelnjakih, razporejenih na področjih z različnimi podnebnimi pogoji in različnimi panjskimi sistemi ter po možnosti tudi različnimi maticami. V vsakem testnem čebelnjaku morajo biti tudi kontrolne če- belje družine, ki se ne zdravijo. Čim prej po testnem zdravljenju, da se prepreči morebitna reinvazija, se vse čebelje družine, vključno s kontrolnimi, zdravijo še s povsem različnim že registriranim zdravilom s preverjeno 95-% učinkovitostjo (follow-up treatment). Učinkovitost preizkušanega zdravila se potem izra- čuna po posebni formuli, rezultate zdravljenja pa sta- tistično ovrednoti. Med potekom zdravljenja je treba spremljati temperaturo in vlago v okolici, razpoložlji- vost čebelje paše ter jakost in vitalnost čebeljih družin. Mrtve varoje in čebele je treba spremljati pred, med in vsaj 14 dni po zdravljenju. Podnico, kamor padajo mr- tve varoje, je treba zavarovati pred mravljami, za spre- mljanje mrtvih čebel pa se na žrelo namestijo posebne pasti. Učinke testiranega zdravila je treba spremljati več generacij, da se ugotovi možnost pojava odporno- sti varoj, in ta možnost in ukrepi za podaljšanje učin- kovitosti zdravila za zatiranje varoj se navedejo v na- vodilih za uporabo. Področje kliničnega preskušanja zdravil za uporabo v veterinarski medicini v Sloveniji urejata Zakon o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/2014) ter Pravilnik o vrsti, obsegu in načinu analiznega, far- makološko-toksikološkega in kliničnega preskušanja zdravil za uporabo v veterinarski medicini (Uradni list RS, št. 79/09). Varna uporaba za čebeljo družino Vpliv morebitnega novega zdravila za zatiranje varoj na čebeljo družino je treba ugotavljati pri najvišjih zdra- vilnih odmerkih in predvideti tudi dolgoročne posledice na razvoj in donosnost čebelje družine. Najprej se učinki zdravila proučijo v kontroliranih laboratorijskih pogojih na manjšem številu čebel v več ponovitvah, rezultati pa se statistično ovrednotijo. Pri kliničnih poskusih na čebeljih družinah se mrtve čebele štejejo en teden pred zdravlje- njem vsaj trikrat tedensko in štiri tedne po zdravljenju vsaj dvakrat tedensko ter umrljivost primerja z umrlji- vostjo v kontrolnih nezdravljenih čebeljih družinah. Pri zdravljenih čebeljih družinah je treba vse življenjsko ob- dobje spremljati matico in njeno reproduktivno sposob- nost, prav tako tudi številčnost in vitalnost trotov, vedenje čebel in količino hrane. Če je zdravilo za zatiranje varoj predvideno za zdravljenje v prisotnosti zalege, je treba spremljati vpliv zdravljenja na jajčeca, ličinke in bube na višku čebelarske sezone. V test varnosti zdravila je treba vključiti tudi preživetje družin pozimi po več zdravljenjih in razvoj ter donos spomladi. Zatiranje varoj Varoje so pršice (Acarina) in jih zatiramo z akaricidi, ki so pesticidi za zatiranje pršic. Uporabo akaricidov reguli- rata Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, če gre za zati- ranje pršic na rastlinah, in Zakon o zdravilih (Uradni list RS, št. 17/14 in 66/19), če gre za zatiranje pršic na proizvo- dnih in neproizvodnih živalih. V omenjenem zakonu je v členu 5 definicija zdravila, ki pravi: (1) Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so predstavljene z lastnost- mi za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri ljudeh ali živalih. (2) Za zdravilo se šteje tudi vsaka snov ali kombi- nacija snovi, ki se lahko uporablja pri ljudeh ali živalih ali se daje ljudem ali živalim z namenom, da bi se ponovno vzpostavile, izboljšale ali spremenile fiziološke funkcije prek farmakološkega, imunološkega ali presnovnega de- lovanja ali da bi se določila diagnoza bolezni. (3) Snovi iz prvega in drugega odstavka tega člena so lahko človeške- ga, živalskega, rastlinskega, mikrobnega in kemičnega izvora; kemični izdelki, pridobljeni s kemično spremem- bo ali sintezo ali pridobljeni z biotehnološkimi postopki. Akaricidi za zatiranje varoj so kemičnega izvora oziro- ma so pridobljeni s kemijsko spremembo oziroma sintezo (amitraz, flumetrin, kumafos) in nekatere naravne kisli- ne (oksalna, mravljinčna, mlečna kislina) ter eterična olja (timol, evkaliptus, mentol). Za učinkovito zatiranje varoj je nujna uporaba več načinov, ki vključujejo biološko-teh- nološke ukrepe, ko napadenost čebeljih družin nižamo brez uporabe zdravil, zatiranje z uporabo zdravil na osno- vi naravnih kislin in eteričnih olj, ki so dovoljena tudi v ekološkem čebelarstvu, tretji način pa je uporaba zdravil Tabela 2: Pesticidi in njihova uporaba za zatiranje neželenih živali, rastlin in gliv 10/2020 letnik CXXII 269 ZDRAVJE ČEBEL Ugotavljanje napadenosti z varojami v testnih čebelnjakih VF NVI Veterinarska fakulteta UL, Nacionalni veterinarski inšti- tut, je v programskem letu 2020 v okviru Programa ukre- pov na področju čebelarstva v RS v letih 2020–2022 izvajala ukrep »Zatiranje škodljivcev in bolezni čebel, zlasti varoze«. V okviru tega ukrepa smo vzpostavili testne čebelnjake za spremljanje napadenosti z varojami. Rezultate ugotavljanja napadenosti z varojami smo poleti objavljali na vsake tri tedne na spletni strani VF NVI pod zavihkom Zdravstveno varstvo čebel / Spremljanje napadenosti z varojami. Poleg poročil o napadenosti je bilo objavljeno tudi »Navodilo za nujno poletno zatiranje«. VF NVI na osnovi sinteznih kemikalij. Najučinkovitejša so zdra- vila na osnovi sinteznih kemikalij, vendar pa varoje proti njim sčasoma postanejo odporne, zato je ta zdravila treba občasno menjati. Slaba stran sinteznih akaricidov je tudi, Farmakološko aktivna snov Zdravilo mravljinčna kislina MAQS, FORMIVAR 85, APIFOR 60 oksalna kislina API-BIOXAL, OXUVAR oksalna in mravljinčna kislina VARROMED timol TYMOVAR več eteričnih olj (timol idr .) APILIFE VAR mlečna kislina VETERINARSKI RECEPT amitraz MRL je 200 µg/kg VARIDOL *, APIVAR flumetrin BAYVAROL, POLYVAR ® YELLOW kumafos MRL je 100 µg/kg CHECKMITE* * Varidol in CheckMite imata začasno dovoljenje za interventni vnos v RS. Tabela 3: Učinkovine in v Republiki Sloveniji dovoljena zdra- vila (2020) za zatiranje varoj da se njihovi ostanki kopičijo v satju in drugih čebeljih pridelkih. Zdravila na osnovi naravnih kislin in eteričnih olj pa so učinkovita le pri nizki stopnji napadenosti čebe- ljih družin z varojo in ob hkratnih biološko-tehnoloških ukrepih. V letu 2019 v Sloveniji dovoljena zdravila za zati- ranje varoj so navedena v Tabeli 3. Čebelar je vsako zdravljenje dolžan in zavezan vpisova- ti v Dnevnik veterinarskih posegov, zdraviti pa sme le po navodilu veterinarjev in proizvajalca zdravila. Do konča- nega zdravljenja mora hraniti ovojnino, ostanke zdravila pa neškodljivo odstraniti. Viri: Mutinelli, F. (2016): Veterinary medicinal products to control Varroa destructor in honey bee colonies (Apis mellifera) and related EU legi- slation – an update. Journal of Apicultural Research; 55(1): 78–88. doi.or g/10.1080/00218839.2016.1172694. European Medicines Agency (2010): Guideline on Veterinary Medici- nal Products Controlling Varroa Destructor Parasitosis in Bees. EMA/ CVMP/EWP/459883/2008 www.ema.europa.eu. Zakon o zdravilih (UL RS, 17/14 in 66/19). Foto: Arhiv VF NVI Testni čebelnjak VF NVI za spremljanje napadenosti z varojami na Gerbičevi ulici v Ljubljani. 10/2020 letnik CXXII ZDRAVJE ČEBEL 270 Avstrija V črevesju odrasle čebele je neki fosfolipid, ki preprečuje, da bi čebela zbolela za hudo gnilobo. Bacillus larvae, povzročitelj hude gni- lobe, napada samo čebelje ličinke, ki te obrambne snovi ni- majo. Na žalost fosfolipid iz čebel krmilk ne more prehajati na ličinke, da bi jih ubranil pred boleznijo. Toda raziskovalci graške univerze so v svojih laboratorijih ugotovili, da bi lahko preprečila izbruh bolezni pri ličinkah tudi snov, imenovana lizofosfatidilholin (angl. lysophosphatidylcholin, LPC). Da bi ta najlažje in najhitreje prišla do ličink, so jo vmešali v satnice in metoda je v laboratorijskih pogojih delovala. Ker rezultati Novice iz sveta poskusov v laboratoriju niso vedno enaki tistim v praksi, so se raziskovalci odločili, da bodo testirali »zdravilne satnice« tudi v izbranih čebelarstvih v Španiji in južnih delih ZDA, kjer gojijo čebele zalego vso zimo in zato tam čebelje družine po- gosteje zbolevajo za hudo gnilobo. Dolgoročni cilj znanstve- nikov je pridobitev dovoljenja za satnice, ki bi jih prodajali kot zdravilo. In v deželah, kot so ZDA, kjer pogosto uporabljajo antibiotike za zdravljenje omenjene bolezni čebelje zalege ter s tem onesnažujejo med, vidijo avstrijski znanstveniki velik potencial za svoj izum. Prevod in priredba Franc Šivic Vir: Spiewok, S. (2020): Mittelwände gegen Faulbrut? Deutsches Bienen Journal, št. 2, februar, str. 5.