Junij 1996 leto 3/številka 30, cena 80 SIT S p I OS H 3 tlBilkS KOpGT Pomemben dosežek portoroške Droge NALOŽBA VREDNA SKORAJ 5 MILIJONOV DEM V Droginem profitnem centru Začimba v Seči so v petek popoldne (14.6.) slovesno odprli novo avtomatizirano linijo za proizvodnjo kave in čajev ter tako uspešno zaključili projekt avtomatizacije in posobitve proizvodnega procesa, predelave, pakiranja in paletizacije kave in čajev, vreden 4, 6 milijona DEM. Otvoritveni trak sta svečano prerezala prof. dr. Andrej Umek, minister za znanost in tehnologijo in Matjaž Čačovič, generalni direktor Droge Portorož. Nova naložba je plod ne samo tujega, ampak tudi našega znanja, je povedal generalni direktor. Investicija je sestavljena iz treh sklopov; posodobitve pražarne z nabavo novega pražilca in novega mlina, avtomatizacije v pakiranju in paletizaciji prozivodnje kave in čajev, (kar je osrednji del naložbe) in ureditev vhodnih surovin za čaje ter nabava najmodernejšega stroja za družinsko pakiranje čajev. V zadnjih treh letih so v Drogi investirali 20 milijonov DEM sredstev. Med pomembne sodijo investicija v sušilnici za proizvodnjo soli, v proizvodnji paštet in investicija v laboratorij PC Zlato polje. Z nabavo novega pražilnika in mlina so povečali zmoglijvosti predelave kave kar za četrtino. Z zagonom najsodobnejšega pakimega stroja za čaje novembra lani, je tudi proizvodnja čajev doživela posodobitev in povečanje zmogljivosti za 25 %. Za cilj so si postavili stabilno dolgoročno financiranje naložb in stabilno ter dolgoročno izplačevanje dividend. Generalni direktor je dejal, da tudi v prihodnje načrtujejo nekaj sklopov novih investicijskih projektov; tehnološke posodobitve, izgradnjo nove tovarne s katero bodo združili proizvodnjo na dveh lokacijah in upravno- poslovne prostore ter investicije v nakup podjetij v Sloveniji in tudi v tujini. (nadaljevanje na 2. strani) ZUPANOV KUČAR OBRAČALIŠČE PRED PIRANOM Delavci piranskega JP OKOLJE in cestarji, pospešeno urejajo novo obračališče pred testom Piran. Zloglasno rampo tik pred vhodom v mesto bodo odstranili, v teh dneh Pa naj bi jo nadomestilo moderno opremljeno obračališče. Elektronika vas bo opozarjala, če v mestu ni prostih parkirnih mest in lahko boste obrnili svoje vozilo, odpeljali na zato pripravljeno parkirišče in če tudi tam ne boste našli mesta, se boste •ahko vrnili nazaj odkoder ste prišli, ne da bi delali "gužvo" v mestu in zaman iskali Prostor za svojega jeklenega konjička. Zamisel, ki je veljala kar nekaj novcev je odlična, a žal lahko predstavlja le še en STOP za Piran, vse dokler občinski možje ne bodo našli trajnejše rešitve za povečanje števila parkirnih mest. V soboto, 8. junija 96 seje na Tartinijevem trgu v Piranu prvič v tradicionalnem oblačilu s fanfaro v roki in zapisanim sporočilom, oglasil Županov klicar in napovedal nekatere pomembne zanimivosti, ki se bodo zgodile v prihodnjih dneh. Županov klicar bo napovedoval dogodke na Tartinijevem trgu vsako soboto ob 10.00 uri. Tako je bilo nekoč pred davnimi leti, ko še ni bilo sodobnih komunkacijskih sredstev in medijev. Obujanje tradicije je prava posebnost mesta , ki zna biti zelo zanimiva in pričakovati je, da bo županovega klicarja poslušalo in opazovalo več občanov in prišlekov kot na prvi prireditvi. Vendar bi kazalo izbrati bolj pozno uro, ko ni več peklenske vročine, kajti ljudje so takrat na plaži ali se držijo hladne sence. Sponzor tokratne prireditve je bil samostojni podjetnik Marinko Babič-firma Lela iz Lucije. Nosilec projekta Županov klicar je KUD Karol Pahor v sodelovanju s piranskim muzejem in arhivom. _______________(nadaljevanje na 2, strani) Dobro je vedeti, da nudimo bogato izbiro modnih okvirjev in stekel najboljših svetovnih proizvajalcev. BREZ RECEPTA ali Z RECEPTOM VAŠ OBISK SE LAHKO HITRO SPREMENI V ZADOVOLJSTVO, KAR SI ZAGOTOVO ŽELITE. Zato po LAHKA OČALA z najtanjšimi stekli in po kvalitetna SONČNA OČALA z dioptrijo ali brez v FOTOOPTIKO RIO Izola Umik 9 -12 /17-20 sobota 9 - 12 Izola, Ljubljanska 24, Tel.: 066 61 403 MLINOTEST PEKARNA Koper d.o.o. Pobeška IS, 66000 Koper Tel: 066/31-303 Fax: 066/31-303 PRIPOROČAMO VAM VSE VRSTE TORT IN SLAŠČIC ZA RAZLIČNA PRAZNOVANJA IN POROKE Ob peti obletnici državnosti Slovenije OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA BO V SEČOVLJAH Občinski svet Občine Piran in Župan Občine Piran vabita na osrednjo občinsko proslavo v počastitev 5- letnice državnosti Republike Slovenije v petek, 21.6. 1996 ob 19.00 uri v Sečovljah pri Gasilskem domu. Slavnostni govornik bo župan Občine Piran, Franko Fičur. Kulturni program bo v izvedbi sekcije KUD Karol Pahor Piran in Osnovne šole Sečovlje v sodelovanju z italijansko osnovno šolo Sečovlje. Ob tej priložnosti bo pri OŠ Sečovlje sočasno potekala slovesnost ob zasaditvi zimzelenega hrasta pred pričetkom gradnje telovadnice v Osnovni šoli Sečovlje. Po zaključenem kulturnem programu se bo nadaljevalo družabno srečanje. Organizatoija sta Krajevna skupnost Sečovlje in Osnovna šola Sečovlje. Svečana seia OS Piran V počastitev 5- letnice državnosti Republike Slovenije je sklicana tudi svečana seja Občinskega sveta, ki bo 21. 6. 1996 ob 11.00 uri v občinski mestni palači v Piranu. Slavnostna govornica na svečani seji bo predsednica Občinskega sveta, dr. Milena Oblak- Juh. .O O Foto color laboratoiy - Obala 7, Bernardin, 66320 Portorož - Tel.: +386 66 75 664 IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV - IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTO MATERIALA IN OPREME Slovenija uspešno preskočila prvo oviro .1; 1 I mmmmmm mmm. _______'________________ Dr. Janez Drnovšek je po podpisu pridružitvenega sporazuma že predal tudi formalno vlogo Slovenije za polnopravno članstvo naše države v Evropski uniji. Kot je povedal, se Slovenija s tem vključuje v tisti prvi krog držav, ki formalno in zlasti dejansko lahko kandidirajo in računajo na sodelovanje v prvem naslednjem krogu razširitve Evropske unije. Priprave v Sloveniji so stekle, ministstva že intenzivno pripravljajo odgovore na zelo podrobne in obsežne vprašalnike, ki nam jih je postavila EU za polnopravno članstvo. Slovenija je morala preskočiti dve najtežji oviri. Najprej nas je ovirala s svojim vetom sosednja Italija, kjer se je stvar premaknila z mrtve točke šele, ko je na politično prizorišče prišla umirjena levica. Potem pa je obstajala še resna bojazen, da bo Slovenija "žrtev" nerazumevanja med petnajsterico ob krizi, kije nastala zaradi bolezni norih krav v Veliki Britaniji. Velika Britanija je na zadovoljstvo Slovenije napravila precedens in umaknila blokado na podpis in vse seje srečno končalo. Pridružitveni sporazum med Slovenijo in Evropsko unijo je bil podpisan med zasedanjem ministrskega sveta EU v Luxembourgu v ponedeljek, 10. junija 1996. Najprej gaje podpisal Dr. Janez Drnovšek, kije takoj zatem predsedniku ministrskega sveta Lambertu Diniju izročil tudi uradno slovensko vlogo za polnopravno članstvo naše države v Evropski uniji. Skeptiki in dvomljivci še vedno niso zadovoljni in se sprašujejo kaj je slovenska diplomacije obljubila Italiji, da si je naenkrat premislila, koliko nas je pridružitveni sporazum sploh veljal, koliko hiš, travnikov, podrtij bodo lahko dobili nazaj optanti? Tudi v piranski občini? Pred nami je, čeprav ne tako hitro, novo lovišče na katerem se bomo morali šele izkazati, kajti kot vemo, birokracija EU včasih tudi več vzame kot podari. Za začetek je pred nami "umik daljšega prilagajanja" na vseh pomembnejših področjih; carine, davčni predpisi, prilagajanje evropskim standardom in še bi lahko naštevali. Za začetek bomo imeli besedo v tako imenovanem Pridružitvenem svetu kar je tudi nekaj. Pohiteti bo treba tudi s postopki lastninske zakonodaje, da bodo tujci lahko pri nas kupovali in prodajali skorajda vse kar si želijo in kar jih zanima, vključno z zemljišči. Popolne svobode pri trženju s slovensko zemljo vendarle ne bo, saj bodo kmalu prišli na svetlo tudi nekateri zaščitni ukrepi. Slovenija bo morala sprejeti evropska pravila zakonodaje, obnašanja in svobodnega trženja. Kot je povedal Dr. Janez Drnovšek lahko pričakujemo veliko večji trg za naše proizvode, večjo stabilnost in varnost. Zadovoljni tudi zamejski Slovenci Z luksemburško pridružitveno pogodbo so zelo zadovoljni tudi zamejski Slovenci. Dogodek ocenjujejo kot pozitivno dejanje, do katerega je lahko prišlo po zmagi Oljke. To bo koristilo tako Sloveniji, kot tudi Italiji, nedvomno pa je nekaj pridobila tudi slovenska manjšina.Vsi Slovenci bomo tako lahko bolj združno živeli pod eno evropsko streho, sporazum pa bo omogočil rešitev marsikaterega še vedno odprtega problema na tem občutljivem področju. Bo dokument prepričal Hrvate, da je Savudrija naša? ' - " ' .....;.............;.V/.......: Kot novo upanje za pravično ozemeljsko razmejitev med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo naj bi bilo odkritje kopije oporoke v piranski Enoti Pokrajinskega arhiva, ki jo je daljnjega leta 1891 napisal švicarski državljan Antonio Caccia. Dokument v bistvu ni nič novega, ugotavlja zgodovinar Vlado Habjan v reviji 7D. Zato najdena oporoka, pravzaprav nekakšna kopija brez žigov, ne spremeni ničesar in ne dokazuje ničesar drugega kot posestno pravico nad podarjenim premoženjem, nikakor pa nam Savudrija zaradi te posesti avtomatično ne pripada. Nikoli ni bilo sporno, daje to slovenska posest, plošče z zahvalo za podarjena zemljišča so na treh krajih, v avli občinske zgradbe, na piranski cerkvi Sv. Jurija in v podružnici v Savudriji. Te plošče so sicer neke vrste dokument, vendar pa tako kot oporoka sama le "pomožni material" pri pogajanjih za Savudrijo, kije bila v občini Piran celih 700 let. V povojnem kupčkanju z zemljo smo marsikaj zamudili, napravili napake, ki jih sedaj lahko po svoje rešujejo zgodovinarji in pravniki. Sile si ne moremo privoščiti, zato sta na potezi politika in diplomacija. Celostna podoba občine Piran Najboljša rešitev agencije ATIS iz Kopra Komisija v sestavi Toni Biloslav, Atilio Radojkovič, Rado Bedene, Anton Mikeln in Dimitrij Živec, je izmed sedmih prispelih rešitev celostne podobe Občine Piran ocenila, daje najboljši predlog rešitve pripravila agencija ATIS iz Kopra, kiji pripada tudi prva nagrada milijon slovenskih tolarjev. Na drugo mesto se je uvrstila rešitev podjetja ANTFER d.o.o. iz Portoroža (nagrada 600 tisoč SIT), na tretje pa AVANTA d.o.o. iz Ljubjane (nagrada 300 tisoč SIT). Ostali so prejeli nadomestilo vsak po 50 tisoč SIT. Ob tej priložnosti so v Mestni galeriji Piran pripravili tudi razstavo nagrajenih rešitev. Odgovorne službe bodo pripravile predlog odloka o izvajanju celostne podobe občine, ki ga bo sprejel Občinski svet. Katero stranko bi volili? Nedavna anketa Dela , opravil jo je STIK- oddelek za tržne raziskave med 712 od 1000 naključno izbranimi Slovenci o tem kaj meni javnost o strankah, delu vlade in državnega zbora je pokazala , da bi se, če bi bile volitve jutri, 16,4 % volivcev odločilo za Liberalno demokracijo Slovenije (LDS), 6,8 % za Socialdemokratsko stranko Slovenije (SDSS), 4,5 % za Slovenske krščanske demokrate (SKD), 4,1 % za Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD). Nekaj anketirancev bi se odločilo tudi za DeSUS, Zelene Slovenije, in tako naprej. Kar 28,2 odstotka anketirancev ne ve za koga bi se odločilo. 10,9 % ne bi šlo na volitve, 12,4% anketirancev ne bi volilo nobene od teh strank. Na vprašanje kako ocenjujejo delo vlade je 45,5 % anketirancev odgovorilo - slabo. 29,5 % - dobro. Kako ocenjujejo parlament? 68,9% - slabo, 14,4 % - dobro. Prodali manj bencina Na bencinski črpalki v Portorožu so v mesecu aprilu prodali za okoli 20 tisoč litrov manj goriva. Prodaja seje nekoliko izboljšala maja letos, ko so prodali okoli 304 tisoč litrov goriva ali le 5 tisoč litrov manj kot maja lani. Vodja črpalke Angel Firm nam je povedal, da je treba iskati vzroke za nekoliko slabšo prodajo tudi v skromnejšem začetku turistične sezone, nekaj prometa pa jim je zagotovo odžrla tudi nova Petrolova črpalka na izolski obvoznici. Pomemben dosežek portoroške Droge (nadaljevanje s 1. strani) Ob načrtovani letni realizaciji 110 do 120 milijonov DEM naj bi izločali za investicijske namene okoli 10 % te vsote. Zahvalil seje strokovnajkom Inštituta Jožef Štefan, ki so prispevali najpomembnejši del te naložbe - domače znanje. To je bil tudi redek primer povezave znanosti in čisto konkretne proizvodnje. Ugledni gost, prof. dr. Andrej Umek je izrazil zadovoljstvo, daje Droga Portorož dobila moderen obrat, novo tehnološko pridobitev, ki bo omogočila in spodbudila nadaljnjo gospodarsko rast v tem kraju. Brez investicij in posodobitev si ne moremo zamisliti, da bi se Slovenija v neki bodočnosti evropeizirala (tudi kar se tiče plač) in zagotovila delovana mesta. To je tudi cilj Vlade Republike Slovenije in v tem smislu sem vesel vašega uspeha, je dejal. Poudaril je pomen tesne povezave med znanostjo in tehnologijo, kar seje v Droginem primeru posodabljanja tudi pokazalo. Pri tehnološki posodobitvi so sodelovali predstavniki Inštituta Jožef Štefan. Minister, profesor dr. Andrej Umek je čestital portoroški Drogi za doseženi uspeh in tudi profesorju dr. Jadranu Lenarčiču in njegovi ekipi, daje ponudila svoja znanja slovenski industriji. Direktorica profitnega centra Začimba, Sonja Podlogar je nato goste popeljala na ogled prostorov. (FK) ŽUPANOV KLICAR (nadaljevanje s 1. strani) Pred nastopom Županovega klicarja so na Tartinijevem trgu tudi prvič svečano dvignili državno in občinsko zastavo. Zastavi bodo poslej dvigali vsak dan ob 8.00 uri spuščali pa ob 22.00 uri, razen ob sobotah, ko bo dviganje zastav ob 10.00 uri. Za lepše vzdušje na sončni pripeki, so poskrbele tudi piranske mažoterke, ki so pod mentorstvom prizadevnega Vinaka Detonija strumno zakorakale in vihtele palice pod spomenikom nekdanjega virtuoza Giuseppa Tartinija. Od 1. junija dalje bo vsak večer v mestu Piran med 20.00 in 21.00 uro predvajanje Tartinijeve glasbe. Pred pričetkom predvajanja glasbe bo na odprtem oknu Tartinijeve hiše osvetljena maskota Tartinija z violino. Organizirano turistično vodenje V okviru tega projekta se bodo vsako soboto ob 10.00 uri na Tartinijevem trgu zbrali turistični vodniki, ki bodo organizirano vodili hotelske in druge naključne goste po mestu Piran. Županov klicar pa jim bo tedaj pripravil posebno presenečenje. Tako je bilo že prvi dan v soboto, žal so jih pozabili napovedati. Že prvi dan so popeljale skozi mesto Piran nekaj naključnih gostov. Seveda pa bo treba nekaj več storiti za informiranje, da bodo domačini in turisti sploh zvedeli za takšno brezplačno možnost. Na sliki: Svečano dviganje zastave. Županov klicar razglaša novosti. Nastop piranskih mažoretk. Turistične vodnice se predstavijo: Slovenske turiste po mestu Piran bo vodila Daša Fabjan, italijansko govoreče Irena Argentin, nemške Jelka Gašpar in angleške Zdenka Samšal. Foto: INFORMA Pokrajinski odbor Združene liste socialnih demokratov Izola, Koper, Piran vabi občane na JAVNO TRIBUNO v četrtek, 20. junija 1996 ob 18.00 uri v Avditoriju v Portorožu na temo SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA- PROBLEMI IN PRILOŽNOSTI - odnosi Slovenija- Italija: - dobre in slabe strani španskega sporazuma: - podpis sporazuma o pridruženem članstvu Evropske unije. Predvidevamo dileme in odgovore na obravnavano temo. Razpravo bo vodila VOJKA ŠTULAR, vodja kluba svetnikov ZLSD v občinskem svetu Piran. Sodelovala bosta poslanca BORUT PAHOR in BREDA PEČAN. Zaradi aktualnosti in zanimivosti teme pričakujemo vašo udeležbo, kije bomo veseli. _______Združena lista Izola, Koper, Piran Pokrajinski odbor k. ■ w primorski uiHp Občinski svet je razpravljal V četrtek, 6. junija je bila 16. seja Občinskega sveta občine Piran. Na dnevnem redu so imeli kadrovske zadeve. Odlok o izvajanju komunalnega nadzora na območju občine Piran, Odlok o krajevni turistični taksi. Statut mestne knjižnice Piran (soglasje), Statut Javnega zavoda portni center Piran, skupaj s pravilnikom o organizaciji dela ter sistemizaciji delovnih mest, spremembe statuta JP OKOLJE, prodaja funkcionalnih zemljišč. Govorili so o problematiki zdravstva in lekarništva v občini Piran. Javno podjetje OGREVANJE je pripravilo poslovno poročilo za leto 1995 ter finančni plan '96.Na dnevnem redu so bile tudi točke;Predlog ukinitve javnega dobra ter služnostna pravica, pobude vprašanja in odgovori. Zapisnika prejšnje seje niso dobili na mizo zato ga niso mogli potrditi. Turistična taksa in siva ekonomija Pri sprejemanju Odloka o krajevni turistični taksi v občini Piran (enofazni postopek) so se nekateri spraševali (Zdenko Vozlič, Karel Bole) kako preprečiti pojav tako imenovane sive ekonomije. Karel Bole je rekel kako vsi vemo, da se v poletni turistični sezoni število prebivalstva potroji. Mnogo je vikendašev, številni lastniki počitniških stanovanj prodajajo prenočišča "v lastnem aranžmaju", gostov ne prijavljajo in ne plačujejo turistične takse in drugih obveznosti. Občina, tako izgublja lepe denarce.. . Dimitrij Živec je dejal, da želijo prav s tem odlokom storiti korak naprej pri preprečevanju poizkusov izogibanja plačevanja turistične takse, vprašanje pa je, ali je takšno kontrolo sploh mogoče izvajati. Nada Kozina je predlagala, da bi Strunjan glede določila višine TT, lahko sodil v drugo območje. Za letos bo še po starem, so dejali.Mag. Josip Rugelj ni bil zadovoljen z vsebino odloka in predlagal določene popravke. V šestem členu odloka je določeno, da se pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če do 10. dne v mesecu za pretekli mesec Občini Piran ne poda poročila, ali poda pomanjkljivo poročilo o plačani turistični taksi kaijevni TT, kaznuje z najman 100 tisoč SIT. Enaka kazen čaka pravno osebo ali samostojnega Podjetnika posameznika, če ne bosta omogočila opravljanja nadzora poopblaščenim osebam Urada za komunalni nadzor na osnovi danih pooblastil. Z denarno kaznijo 30 tisoč SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali sobodajalec. O oprostitvi plačila TT bo odločal Občnski svet na predlog organizatora prireditve. STATUT JAVNEGA ZAVODA ŠPORTNI CENTER SPREJET Po nekajkratni, na trenutke mučni razpravi, je Občinski svet Piran z določenimi slovničnimi popravki, vendarle sprejel Statut pomega centra Piran in mu s tem dal statusno in pravno podlago za delovanje in uresničevanje zastavljenih ciljev Dr. Šime Kopilovič nov član Občinskega sveta Občinski svet Občine Hran je na četrtkovi 16. seji, 6. junija 96 , potrdil mandat za preostanek mandatne dobe Občinskega sveta Hran dr. Šimetu Kopiloviču iz Portoroža, namesto dosedanjega člana Občinskga sveta Dimitrija Živca z liste št. 14 - Slovenska obrtno podjetniška stranka -Stranka centra. Šime Kopilovič je po poklicu magister specialist medicine dela, prometa in športa, zaposlena pa je na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper. Svoj mandat v OS je začel prav v trenutku, ko se je ta naj višji občinski organ lotil razprave o njemu kajpak zanani problematiki - zdravstvu. Dimitriju Živcu, podjetniku in ekonomistu, je prenehal mandat člana OS 18. 4. 96, zaradi nezdružljivosti funkcije z delom v občinski upravi. V piranskem Občinskem svetu seje tako še za nekoliko dvignila raven strokovnjakov iz različnih strok. V OS so kar trije zdravniki, trije pravniki, profesorji, šolniki, arhitekti, celo diplomirani ekonomisti, samostojni podjetniki in delavci iz prakse.____________ O PROBLEMATI ZDRAVSTVA IN LEKARNIŠTVA ŠELE JESENI O zajetni problematiki primarne zdravstvene dejavnosti v občini Hran, ki se je nakopičila v zadnjih letih po osamosvojitvi, o problemih koncesij, odnosih v zdravstvu in še o čem, bo Občinski svet razpravljal na tematski seji, verjeto že septembra. Občinski svet pa je vendarle ob vsem tem sprejel v obravnavo Predlog odloka o mreži in organizaciji javne zdravstvene službe ter o podeljevanju koncesij za zdravstvene dejavnosti na primarni ravni v občini Piran, ki gaje pripravil Rafael Dodič, svetnik Zeleni Pirana.Sedaj že veljavni predlog svetnika Dodiča, bo nekakšnen temeljni dokument in podlaga za resno razpravo na jesenski seji. PIRAN NE SME UMRETI Pobuda Rafaela Dodiča za pripravo in sklic problemske seje Občinskega sveta o problematiki in razvojnih možnostih mesta Piran. V javnosti pogosto slišimo, da mesto Hran počasi umira. Iz mesta se seli vse kar je premožnejšega, tudi nekatere službe, zato je skrajni čas, da se resno oceniji vzroki stanja in tudi dolgoročne posledice za mesto, začrtajo nove razvojne perspektive in doreče kako naprej, je v pobudi za sklic konference med zapisal svetnik Rafael Dodič. Več o tem preberite v julijski številki Primorskega utripa. INTERNAUTICA - USPEŠEN SEJEM S PRIHODNOSTJO ^ečno Internaatica! je vzkliknil bog Neptun, *° je skupaj s svojim zemeljskim sPremljevalcem Zoranom Thalerjem, v.d. Vnanjega ministra R Slovenije, prerezal otvoritveni trak. "Želim prirediteljem, da se oternautica prime",so bile pozdravne besede Planskega župana Franka Fičurja. sejem takšne vrste v Portorožu je realizacija davne ideje, da bi se lahko v ^šem navečjem slovenskem pristanišču jahte dogajalo še kaj več, saj za to postajajo lepe prostorske pa tudi ehnične možnosti. Sejem so svečano j^Prli 29. maja in je trajal do 2. junija ®t°s.Obiskalo gaje blizu 7 tisoč ljudi. ^Prehod skozi razstaviščni prostor je ^"al , saj smo na enem mestu lahko praktično vse, od potrebščin za na j^Tje do velikih najmodernejših jaht o aterih lahko navadni državljani le aPjamo. Lahko bi rekli, prestižni prikaz j/°^i navtičnega turizma v Portorožu o aterem se širi dober glas daleč naokoli J° svetu. a sejmu so sodelovale tudi skorajda vse dštitucije, ki tako ali drugače skrbijo za naše moije; predstavniki Inštituta za biologijo, varovanje in raziskovanje morja, pomorske policije, carine in celo Hidrometeorološkega zavoda Slovenije kar je dajalo temu sejmu svojsten pečat in ob vseh skrbeh organizatoija, pri čemer sta verjetno najtežje breme nosila Marjan Matevljič, kapetan Marine in Enes Lojo, direktor, tudi upanje, da bomo Intemautico imeli tudi prihodnje leto. Organizatorji so poskrbeli tudi za obsejemsko dogajanje. V petek, 31. maja je bila v portoroški Marini okrogla miza o varovanju morja na kateri smo lahko zvedeli marsikaj zanimivega. (Foto: FK - INFORMA) OKROGLA MIZA O VAROVANJU MORJA Hiter razvoj v zadnjih tridesetih letih na tem prostoru, je prinesel določena obremenjevanja in onesnaževanja, pa tudi konflikte.Slovensko morje vendarle (še) čisto! V času sejma Intemauticaje bila v prostorih portoroške Marine okrogla miza o varovanju slovenskega morja in obrežnega okolja. Razpravljale! iz enajstih inštitucij in podjetij so iskali odgovore na vprašanja o celoviti zakonski rešitvi varovanja slovenskega moija. Govorili so o vlogi navtičnega turizma pri varovanju morja in obrežnega ekosistema ter podprli idejo o ustanovitvi slovenske oceanografske postaje. Podprli so tudi pobudo Uprave za varstvo narave- Izpostava Koper, za oblikovanje delovne skupine za področje moija in obrežnega prostora, v kateri bi bili zastopani vsi dejavniki, ki imajo opravka z morjem. Mitja Logar je dejal, daje to bila ena redkih priložnosti, da se skupaj za okroglo mizo sreča toliko strokovnjakov. Enakega mnenja je bil Marjan Matevljič, kapetan Marine Portorož. V zadnjih letih je bila to že tretja podobna razprava. Prva je bila v Kopru, druga pa za področje sečoveljskih solin. Na okrogli mizi so sodelovali Mitja Logar, Protour Portorož, kije povezoval pogovor, predstavniki Inštituta za biologijo- morska biološka postaja Piran, Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji, Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, firme Ekotop- ekološkega inženiringa, Hidra Koper, Ministrstva za okolje in prostor, predstavniki marin in drugi. V SLOVENIJI IMAMO REGISTRIRANIH PREKO 7000 PLOVIL, URADNIH PRIVEZOV PA JE LE 1700. Pod vtisom vsakovrstnih obremenitev okolja, se samo po sebi postavlja vprašanje, kdo so glavni onesnaževalci ekosistema in ali je naše slovensko morje čisto. Ne samo navidezno, tudi bakteorološko. Pa tudi, koliko k obremenitvi okolja prispeva turistična infrastruktura, na primer portoroška marina. Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati. Kontrola vzorcev vode na 31 mestih je pokazla, da je naše morje čisto in da so kopalci lahko brez skrbi. V portorški Marini že drugo leto zapored plapola modra zastava, ki jo podeljuje stroga okoljevarstvena organizacija. Magister Robert Turk z medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu, seje zahvalil organizatorju Internautice za sklic seje. Rekel je, da navtični turizem nedvomno vpliva na obrežni pas in moije. Navtični turizem se je v preteklosti velikokrat odlikoval z relativno agresivnim odnosom do naravnega okolja. Dejstvo je tudi, daje navtični turizem pomemben vir finanančnih sredstev. Poudaril je pomen sobivanja navtičnega turizma in turizma nasploh in varovanja narave in okolja kot nujno. V ŠPICI SEZONE PRIHAJA NA OBALI DO VELIKIH OBREMENITEV. ŠTEVILO PREBIVALSTVA SE POVEČA ZA 100 TISOČ. Slišali smo, da turizem ni vedno prijazen okolju, zato so pomembne neke meje razvoja preko katerh ne smemo. Nevarne za morje so odplake, naftni derivari in podobno. Naravnega slovenskega obrežja imamo le še kakšnih 20 odstotkov- in če bi realno gledali, ni niti enega koščka na morskem obrežju, ki bi bil popolnoma zavarovan pred onesnaževanjem. Zato je nadzor še toliko bolj potreben. Napovedal je izdajo nove zgibanke za morjeplovce. ODMETAVANJE ODPADKOV V MORJE Ne moremo zamižati očesa pred dejstvom, da nekateri brezbrižno odmetavajo različne stvari kar v morje. Na srečo se tu in tam najde nekdo, ki za malomarneži počisti. Takšno akcijo so pred kratkim uprizorili tudi morski potaplajči, ki bodo počistili morsko dno okrog rta Madona v Piranu, v strunjanskem zalivu in na Debelem rtiču. Nekaj tega dela opravijo delavci na plažah, koprski Hidro in čolnarji, ki jim ni vseeno kakšno je naše morje. V tujini, zlasti v ZDA, prekrškarje, ki odmetavajo stvari v morje strogo kaznujejo, je rekel Enes Lojo. KONGRES VHONOLULUJU Julija bo v Honoluluju na Havajih (ZDA) drugi svetovni kongres o ekologiji in navtičnem turizmu, je povedal Enes Lojo, direktor Turističnega podjetja Marina Portorož. Mirko Kosmina, direktor koprske Matineje ostro kritiziral zanemarjenost mestne obale med kopališčem in Semedelo. Zaradi ne tako davno nekontroliranih izpustov v morje, se je tam nabrala debele plast svinjarije, ki jo bo treba nekoč dostraniti. Če bi med Hotelom triglav in Smedelo zgradili marino, bi bilo morje zagotovo bolj čisto kot je sedaj. V VZORCU MORJA SO LANI NAŠLI TUDI SALMONELO Koprski zavod za zdravstveno varstvo, ki redno nadzira kakovost morske vode je, kot je povedal republiški zdravstveni inšpektor Milan Pečar, lani v vzorcu morske vode našel salmonelo. POTREBUJEMO ZAKON O MORJU Lucijan Korva, namestnik direktorja Republiške uprave za varstvo narave je poudaril, da Slovenija potrebuje razširjeni zakon o vodah, če že ne samostojen zakon o morju. Kajti morju, razen s kakšno besedico v Zakonu o vodah, nismo posvečali dovolj pozornosti, še manj pa, da bi ga zavarovali pred uničljivimi vplivi. Menil je, daje področje morja zelo slabo obdelano. Katri predpisi bodo krivi, če se zgodi kakšna večja ekološka nesreča? POTREBA PO MEDDRŽAVNEM SODELOVANJU Dr. Alenka Malej je opozorila na širši problem varovanja morja. Obalna območja so razvojno najbolj dinamična in zato prihaja na teh območjih do velikih konfliktnih interesov. V preteklosti seje pokazala napaka, da seje stvari načrtovalo zelo sektorsko in žal ne celovito. Opozorila je na potrebo integralnega upravljanja z obalnim morjem. Pri skupnem programu naj bi sodelovali tudi Italija in Hrvaška. Na ta posvet njihovih predstavnikov še niso povabili. INSTRUMENTALNI CENTER Dr. Vladu Malačiču se zdi zelo pomembno , da bi prišli do nekašnega instrumentalnega centra v Piranu, ki bo in opravljal konkretne naloge od pravilnih meritev, na primer vetrov, valov, morskih tokov in podobno ter, da bi zbrane podatke lahko koristno uporabljali tudi drugi. NAVTIČNA STATISTIKA V Sloveniji imamo 3 marine. V Kopru, Izoli in Portorožu. Skupna površina akvatorija marin znaša 183 tisoč kvadratnih metrov. Skupno število privezov je 1238. Poleg tega imamo še 490 mest na kopnem za shranjevanje plovil. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je lani prispelo v obalno morje Sovenije 12.122 plovil, od tega 11.811 po morju in 311 po kopnem. Skupno število oseb, ki so prispele s plovili je bilo 40.694, od tega 39.809 po morju in 885 po kopnem. Največ plovil je prispelo iz Italije (5.322) nato sledi Nemčija (3823), na tretjem mestu so plovila iz Avstrije (2494). Iz sosedhje Hrvaške je lani prispelo komajda 31 plovil. Po vrsti plovil prevladujejo jahte (8.087) in gliserji (2492). Na plovilih v marini so lani zabeležili 27.630 nočitev. Največ plovil prispe k nam v poletnih mesecih od maja do septembra. (FK) Na sliki: Udeleženci okrogle mize va temo varovanje morja in obrežnega okolja V KOPRU NOV VISOKOŠOLSKI ZAVOD: VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT V visoko šolstvo je nov zakon iz leta 1993 prinesel kar nekaj sprememb. Ena pomembnejših je možnost pridobivanja visoke izobrazbe (stopnja VII) na dveh nivojih: visokošolskem strokovnem in univerzitetnem. Druga pomembna novost zadeva ustanavljanje visokošolskih zavodov, ki poslej ne nastajajo le pod okriljem države. S tem so lokalne skupnosti, gospodarstvo in druge pravne in fizične osebe pridobili možnost za vpliv na razvoj visokega šolstva. Prav to seje zgodilo na Obali, kjer so tri obalne občine in GZS-Območna zbornica Koper decembra 1995 ustanovile Visoko šolo za management v Kopru. S svojimi študijskimi in izobraževalnimi programi je Visoka šola za management popestrila ponudbo študijskih možnosti na Obali in s tem razveselila marsikaterega dijaka, Obala pa je s to pridobitvijo še korak bližje novi slovenski univerzi. Dobre zaposlitvene možnosti diplomantov ekonomskih in ekonomsko-poslovnih študijskih smeri vplivajo na vse večje povpraševanje po sorodnih študijskih programih na nivoju celotne države. Hitre gospodarske in širše družbene spremembe zahtevajo podjeten in usposobljen kader, z interdisciplinarnimi znanji s področja vodenja in organizacije. Na omenjene potrebe so se na svoj način odzvali gospodarstveniki in država. Prvi kot pobudniki za nastanek študijskega programa Management in soustanovitelji šole druga s podelitvijo koncesije šoli. Daje bila odločitev pravilna, kažejo tudi rezultati predvpisa na Visoko šolo za management: vpis na redni študij je omejen, ob prijavah kandidatov za izredni študij, kijih sedaj še sprejemamo na šolo pa kaže, da bodo do septembra tudi ta mesta zapolnjena. V skladu s poslanstvom visokih strokovnih šol, bo tudi Visoka šola za management s svojo dejavnostjo tesno povezana s potrebami gospodarstva, javne uprave in drugih organizacij. Temeljne dejavnosti, ki smo sijih zastavili so: - V študijskem letu 1996/97 vpisujemo prvo generacijo študentov v prvi letnik rednega in izrednega študija program Management, za pridobitev visoke strokovne izobrazbe (stopnja Vil). Študij traja 3 leta in 1 leto za pripravo diplomskega dela. Šolnina za letnik rednega študija znaša 100.000 SIT, za letnik izrednega študija 350.000 SIT. Šolnina je plačljiva v obrokih. - V študijskem letu 1997/98 se bodo v 3. letnik izrednega študija lahko vpisali kandidati s končano višjo šolo, glede na smer predhodnega študija pa bodo morali opraviti še določeno število diferencialnih izpitov. V študijskem letu 1996/97 bomo predvidoma izvajali pripravljalni seminar kot pripravo na diferencialne izpite. - Visoka šola za management organizira in izvaja različna funkcionalna usposabljanja s področja managementa. Seminarji so vsebinsko in organizacijsko prilagojeni potrebam in željam organizacij: predavajo priznani domači in tuji strokovnjaki. - Razvijali in izvajali bomo dvoletne podiplomske (specialistične) študijske programe iz managementa na različnih področjih. - Organizirali in izvajali bomo strokovne posvete, srečanja in poletne šole. V naslednji številki vam bomo predstavili študijski program Management. Za vse informacije nas lahko pokličete na naši telefonski številki 066/272-006 m 066/272- 008, vsak delavnik med 8. in 16. uro. mag. Nada Trunk - Širca Prof. FRANC ULJAN RAVNATELJ SREDNJE POMORSKE ŠOLE Občinski svet Piran je na svoji zadnji seji razpravljal tudi o kandidatu za ravnatelja SPŠ Portorož in sprejel pozitivno mnenje za imenovanje Franca Uljana iz Kopra. Med drugimi kadrovskimi zadevami naj omenimo še soglasje k predlogu da bi letošnjo nagrado Alojza Kocjančiča prejel pisatelj Marjan Tomšič. Občinski svet je imenoval tudi člane različnih svetov javnih zavodih občine Piran. V svet JZ Športni center Piran je kot predstavnico zaposlenih imenoval Vido Murovec. Izšla je knjižica MREŽA DROG Pred dobrim mesecem dni je izšla prva piranska številka zanimive knjižice z nekolik0 daljšim naslovom MREŽA izvajalcev dejavnosti in programov na področu obravnavanj0 problemov v zvezi z uporabo DROG. Knjižico je izdalo Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela iz Ljubljani glavni in odgovorni urednik je Bojan Dekleva.To številko so pripravili Miha Rotan Marjan in Milica Maslo, ter soavtorji. Lektorica je bila Mira Zorc. Prva piranska številka knjižice, prinaša 26 prispevkov in nekaj grafičnih tabel 0 zgodovini lokalne akcijske skupine za preprečevanje tvegane in škodljive rabe drog '’ občini Piran; Moč in meje zdravstvene vzgoje o drogah med slovenskimi osmošolci, zap'5 o organiziranih aktivnostih proti drogi (Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran!’ Deset let projekta poimenovanega Piranski model, Madi upornik. Občina Piran in drog0 ter druge zanimive prispevke. O izsledkih v knjižici preberite nekaj več v julijski številki Primorskega utripa. ANALI ZA ISTRSKE IN MEDITERANSKE ŠTUDIJE Na začetku letošnjega leta je izšla nova, obsežna in zelo zanimiva znanstvena revija ANNALES pod novim službenim imenom ANALI ZA ISTRSKE IN MEDITERANSKE ŠTUDIJE (7/95). Obsega 300 strani naravoslovne tematike, petino prostora posveča le jadranski naravoslovni problematiki, predvsem Piranskemu in Tržaškemu zalivu. Glavna raziskovanja in monitoring so opravili raziskovalci Morske (biološke) postaje v Piranu v sodelovanju z italijanskimi in avstrijskimi biologi. To je ponovni dokaz, da znanost združuje obmejne narode in se ne meni za politične zdrahe. Delo se je osredotočilo predvsem na problematiko onesnaženja moija s hipertrofično posledico pomanjkanja kisika v globinskih slojih in s tem zmanjšano, če že ne uničeno, rodnost pridnenega življa. Raziskovanja se nanašajo tudi na pelagične sardele ter inčune (sardone) in poskuse presajanja morske trave pozidonije v piranskem akvatoriju. Pomembne ortinološke raziskave (ptičeslovje) zadevajo predvsem sečoveljski solinarski kompleks z njegovo naravovarstveno zaščito pa tudi druga opažanja in monitoring na pticah selivkah tega območja. Zares bogata aktivnost naših naravoslovcev v širokem piranskem območju, ne glede na mejo in "nemejo". Morska in ornitološka aktivnost slovenskih biologov kažejo na vsaj doslej izključno našo interesno znanstveno sfero tega "spornega" področja. Posebna obsežna dejavnost je posvečena krasoslovje, ki vsekakor gravitira na priobalno področje. Pod našim Krasom razumemo ozemlje med Vipavsko dolino, Brkinov, Tržaškega zaliva in Soške doline. V naših delih je težišče raziskovanj na vodovju, onesnaženja površinskih voda, ki prodirajo v ozemlje (rižanska nesreča 1994). Sicer pa je naša krasoslovna dejavnost posvečena favni in flori Komenske planote in tržaškega submediteranskega področja. Anali prinašajo tudi zanimivo poročilo o sedem- dnevnem seminaiju o primerjavi dveh velikih in ekološko si podobnih morskih akvatorijih: Slovensko- istrski in severnoameriški Chesapeake Bay. Piran in Rovinj sta si delila domačinske in vso znanstveno- organizacijsko plat. Tema je bila razvoj obalnih področij, kakovost obalnega morja in pripadajočega vodovja ter ribištvo. O razsiskovanju najsevernejšega dela Jadrana in priobalnega območja (publikacija ANNALES) je pred dobrim letom poročal Primorski utrip. Aktivno s poročili so sodelovali znanstveniki iz Slovenije, Hrvaške, Italije in seveda severnoameriške intersne sfere. Iz Analov zvemo tudi, da ima inštitut za raziskovanje krasa (SAZU) v sodelovanju Jamarske zveze Slovenije, že tretje leto mednarodno krasoslovno šolo s poprečno 40 udeleženci iz Slovenije, Hrvaške, Italije, panije, Avstrije, Poljske, Slovaške in »eške. Zares elita iz Srednje- Južne Evrope. Letošnja tematika je bila nadgradnja razumevanja nastajanja vrtač, področje, ki se ga lotevajo geografi, geologi, kemiki, biologi, zgodovinaiji in drugi. Iz pomembnih poročil omenjam samo zanimivo delo biologa mag. L. Lipeja z Morske (biološke) postaje v Piranu, ki je s svojimi sodelavci izdelal obsežno omitološko študijo o pticah pevkah hotelskega kompleksa v Luciji. Delo je pomembno ekološko in naravovarstveno osveščenemu turizmu. V splošnem vidimo, da iz ANALOV veje naravovarstveni duh pri čemer so soline še vedno na prvem mestu. Tako je dosežen sporazum o prepovedi vseh posegov v to območje v predgnezditvenem in gnezditvenem času ( IV.-VIIL). V sodelovanju z DROGO PORTOROŽ so postavili opozorilne table in kamnite ovire, da preprečijo dostop motornim vozilom v zaščiteno območje. Pri tej °mitološki in naravovarstveni dejavnosti je zlasti pohvalno zgledno sodelovanje naše angažirane mladine. Zadnja obsežna revija ANNALES je bogato in odlično ilustrirana in tiskana na lepem papiiju. Zasluženo pohvalo sem slišal z raznih strani od evropskih naravoslovcev z univerze v Salzburgu, Dunaju, in iz Trsta. Navdušeni so nad našo visoko kvaliteto raziskovalcev in organizatorjev. Zahvala gre pri tem predvsem glavnemu uredniku D. Darovcu in uredniku za naravoslovje L. Lipeju z Morske postaje v Piranu in neobhodno potrebnim sofinancerjem, raznim ministrstvom, zavarovalnici ADRIATIC in občinam v Koprščini. Dr. M. Zei • DAN DROGE • VABIMO VAS NA SREČANJE ZAPOSLENIH V DROGI PORTOROŽ ■ ŠE POSEBEJ PRIJAZNO VABLJENI UPOKOJENI DELAVCI! DAN DROGE Portorož v soboto, 22 junija 1996 - od 17.00 ure dalje » SALINERA STRUNJAN « Leto je naokoli in na vrsti je naše letno druženje. Z nami bodo tudi FARAONI, gosta večera pa STOJAN AVER in DANI! Priznajte: druženje nas povezuje, druženje nam daje moč, da smo kos tudi tistim delovnim problemom, ki jim na prvi pogled nismo. • POKAŽIMO SVOJO PRIPADNOST DROGI PORTOROŽ. • DOPOLDNE ISTEGA DNE, 22. JUNIJA, 1996, lahko sodelujete ali samo občudujete športno srečanje nas, delavcev DROGE, na športnih igriščih v Luciji pod Metropolam. V Strunjan tudi po morju: ob 17.00 uri na portoroškem pomolu, z ladjo DELFIN. PRIJAZNO VABLJENI! Tečaji in razstave keramike Nedavna uspešna razstava keramike TERRA PIA, ki jo je priredila Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran v času od 22. do 29. marca v Tartinijevi hiši, je bila zanimiva Predstavitev izdelkov, ki nastajajo na 40- urnem tečaju keramike. Narlu Pavlincu, keramiku, ki vodi tečaje, je uspelo odlično povezati povsem preprost Material- glino v govorico figur in dekorativnih predmetov s pomočjo nesporne ^uietnlške obdarjenosti udeležencev tečaja. S svojimi izdelki na nedavni razstavi sta ^delovali tudi vzgojiteljici vrtca Morje iz Lucije. i ravkar poteka tretji tečaj na katerem se usposablja 11 keramičarjev. Razstavo ^'hovih izdelkov bodo odprli v Tartinijevi hiši v Piranu v avgustu. Kristalna plaketa Ljubljanske borze tudi Drogi Portorož V otvoritvenem delu 13. konference ff*"-Ljubljanska borze v nedeljo, 19. maja 96, je generalni direktor borze, mag. Draško Jgl Veselinovič, prvič podelil priznanja //$ slovenskim izdajateljem vrednostnih ^ papirjev oziroma javnim delniškim! " družbam, ki so v preteklem polletnem obdobju najbolje obveščale delničarje in javnost o svojem poslovanju. Poleg Kolinske in Mercatorja je priznanje dobila tudi Droga Portorož dd. S projektom priznanj najboljšim, želijo doseči predvsem povečanje stopnje zavedanja in osveščenosti podjetij o pomembnosti informiranja svojih delničarjev in javnosti, povečanja obveščenosti vseh udeležencev trga kapitala o dogajnaju v javnih delniških družbah za lažje odločanje investitorjev in borznih posrednikov o ustreznosti naložb ter izboljšanje ravni kakovosti storitev na celokupnem trgu vrednostnih papirjev. Temu ustrezno so bili zastavljeni tudi kriteriji pri ocenjevanju. Mednje sodijo kakovost, korektnost in točnost informacij o podjetju, ažurnost obveščanja o pomembnih poslovnih dogodkih, sklic skupčin delničarjev, izplačilu dividend, omogočanje dostopa do letnih in drugih poročil, organizirane oblike informiranja, tiskovne konference in splošna pripravljenost na sodelovanje, ki ga pričakujejo institucije trga, kapitala, investitorji in mediji. Komisija je ocenjevala še informiranje družb, ki so v postopku lastninjenja izbrale javno prodajo svojih delnic. Med njimi je kot najboljšo izbrala Drogo Portorož, predvsem zaradi kompleksnega programa komuniciranja z investitorji. Za uspešno informiranje Droginih delničarjev (okoli 8000) in trga vrednostnih papirjev, gre pohvala tudi poslovni sekretarki Lilijani Ivanek- Pečar (na sliki), kije hkrati tudi glavna in odgovorna urednica Droginega internega glasila Naš glas, ki tudi redno prinaša različne aktualne novice o poslovanju in trženju tega uspešnega podjetja. Foto: FK-INFORMA Študijski krožki se vse bolj uveljavljajo Andragoški center v Ljubljani uspešno izobražuje vodje in mentorje, ki po zaključnem izobraževanju vodijo krožke v svojih okoljih. V študijskih krožkih lahko občani pridobivajo znanja, ki koristijo njim samim, pa tudi širši družbeni skupnosti. Za delovanje krožka zadošča skupina ljudi, ki ima skupen interes, željo po pridobivanju novih vedenj in znanj, pripravljenost svoje znanje prenašati na druge in se učiti od drugih. V vrtcu Mornarček Piran delujeta v letošnjm letu dva študijska krožka Natalija Planinc vodi krožek Razvijanje kakovosti življenja, kjer si člani krožka, ki imajo delo z ljudmi in za ljudi, pridobivajo znanja o prepoznavanju lastnih potreb in potreb drugih, izbiri ustreznih vedenj in uspešne kontrole svojega življenja. Klementina Butina vodi krožek Otroško ljudsko izročilo, kjer si člani krožka izpolnjujejo znanja o otroškem ljudskem izročilu v slovenski Istri, spoznavajo plese, igre, običaje, igrače, glasbila in se učijo oblikovati zaključno celoto spleta rjalnih iger, plesov izštevnak.. Oba krožka v svojem programu (oblikujejo ga vsi člani skupine) predvidevata predstavitev svojega dela. Člani krožkov se z veseljem udeležujejo srečanj, kjer sta učenje in aktivnosti naravnane tako, da se učimo z veseljem. Ministrstvo za šolstvo in šport spodbuja takšno obliko izobraževanja in zagotavlja potrebna finančna sredstva za delovanje krožkov. Za člane krožka je tako izobraževaje brezplačno. Vrtec Morje Lucija VPISUJE Predšolske otroke rojene v letu 1995 in starejše v naslednje programe: n Nad pet ur s celoletno prehrano n Krajše od pet ur n V oddelke male šole Otroke lahko vpišete v CENTRALNI VRTEC, Fazanska 3 ENOTO JEŽEK, Liminjanska 91 VRTEC STRUNJAN Otroke vpisujemo v VRTCU MORJE LUCIJA, FAZANSKA 3, LUCIJA. Pokličete nas lahko po telefonu št. 066/ 70 263 JULIJ V ZNAKU MELODIJ V portoroškem Avditoriju bomo letos spet lahko poslušali številne izvajalce dobre glasbe in petja, ki se nam bodo predstavili 19. in 20. julija na Festivalu melodije morja in sonca. O tem ni več dvoma,le grdo vreme nam lahko pokvari obetaven sproščen večer. Lepe nagrade Agencija Plahutnik, ki je prevzela organizacijo festivala, gostitelj portoroški Avditorij in pokrovitelj festivala Župan Občine Piran, so pripravili vse potrebno, pa tudi nastopajoči si lahko obetajo poleg lastne promocije tudi kar spoštljive nagrade. Mladi pevci do 15 let lahko računajo na nagrado 1000 DEM, nova scena/ obetavni pevci bo nagrajena z 2000 DEM, za naj scenski nastop (show) je predvidena nagrada 1000 DEM. Glavni večer: 1. nagrada 10.000 DEM! Nagrada za najboljše besedilo je 2000 DEM, za najboljši aranžma 2000 DEM in tudi za najboljšo interpretacijo 2000 DEM. Najprej otroški finale SOBOTNI FINALE V petek ob 19.30 se bodo v Avditoriju najprej predstavili čisto mladi pevci. Do 12 let: Benjamin Kovačič: Pravljična dežela Sanja in Jasmina Rabrenovič: Na rolerjih Anina Trobec: Jumbo Tjaša Grah: Vonj ljubezni Ylenia Zobec: Poletje Otroci nad 12 let: Urban Mlinar: Najstnik Klavdija Kerin: Valeta Kristi: Poletje Darja Umek: En sam dan Monika Tratnik: Pesem o sreči Gaad band: Katastrofa Maksim Vergan: Mati Sašo Balan: Pesem je v mojem srcu. PETKOV FINALE - 12 skladb ob 21.30 Na petkovem finalu bomo_poslušali pesmi: Nočem te pozabiti - Ivan Cuješ Začarani svet- Damjan Simčič Sončen dan - Stane Vrbek-Sten Ko bo padal dež- Dare Kaurič in Z.Tomac Mesto rož- Boštjan Grabnar Ko razcvetijo se mandljevci- Patrik Greblo Poletni dotik- Blaž Jurjevič Večna melodija- Vuk- Petrovič Dolgo poletje- Franci Lindič, Igor Lumpert Povabi me- Danilo Kocjančič Ostani še nocoj- Miloš Petelin Pogrešam nekoga- Janko Kastelic Knez Radio Capris v novih prostorih Studio radia Capris seje pred kratkim preselil v nove prostore Naslov: Radio Capris, ul. 15. maja 13, 6000 Koper. Zaradi selitve in nove centrale so se spremenile tudi tel. številke radia Capris in družbe Protokol. Družbo Protokol d.o.o. v Kopru dobite ' na tel. št. 066/ 480-600 (telefax: 066/ 480- 010) Radio Capris pa na št. 066/ 480- 801 (odgovorna urednica) 066/ 480- 802 (redakcija) Telefaks: 066/ 480- 810 - 18 pesmi ob 21.30 Moije ne ve- Tomaž Kozlevčar Lahko noč- Marino Legovič Obala želja- Oto Pestner Tvoja- Majda Arh Vse moje misli- Edvin Fliser Anita ni nikoli- Danilo Kocjančič Bil si ti- Božo a. Kolerič Sem takšen (ker sem živ)- Ferdo Maraž Srebrni prah- Aleksander Mežek Poletje odhaja- Marjan Ogrin Joža iz Portoroža- Janez Bončina Kot otrok- Jan Plestenjak Zaplešimo po mizah- Aleš Klinar Stvari skrite v poletju - Andrej Baša Morje in...- Pompe- Jeklic Ljubezen si- M. Vuksanovič Ranjeno srce- Gianni Rijavec Kam si namenjena- Mirko Vuksanovič Oba večera bo neposredno prenašala televizija. Ljudski godci na Tartinijevem trgu Po daljših pripravah je bil v soboto (1.6.) ustanovni zbor kulturnega društva Folk Slovenije, ki povezuje delujoče skupine in posameznike -ljudske pevce in godce, poustvarjalce slovenske ljudske glasbe . Ob tej priložnosti se je na tartinijevem trgu predstavilo deset skupin ljudskih godcev: Istrski mužikanti, Trio Škorci iz Slovenje vasi pri Ptuju (na sliki), Gunjci iz Pagulice, Duo iz Pazina, Kurja koža, Zigozaina (Trst) družina Kavač iz Ljubljane, Ščulci Buzet, Tolovaj Mataj, Duo iz Krpani (Istra) in folklorna skupina Val Rezija. Trubadur v Avditoriju Slovensko narodno gledališče (SNG) Opera in balet bo v petek, 28. junija ob 21.00 uri (v primeru dežja 29.6.) na letnem prizorišču portorškega Avditorija uprizorilo opero J. Verdija TRUBADUR. Dirigent: Boris Švara. Nastopajo Valentin Enčev, Lidija Bičkova, Janez Lotrič, Dragica Kovačič, Miro Solman, Ivica Šarič in drugi izvajalci. Predprodaja vstopnic po nižji ceni. Na dan prireditve od 10.00 dalje po 3000 SIT. Informacije Avditorij Portorož Tel.: 066/ 747 230 Prireditve ob 100. obletnici rojstva Karola Pahorja OD SRCA DO SRCA Kud Karol Pahor bo v mesecu juniju organiziral tardicionalno prireditev Od srca do srca, v sklopu katere se bodo predstavile sekcije tega znanega piranskega Kulturno umetniškega društva. Letos bo prireditev posvečena 100. obletnici rojstva glasbenika, skladatelja, pedagoga in zborovodje Karola Pahoija po katerem se društvo tudi imenuje. Prireditve bodo potekale od 18. do 30. junija 96. 18. 6. ob 9.00 uri bo v OŠ Cirila Kosmača Piran MORSKA PRAVLJICA. 20. 6. ob 17.00 uri (prav tako na tej šoli) se bo predstavila Lutkovna skupina KUD Karol Pahor z igricama KJER SE PREPIRATA DVA... in ŽLICA MEDU ZA ANKO. 21. 6. ob 18.00 uri na tej šoli, predstava BALETNE SEKCIJE in plesno akrobatske skupine FLIP. 22.6. ob 20.30 pri svetilniku Punta Piran v Piranu, nastop Vokalne skupine Portorož KUD Karol Pahor. 23.6. ob 19.00 uri na Tartinijevem trgu, nastop FOLKLORNE SKUPINE KUD Karol Pahor. 25. 6. ob 20.00 uri v Križnem hodniku v Piranu, KONCERT Kvarteta saksafonistov KUD Karol Pahor. 26. 6. ob 20.00 uri v Križnem hodniku v Piranu, ZAKLJUČNI KONCERT Ženskega pevskega zbora KUD Karol Pahor Piran. 30. 6. ob 10,30 na Tartinijevem trgu, PROMENADNI KONCERT Mladinskega pihalnega orkestra Piran in nastop Mažoretne skupine KUD Karol Pahor Piran. Avditorij Predstavili bodo program Kulturnega poletja Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož bo v četrtek, 20. junija na ' tiskovni konferenci v Beli dvorani Avditorija, predstavil letošnji program | najpomembnejših prireditev s skupnim imenom Kulturno peoletje '96. Poleg predstavnikov Avditorija bodo na tiskovni konferenci tudi župan Franko Fičur, Stane Jurgec, direktor mariborske Opere, Dušan Mrdakovič iz piranske agencije Maona in Mladen Škerbec. OGNJEMET Na predvečer Dneva državnosti v ponedeljek, 24. junija ob 22.00 uri bo, kot napovedujejo, v središču Portoroža ognjemet. Julijske prireditve na tem območju bodo (morda že na tej konferenci) predstavili na novem koledarju prireditev v slovenčini, italijanščini in nemščini, ki ga bodo natisnili v nakladi 15 tisoč izvodov. V podobni zgibanki bodo predstavili tudi prireditve v mesecu avgustu in septembru. Morda je za vse skupaj malo pozno, a vendar bolje sedaj kot nikoli. 50. obletnica ustanovitve prve slovenske osnovne šole v Portorožu !• junija dopoldne so v prostorih portoroške osnovne šole v Portorožu slavnostno obeležili 50. obletnico prve slovenske šole v Portorožu. To so bili skromni začetki, je na proslavi la Kosmača, Alenka Aškerc Mikeln. Slovenska šola je pognala svoje korenine v prostorih stavbe Villa Maria z enim razredom ob tedanji italijanski šoli.V Portorožu so takrat izvolili tudi prvi šolski odbor. Začel krepiti materni jezik, slovenski jezik. Prvič je postal temelj pouka in velika vrednota. Učenec tedanje prve šole Alojz »endakje zapisal takole: "Pri vprašanju, če znam slovensko sem se glasno in ponosno odrezal, seveda znam!. Tovarišici sta se spogledali. Po nekaj dneh sem šele spoznal, daje bila moja slovenščina le istrsko narečje, mešanica slovenskih, italijanskih, hrvaških in drugih besed..." Temeljne značilnosti začetka slovenske šole v Portorožu so bile povojna ravščina, ki pa je združila ljudi, učitelje in krajane. Vzgajali so spoštovanje do slovenstva in tudi ponos na svoj jezik, a hkrati spoštovanje in sožitje z italijanskim življem. Vzgajali so spoštovanje in željo po znanju. Prvi učenci slovenske šole v Portorožu, bilo jih je 31, so objavljeni na oglasni deski sedanje OŠ v Portorožu. Kaj pa danes, po petdesetih letih. Kdo so učenci, kdo starši, kdo učitelji, kdo so krajani te šole letos, v tem jubilejnem letu, Se je vprašala ravnateljica. Kako se bodo zapisali v šolsko kroniko. Ta kronika pa ostane I večna. Nekdo bo morda čez petdeset let bral, ali razstavil imena današnjih generacij, °frok, učiteljev staršev, krajanov. Kaj so danes glavne dileme, kje se kaže poenotiti? V dem dopustiti drugačnost. Kako sploh razvijati sodobno šolo? V biltenu, ki so ga : Popravili učitelji za ta praznični dan, je tudi anketa, kije bila izvedena med starši, ^nenje ene od mamic je takole; "Želela bi, da bi bila šola malo manj učena in veliko bolj | hijenska. Da bi bila prva skrb kvaliteta, ne pa kvantiteta, da bi bil subjekt šole človek, Otrok, ne pa učenec. Rada bi videla, da bi pouk vključeval tudi poseben oz. splošen | Predmet, ki bi mu lahko rekli slovenska državljanska ali druga vzgoja oz. osnovne ; Poteze človeštva." Kaj je temeljna sodobna dilema današnje šole? Po prvi varianti ali videnju, naj bi šolo j razvijali tako, da bi učence pripravila za borbo s točkami, ki jo danes terjajo vseh vrst mature, povzdignili naj bi storilnost in nivo pri vseh učnih predmetih, vzgajali naj bi tekmovalnost na egoistični osnovi in grebatorstvu. Mnogi si predstavljajo sodobno šolo tako. Ali druga varianta; šolo razvijati tako, da pripravo na borbo s točkami (žal je uzakonjena in ostane, temu se ne moremo izogniti) umirjamo z organiziranjem aktivnosti, ki omogočajo obema- učencu in njegovemu učitelju, še drugačno gledanje na sodobni svet in delo. Mi se ogrevamo za to drugo varianto, vendar pa moram opozoriti, da take šole ne zmoremo razvijati učenci in učitelji sami, je rekla ravnateljica Alenka Aškerc Mikeln. Po krajšem kuturnem sporedu so si gostje ogledali razstavo otroških izdelkov strnjeno v prispodobi štirih letnih časov. Sicer pa šolska stavba v, kateri so štiri učilnice z 86 otroki, beleži svojo 10. obletnico obstoja. Prireditve sta se udeležili tudi predsednica Občinskega sveta dr. Milena Oblak- Juh in občinska svetnica ter predsednica Odbora za družbene dejavnosti Občine Piran, Vojka Štular. Foto: FK-INFORMA Stttt Mladi Navdušili Portoroškem Avditoriju je bilo v v koto (8.6.) zopet veselo. Mladi iz j?Spjnovarstvenih zavodov, Zavoda r. ^re Vatovec Strunjan, 11 j^Povnih šol, gimnazije Piran in VQPer, srednje ekonomske in ' l^ij i.^žboslovne šole Koper, ter šol ^ -janskim učnim jezikom, so s (j, Pihni nastopi pod skupnim imenom Življenje se preliva v življenje (s plesom r^og sveta, šport in kultura brez tobaka) dokazali, da so pod skrbnim ^ePtorstvom svojih učiteljic in učiteljev, Stasje, Mojke, Mitje Mehora, K^Pldine Gržini - Gine in drugih, sposobni pričarati romantični svet glasbe, esa in petja. Invalidi ne morejo biti na obrobju družbe Na nedavnem regijskem srečanju invalidov v Portorožu so spregovorili tudi o vsakdanjih problemih, ki tarejo človeka. Pozdrav in dobrodošlica župana. Zlati prstan Primorskega utripa za Silvo Kobal.. Portorož, 1. 6. 1996. Veliko stvari seje zgodilo na ta sobotni dan. Proslavljali so v šoli, dvigali zastave, pili j blagoslovljeno vino, ' dočnvalidov poceni letuje tudi tukaj na morju, v čateških Termah in Rogaški Slatini. Velik pomen za psihično in zdravstveno stanje invalidov imajo tudi rekreativne, kulturne, in športne Hpiflvnnsti Prepričana sem, da bodo del sredstev za potrebe aktivnosti invalidov prispevale tudi občine. Naša Zveza se zahvaljuje za uspešno delo vodstvom invalidskih organizacij vseh petih občin, na obalno- kraškem območju, ki je vidno v slovenskem prostoru. Želim vam veliko uspehov in napredka" Celoten programje povezoval animator Matjaž Glavan. Predsednica Društva invalidov Piran se je še posebej zahvalila za pomoč in dobitke za srečelov vsem donatorjem, še zlasti Hotelom Palače, Drogi Portorož in Igralnici Casino' Portorož. UTRIPOV ZLATI PRSTAN SILVI KOBAL Na srečanju invalidov v Portorožu se je v posebnem mini kvizu za zlati Utripov prstan potegovalo pet kandidatov. Najbolje je odgovarjala na vprašanja Silva Kobal, invalidska upokojenka iz Kopra in si tako prislužila vredno nagrado iz zlatarne NUE SELI, Bernardin. Nagrajenki Silvi je zlati prstan izročil glavni in odgovorni urednik Primorskega utripa Franc Krajnc. Vinski sejem obiskalo 30 tisoč Hudi V soboto, 8. junija zvečer so zaprli vrata 42. tradicionalnega mednarodnega vinskega sejma v Ljubljani, ki si ga je v petih dneh ogledalo okoli 30 tisoč ljuti, 5 tisoč več kot preteklo leto. Dobro obiskane so bile zlasti tako imenovane vodene degustacije, saj se jih je udeležilo okoli 800 ljubiteljev dobre kapljice, medtem ko so na mednarodnih degustacijah natočili obiskovalcem kar 22.500 kozarcev domačega in tujega vina. Na sejmu seje predstavilo 169 razstavljalcev iz desetih držav. Iz Slovenije jih je bilo 131. Bogat je bil tudi obsejemski program- mednarodni simpozij s področja enologije, vinogradniki iz Semiča so pripravili tudi problemsko konferenco na temo Kam peljemo slovensko vinogradništvo. V sredo, 5. junija je bil tudi tretiji slovenski viteški turnir, tokrat SAUVIGNNON '95, ki ga prireja Gradiščansko - Panonski red vitezov vina -Konzulat za Slovenijo. Za zmagovalca so razglasili vinaija Čurin- Praprotnik s Koga. Avtor dr. Dražigost Pokom je izdal delo Slovenska miza prihodnosti. Dr. Julij Nemanič pa delo Spoznajmo vino. Luč sveta je ugledala tudi monografija Igoija pleška Jesen '96. Kar dva šampiona ostala doma Na 42. ocenjevanju vin, na katerem je 36 degustatorjev ocenilo 1289 vin iz 26 držav, so podelili štiri šampione, od tega sta dva najvišja naslova pripadla slovenskim vinom. V kategoriji penečih vin sije naziv šampiona pridobila Barbara International z Bizeljskega za peneče vino Cuve'e Princese, letnik 93. Med rdečimi vini pa Vila Marija, Moyia (Dobrovo v Brdih) za merlot, letnik 1992. Preostala dva šampiona sta šla v Avstrijo in Južno Afriko. Degustatorji so podelili še sedem velikih zlatih medalj (dve Avstriji, eno Romuniji, tri Sloveniji in eno paniji) 154 zlatih (od tega Sloveniji 55) in 254 srebrnih (Sloveniji 119) . Štirideset vin so izločili iz ocenjevanja. KUPON DISKONT PETRA Lucija 2% POPUST če boste ob nakupu priložili ta kupon PORTOROŠKI KONVENT VITEZOV VINA 1. junija so se v Portorožu zbrali pripadniki gradiščansko panonskega reda vitezov vina portoroški cerkvi so krstili vino,, potem so v sprevodu odšli na skupščino v kristala* dvorano starega hotela Palače kjer so imenovali nove viteze in sodnike. Konventa sej* udeležil tudi predsednik Milan Kučan s soprogo. OBČINA PIRAN Tartinijev trg 2 6330 Piran Na podlagi sklepa Župana Občine Piran, Št. 412-1/96 z dne 29.3.1996, ponovno razpisujem JAVNO DRAŽBO za prodajo osebnega avtomobila Zastava Vugo 45 AX, letnik 1987 Izklicna cena znaša 50.000,00 SIT. Prometni davek plača kupec. Javna dražba bo v torek, 2.7. 1996 ob 9.00 uri v avli občinske zgradbe Občine Piran, Tartinijev trg 2, Piran. Ogled vozila je možen eno uro pred pričetkom javne dražbe pred občinsko zgradbo Občine Piran, Tartinijev trg 2. Pred pričetkom dražbe mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun Občine Piran, Št. 51410-630-90030-Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili' Dražitelj, ki bo na dražbi uspel, bo lahko vozilo prevzel takoj po plačilu kupnine in sicer v petih dneh po končani dražbi. OBČINA PIRAN Župan Šola jadranja "Milan" Športno društvo Piran - Pirano, Sekcija jadranje, organizira Šolo jadranja "Milan" za leto 1996. 10. junija je bilo predavanje na Oš Cirila Kosmača v Piranu za vse učence od 1. do 4. razreda. Od 16. do 22. junija je možen vpis v šolo jadranja v klubskih prostorih Piran - Fornače. tel./fax: 746-919. Zvrstili se bodo trije tečaji: Prvi bo od 23. do 30. junija, drugi od 7. do 14. julija in tretji od 15. do 22. julija. Vsi s pričetkom ob 10.00 uri. Nadaljevalni tečaj bo v času od 1. do 8. avgusta. Zaključna regata tečajnikov bo od 17. do 18. avgusta 96. Vpišejo se lahko učenke in učenci starosti od 8. do 11. leta. Šola jadranja "Milan" ima za seboj bogato zgodovino, saj je vodja šole Milan Morgan vzgojil generacije in generacije najboljših slovenskih jadralcev, med njimi tudi Dušana Puha in Tomaža Čopija, z dolgoletnim strokovnim delom v Italiji pa sije pridobil tudi mednarodno licenco trenerja. Vpisnina znaša okoli 150 DEM. Po končanih tečajih in regati, bo Regata vseh obalnih tečajnikov v letu 1996. Najboljši bodo prejeli pokale, vsi udeleženci pa posebne medalje šole jadranja. Naročam Ime in priimek: Točen naslov: primorski uMp Poštna številka:, Datum:, . Podpis: Naročilnico izpolnite in pošljite na naslov: INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož Letno naročnino (12 številk Primorskega Utripa) v višini 960 SIT bom poravnal s položnico (fizične osebe) oz. 8 dni po prejemu računa (pravne osebe) iQ n 4 med nagrajenci tudi cesarina Minister za delo, družino in šport, mag. Tone Rop je v četrtek, 6. junija Kranju, slovesno podelil letošnja priznanja za dosežke na področju socialne na Brdo pri _ . _______________ ________-j „ ___Jnega varstva v Sloveniji. Med dobitniki priznanj sta tudi Cesarina Smrekar iz Portoroža in Francka Bertalanič Cesarina Smrekarje upokojenka in že vrsto let jo poznamo kot prostovljko Kdečega Križa, ki nesebično pomaga ljudem, sočloveku v stiski, e posebej se je izkazala pri Pridobivanju tujih donatorjev v Italiji, ki so prispevali velike količine humanitarne pomoči v obliki hrane, oblačil in drugih potrebščin. Priznanje Cesarini Smrekar za Plemenito dolgoletno delo je predlagala Območna organizacije Rdečega križa Piran. Francka Bertalanič je na Obali znana posvojiteljica in rejnica številnih otrok. Za dodelitev priznanja jo je predlagal koprski Center za socialno delo. JANKO NOVAK STOTIČ DAROVAL KRI lanko Novak, telefonist v portoroški Drogi, je pred nekaj dnevi stotič daroval dragoceno življensko tekočino. Pomagati svojemu bližnjemu večinoma razumemo kot nudenje pomoči v trenutku stiske. Stiska je posledica cele vrste predhodnih, neugodnih okoliščin, katerih ne moremo vedno preprečiti. Takrat človek Potrebuje pomoč. Tudi Janko Novak je tako razmišljal, ko je leta 1962 izbral krvodajalstvo Kot obliko pomoči sočloveku. Preprosteje želel storiti nekaj dobrega, nekaj kar bi bilo v ojegovih močeh. Postal je krvodajalec, anonimni dobrotnik, ki lahko priskoči na Pomoč v trenutku človeške stiske. Janko je v Drogi zaposlen kot telefonist že devetindvajset tet in vsi ga poznamo. Pred nekaj dnevi, v času ko smo v Sloveniji beležili dan krvodajalcev, je Janko Novak stotič daroval kri. To je bil tudi njegov veliki Jubilej, ki ga ne smemo spregledati. Na vsakoletnih srečanjih krvodajalcev je prejel številna priznanja. Letošnje ga uvršča med redke osebe, ki se odlikujejo po svoji nesebičnosti. Povedal nam je, da bo z darovanjem krvi nadaljeval, dokler mu bo zdravje to dovoljevalo. Ima redko krvno skupino 0-, katero s transfuzijo lahko prejmejo vse osebe, s katerokoli drugo krvno skupino. Janko poziva vse zdrave sodelavce, da bi vsaj nekajkrat darovali kri in se pridružili stotisoč Slovencem, ki opravljajo to humanitarno poslanstvo. Pravi, da bi bilo dovolj, če oi to storil vsak državljan vsaj pet ali desetkrat v življenju, pa bi imele bolnišnice zadostne zaloge te dragocene tekočine. Pridružujemo se njegovi misli in mu hkrati ^zrekamo neše iskreno občudovanje. (Sonja Požar, Naš glas) Tudi župan med krvodajalci Na dan krvodajalcev Slovenije (4. junij) so se mnogi Slovenci pridružili humatitami akciji in darovali kri ter tako dokazali svojo humanitarno veličino do sočloveka. V Izoli so darovali kri tudi Piranski župan Franko Fičur z ženo Elizabeto in prdsednica Rdečega križa Ana Jakič. Zadeva Mibex: Konec tihe vojne Ljubljansko zasebno podjetje Mibex Group d.o.o.je po prejemu "pisma o nameri", ki mu gaje poslal piranski župan, odstranilo ruševine nekdanjih hotelov Helios in Orion v Portorožu. Nekakšna tiha vojna, ki se je vnela med Občino Piran in ljubljanskim Mibexom, ko je omenjena firma kar čez noč porušila dotrajana objekta z namenom, da bi na tem mestu zgradila nov poslovno- turistični objekt, seje , kot vse kaže, nekoliko polegla. Kot je znano, je Mibex kupil od Hotelov Palače dva dotrajana objekta, nekoč hotela, Helios in Orion s pripadajočim zemljiščem v skupni izmeri okoli 1500 m2. Starih objektov niso prenovili , ampak so jih na podlagi odločbe gradbenega inšpektoija, mimo vednosti župana in občinskega sveta, skoraj do tal porušili. Takrat je ukrepala občina. Občinski svet je o zadevi kar ostro in na dolgo razpravljal. Svetniki so se spraševali ali so oni le figure, ali lahko vendarle kakšno rečejo, ko gre za usodo dragocenega prostora-in pooblastil župana za nadaljnje stike s tem ambicioznim ljubljanskim podjetjem, ki želi na vsak način plasirati svoj kapital tudi sredi mondenega Portoroža. Komunikacij a preko sodišč Sledila so pisma in celo tožbe s teoretično predpostavko, da gradbeno zemljišče v trenutku, ko nekdo poruši objekt, postane navadno kmetijsko. Občina pa lahko v skladu s svojimi ureditvenimi načrti odloči o namemnosti tega prostora. Govorilo seje, da naj bi tukaj uredili park. Mibex bi po tej logiki izgubil pravico do novogradnje in bi ostal z dolgim nosom in praznim žepom. Pritožil se je in tožbo na prvi in drugi stopnji dobil. Medtem so kar nekaj mesecev čakale tudi nepospravljene ruševine o čemer smo že večkrat pisali - in vse je kazalo, da portoroške sramote še ne bo konec. Učinkovito pismo Piranski župan Franko Fičur Je konec maja poslal firmi Mibex Group d.o.o. pismo o nameri, nekakšen pogojevalni sporazum, v katerem ugotavlja, da je Občinska uprava pripravila predlog sprememb in dopolnitev Dolgoročnega družbenega plana Občine Piran, s katerim se ne spreminja namembnost tega ureditvenega območja- ostaja ista, za centralne in turistične dejavnosti. O tem naj bi v kratkem odločal Občinski svet. Ustrezne službe pa naj bi, kot piše v pismu, izdelale in predložile Občinskemu svetu v sprejem podrobnejši ureditveni načrt tega območja. Župan pričakuje, da bo firma Mibex sodelovala, tako pri vsebinskem oblikovanju ureditvenega načrta, kakor tudi pri financiranju. To bi pomenilo, da bo moral Mibex odšteti kar lep kupček denaija za komunalno urejanje zemljišča, če bo hotel tukaj zares kaj postaviti. Občinski svet bo odločil Ko bo Občinski svet sprejel Spremembe in dopolnitve srednjeročnega družbenega plana in prostorskega izvedbenega načrta tudi za to območje, bo Mibex na lokaciji porušenih objektov verjetno lahko gradil nov apartmajsko - poslovni objekt kot si gaje prvotno zamislil. Vse je pač odvisno od tega kaj bo sklenil Občinski svet. Županje v pismu o nameri dodal še stavek, daje takšno sodelovanje možno, če bo firma do konca maja odstranila ruševine. Mibex je pismo očitno pravilno razumel in ruševine tudi zares takoj odstranil. Navozili so pesek in sedaj tam, pod senco košatih kostanjev, že parkirajo različni avtomobili. Franc Nahtigal, direktor firme Mibex, je poslal županu pismo v katerem sporoča "da so se maksimalno angažirali pri odstranitvi ruševin". Ni napisal, da pri novogradnji ne pričakuje nobeneih težav. Piranski župan je 5. junija z zadovoljstvom ugotovil, da je Mibex ruševine zares tudi pospravil in središče Portoroža pri kaštelu je spet lepo urejeno česar se kajpak veselijo tudi občani in turisti. Sedaj se odpira drugi del zgodbe. Kaj bo nastalo na tem zanimivem koščku Portoroža ? NAGRADNA KRIŽANKA št.30 ZLATARSTVO VAGAJA Izola Nagrade za pravilne rešitve iz prejšnje številke prejmejo: Vojko Čehovin Ul. E. Driolija 3 Izola, Silvestra Keše Obzidna 8., Piran, Rozika Medvešček,, Vojkova 7, Piran. Vrednostni bon 2.000 SIT bodo prejeli po pošti. Rešitve križanke št. 30 pošljite na uredništvo do 5. julija 1996. Nagrade bo tudi tokrat podelilo Zalatarstvo Vagaja Izola. SREDSTVO JAVNEGA OBVEŠ- ČANJA SPOJINA ALKOHOLA LUKA IN SKLEPNA BESEDA. ZAKLJUČEK KRAVJE OGLA- ŠANJE SESTAVIL MILKO EMERŠIČ REŽISER (FRAN- CESC0) KONEC POLOTOKA PRELIV BAKRENA DOBA POLTEMA V JUŽNI KISLINO ITALIJI TOPLOMER KORISTO- LOVEC PISAR- ZDRAVIL0 ESTONEC URADNIK LEPO VEDENJE SLONOV EVR. 0T0Č. DRŽAVA FIGURA PRI ČETVORKI AFRIŠKI VELETOK POTEG Z NOŽEM VRSTA PISALA NAJSEVER. AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA KRAJ SEVERNO 00 TRSTA SNOV ZA PREKRIV. ATLETSKIH STEZ' PESNIK IZ SKUPINE PARNA-S0VCEV PRIPO- VEDNO PESNIŠTVO NAJLEPŠIH MLADA KRAVICA LUTKA! SIM0NČ DOKTOR KNJIŽNIH JAR TEL0V. KRATEK POŽIREK PRI REPI (TAKAŠI) KONKU- RENT SL ZGOD. (FERDO) VRSTA STADION POKRIVALA V BUDIMP. STAVBNO ZEMLJIŠČE NEKULTUR. ČLOVEK JOKAV GL. MESTO OTROK ALBANIJE NRAV0- SL0VEC PREBIV. KITAJSKE SL SKLADATELJ (G0JMIR) RIM HIŠNI TVORBA V PANJU ŽOLCA. HLADETINA LOŠČILO GRADBENI MATERIAL OTOK PRI ZADRU MIRUJOČI DEL ELEK,- P0LITIK SPORAZUM GOVORNIK DRNOVŠEK MED DRŽ. MOTORJA VRSTA HRUŠKE PLEME, ROD DEL SKLADBE SPRE- JEMNI PROSTOR NAJVEČJI ORODJE ZA KOPANJE VRSTA PLATNA GR. OTOK SLANIK, BAKALAR SIDRO. KOTVA TELO- VADNO REKA NA ORODJE DOLENJ. PREBIV. IRSKE RUSKA BALERINA PAVLOVA PESNICA PEROCI INKOVSKI VLADAR NOETOVA BARKA STENA RIMSKA BOG.JEZE DEL DATUMA PRED- POSTAVKA DEL STOPALA KAREL PETER AMBROŽ ERBEN ODSKOČNA ALI SKAKALNA PETELIN DESKA SLOVESEN SPREVOD EMIL ADAMIČ CIRKUSU stran K Junij 1996 Športni UTRIP Nogomet Koprčani in Pirančani v zgornji polovici lestvice Zaključilo seje državno prvenstvo v prvi in drugi nogometni ligi. Novi državni prvak je HIT Gorica, iz prve lige pa je izpadla Izola. Novi prvoligaš je zasluženo postal ljubljanski Železničar. O drugem novem (ali starem) prvoligašu bo odločil kvalifikacijski dvoboj med Nafto in prevaljskim Magom Korotanom. V drugi ligi sta nastopila tudi obalna ligaša Koper in Family Shop iz Pirana in s po 41 točkami zasedla 6. in 7. mesto. V zadnjem krogu je Koper doma izgubil proti novemu prvoligašu Železničarju 2- 4 (0- 2), Pirančani pa so v Postojni ugnali Vevče Avtoekipo z 2- 1 in s tem dostojno sklenili letošnje prvenstvo. Obe moštvi sta lahko, glede na vse težave, ki sojih spremljale skozi prvenstvo, z uvrstitvijo zadovoljni. Koprčan Nevečny državni prvak v optimistu Odprtega državnega prvenstva v razredu optimist, ki je v organizaciji jadralne sekcije pri Športnem drušvu Piran potekalo od 7. do 9. junija v Piranskem zalivu, se je udeležilo več kot 100 mladih jadralcev iz Hrvaške, Italije, Slovaške, Avstrije in Slovenije. Zmagovalec tekmovanja je Aron Lolič iz splitskega Mornarja, novi državni prvak pa je Mitja Nevečny iz koprskaga Jadra. Nadaljnji vrstni red za DP: 2. Jure Žbogar (Burja Izola), 3. Karlo Hmeljak (Jadro), 4. Alan Biderman (ŠD Piran), 5. Luka Verzel (Jadro), 6. TinaČelijgoj (Burja), 7. Rian Pilepič (Burja), 8. Darko Radonjič (Jadro), 8. Gregor Macarol (Olimpic Izola), 10. Ivo Čarman (Pirat Portorož) itd. Marko Morgan zapušča tekmovalno jadranje? Koliko resnice je v govoricah, da Marko Morgan, 25- letni član jadralne sekcije ŠD Piran in od nedavnega športni mededžer, zapušča jadralski šport? Takšen zaključek bogate 16- letne jadralne kariere, v kateri res ne manjka lovorik z največjih domačih in tujih regat, bi bil seveda vreden obžalovanja. O tem, koliko dima je v ognju govoric, smo povprašalai Marka osebno. " Govorice niso izmišljene, o zaključku kariere razmišljam resno, razočaran sem nad Jadralno zvezo Slovenije, kije do razreda Evropa, v katerem tekmujem, blago rečena - mačehovska. Ta razred je pri nas popolnoma v razsulu. Zakaj? Ker je Evropa po prepričanju jadralnih velemož klasa prehodnega značaja, za kaljenje mladih ( to je sicer ženska olimpijska disciplina, op.p.). Če bi pa hotel presedlati, denimo v olimpijski razred 470, bi potreboval najmanj dve leti trdega dela. O tem moram temeljito premisliti. Ponuja pa se še ena možnost. Klubski kolega Matjaž Volčič in jaz se pogovarjava s šestimi "evropejci" iz izolskega Olimpika o izstopu iz Jadralne zveze in nastopanju na regatah povsem na lastno pest. Kako bi se vse skupaj izteklo, glede na to, da takšnega primera pri nas še ni bilo, si seveda ne moremo predstavljati. Najtežje bi bilo iskanje pokroviteljev. Povedati moram, da imajo iste težave tudi hrvaški in italijanski "evropejci". Sam ne znam oceniti ali je to za "našo" stvar dobro ali slabo. Andrej Žnidarčič Kotalkanje POKAL IZROČILI ZVEZI Športno društvo, Societa' sportiva Pirano, je 25. maja na kartodromu v Luciji priredilo tekmovanje v hitrostnem kotalkanju za I.POKAL MESTA PIRAN pod pokroviteljstvom Občine Piran in Skupnosti Italijanov Piran Nastopilo je skupaj 93 tekmovalcev in tekmovalk iz petih Športnih društev, ki so se pomerili v hitrostnem kotalkanju v 12 različnih tekmovalnih kategorijah. Ker so kar tri športna društva in klubi ( ŠD Piran, ASA Naklo, Roller klub Murska Sobota) dosegli prva tri mesta z enakim številom točk, so našli salamensko rešitev in L pokal mesta Piran izročili Zvezi kotalkarskih športov Slovenije. Na sliki: Plinio Tomasin izroča pokal Petru Brlecu . Tekmovanje sta si poleg kakšnih 120 gledalcev in gostov ogledala tudi Zdenko Vozlič, direktor JZ Športni center Piran, in Sandro Kravanja, predsednik Športnega društva Piran. Zmaga v obalni judoistični ligi veliko pomeni za nadaljnji razvoj v naših krajih PODVIG MLADIH PORTOROŠKIH JUDOISTOV Konec maja se je v prelepi vasici Marezige nad Koprom ( tam, kjer je doma refošk) sklenilo letošnje tekmovanje v obalni judoistični ligi. Udeležilo se gaje nič manj kot 245 judoistov, kar pomeni, da seje veščina tega športa v Slovenski istri dokončno "prijela". Portorožani so pod vodstvom državnega prvaka in reprezentanta Mojmira Kovača presegli vsa pričakovanja in zasluženo osvojili prvo mesto pred Marezigami, 13. majem (Ankaran), Koprom in Izolo. Nadarjeni Kovačevi varovanci so osvojili več prvih mest v posamični konkurenci. Niko Brejc je zmagal v kategoriji do 27 kg ter absolutni konkurenci. Nejc Štukelj do 30 kg, Staš Bevc do 40 kg in Luka Grosi v kategoriji do 46 kg V portoroškem judoističnem klubu očitno mislijo resno.Nedavno so pripravili izpite za polaganje pasov, kar v borilnih veščinah predstavlja poseben čar. Trideset otrok se je opasalo z belo- rumenim pasom, osemnajst z rumenim (med njimi prva generacija starejših začetnikov!). 12- letni Nejc Štukelj pa sije prislužil oranžni pas. Mladi borci ne bodo počivali niti čez poletje. Trener Kovač jih bo popeljal na poletne judoistične tabore v italijanska Pordenone- 15. in 16. junij, Montegrignano - 7. do 14. juliji, v francoski Cannes- 28.7. do 3. 8., dvakrat pa bodo "taborili" v Izoli in sicer od 15. do 22. julija in od 2. do 18. avgusta. Za 22. junij pripravljajo zasluženi piknik. Inf.: 746-615. Na sliki: Zmagovalec v kategoriji do 30 kg nadarjeni Portorožan Nejc Štukelj. Na sliki desno je njegov klubski tovariš Sandi Bubnič, kije v tej kategoriji osvojil tretje mesto. BRIDGE Hotel Barbara je bil od 6. do 9. junija prizorišče velike mednarodne prireditve, triindvajsetega mednarodnega festivala v bridžu - Portorož '96. Tekmovanja se je udeležilo 250 igralcev iz Italije, Hrvaške, Avstrije, Romunije in Slovenije. V Konkurenci moštev je prvo mesto osvojila hrvaška reprezentanca (nastopila je pod imenom RODOS), Slovenska reprezentanca (TIVOLI) je zasedla 4. mesto. Na turnirju parov sta zmagala sloviti Avstrijec Berger in Hrvat Raše. Z drugim in tretjin1 mesto sta se zares imenitno odrezala slovenska para Kosanovič- Žagar in Kranjc-Gantar. Obalni bridžisti letos niso imeli najbolj srečne čoke. Med moštvi je kombinirana ekipa Pirana osvojila 18. mesto, pri parih sta bila Kalebič in Čundič 67. Neutrudni organizator Marjan Jeretič je bil znova kos težki nalogi. Nagradni sklad na turnirju je zanšal 600 tisoč SIT. Aronove viteške igre na Socerbu Grajska gospa in gospod sta poskrbela za dobro počutje Na sončno nedeljo v letu gospodovem 1996 (9.6.) so se na gradu Socerb zgodile tretje Aronove viteške igre, ki so približno 2500 obiskovalcev popeljale v mračni srednji vek 14. oz. 15. stoletja. Koordinacijo iger je prevzel Zavod za kulturno in naravno izobraževanje mladih Moj Aron, kije s pomočjo generalnega pokrovitelja Kmečke družbe za upravljanje z investicijskimi skladi d.d. Ljubljana, pripravil tokratne igre na Socerbu. Da bi obudili stare običaje in oživeli zgodovinska izročila, so marsikje v državah zahodne Evrope že pred več deset leti pričeli z izvajanjem viteških iger in turnirjev, v Slovenije pa so se prve viteške igre moderne dobe zgodile pred dvemi leti na gradu Snežnik. Viteške igre so se razvile iz viteških turnirjev in so predstavljale družabno srečanje plemenite gospode na gradovih premožnejših plemičev ter tudi v mestih. In na gradu Socerb smo bili v nedeljo vsi plemiči in preživeli zanimiv srednjeveški popoldan. Grajska gospa in gospod sta poskrbela za dobro počutje in zabavo gostov. Vitezi na konjih so se pomerili v zančilni srednjeveški borbi na konjih z enoročnimi meči, borilnimi kiji in borilnimi sulicami. Najbolje seje odrezal vitez Vilijem Rotvarski na žrebcu Gazalu in požel občudovanje občinstva. ____________ Izurjeni kaskaderji so prikazali dvoboj vitezov s pravim viteškim orožjem; boj viteza bojevnika proti trem drugim vitezom, skušali pa so osvojiti tudi socerbsko trdnjavo, kat je bilo še poebej atraktivno. Viteza sta preplezala grajsko obzidje in poskušala obračunati s stražarji, vendar jima to ni uspelo. Za red na igrah je ves čas skrbel strahzbujajoči predstavnik zakona- birič, ki je n3 srednjeveški tržnici kaznoval opravljive klepetulje, ko so si dovolile obrekovati gospodo, kazni pa ni ušel niti predrzni tatič. Tako je bilo nekoč pred davnimi leti. Da bi prikazal1 kar se da avtentično dogajanje skrivnostnega srednjega veka, so organizatorji tik pred gradom pripravili srednjeveško tržnico, na kateri se je plačevalo s srebrni^1' Obiskovalci so lahko videli kako so nekoč izurjeni kovci ročno kovali novce. Na tržnici so se predstavili tudi lončar, keramičar, rezbar, skodlar, izdeloval^ rokostrelov in nečkar, ki je izdeloval lesene žlice in lesene spominke. Vse je na roča0 izdelanem papirju, kakršnega so poznali v srednjem veku, zapisala v gotici pisark3' Srednjeveški družabni popoldan seveda ni minil brez družabnih igric- metu podkv'0, hoji s hoduljami, metu kamna v daljavo in zbijanju lesene piramide z žogicami iz cuAf j | Za dobro počutje v hudi poletni vročini so poskrbeli s pesmimi tudi glumači 1° nepogrešljivi dvomi norček. Fanfare bodo prihodnje igre najverjetneje naznanile že' | avgustu na gradu Snežnik. Barbara Kamp0^ i i i c o L. n v 5 j PALAČE, KDO SE TE BO USMILIL? Stari Palače hotel, pionir slovenskega turizma v središču Portoroža, se ponosno upira zobu časa. Zgradili so ga še v času ranjke Avstrije, leta 1912. Nahranil je veliko generacij, iz njega so potegnili vse kar so mogli, sedaj pa ni na spregled nobenega finančnega mogotca, ki bi bil pripravljen odšteti kakšnih 30 milijonov mark za prenovo, v vodo je padlo že kar nekaj dogovorov s tujimi partneiji. Kdo ve, če za to ni kriva tudi naša okorna zakonodaja? jndi večinski lastnik koncesije Toncity pacifik investicije skupaj z majnšinskim Hoteli Palače, menda ne ve več kako in kaj. Posebna komisija Občinskega sveta, ki Pogleduje koncesijske pogodbe, bo morala prav kmalu povedati svoje mnenje, ali je morda tudi pri tem poslu od katerega so si nekateri obetali lepo prihodnost, kaj narobe jn če bo takšna pogodba vzdržala pravno presojo? Dejstvo je, daje Občina Piran postala lastnica tega hotela in je torej tudi dolžna z njim gospodarno ravnati. S pogodbo je ^premičnini (Palače in Park) prenesla v zakup novoustanovljeni firmi Imperial Palače dm.o., katere družbenika staToncity pacific investicije d.o.o. Ljubljana in Hoteli Palače d o.o. Ker se kljub vsemu nič ne premakne, bi morda kazalo odpovedati koncesijsko Pogodbo za 99 let in poiskati drugega, bolj zanesljivega koncesionarja. Nekateri Pravijo, da bi bilo najbolje, če bi Palače hotelu odvzeli status spomenika (tega prej nikoli, razen posamičnih delov, ni imel) in ga vrnili kolektivu Hotelov Palače, ki ga bo že gnal olastniniti. To je sicer teoretična možnost, a nekaj je treba storiti! (Foto: INFORMA) Kdaj mednarodni park prijateljstva? v okolici OŠ Cirila Kosmača v Zelenem gaju naj bi v bižnji prihodnosti nastal eden najlepših parkov, ki se gaje že oprijelo ime Mednarodni park prijateljstva. "Že vrsto let si Prizadevamo, da bi na površinah Zelenega gaja v Piranu uredili Mednarodni park Prijateljstva. Še vedno pa niso zaključena dela, ki so predmet investicije in skrajni čas da dorečemo odprta vprašanja", je rekla Alenka Aškerc Mikeln, ravnateljica OŠ pfilla Kosmača na skupnem sestanku, ki so ga skicali na to temo v torek, 11.junija v |^a pogovor so povabili kar precej odgovornih ljudi, žal onih, ki bi k realizaciji zamisli ahko največ prispevali, ni bilo. Park prijateljstva, mestni park ali kako bi ga že menovali, bi lahko postal "pljuča" Pirana. Mesto za sprehode in počitek, za domačine in tr k te' Vendar je do realizacije tako zamišljenega projekta še trnova pot. Najprej bo eba doreči do kod sploh segajo šolske javne površine, da se začrtajo meje, saj že sedaj Prihaja do določenih sporov. Šola je nastajala po fazah. Zaradi neurejene okolice je v 'stvu ge grac}bjšče. Okolica je neurejena, tu in tam lahko nevarna tudi za otroke, ritno šola še nima uporabnega dovoljenja! Vodstvo šole piše pisma na vse strani, t ^ar si tudi sami veliko pomagajo. V okviru hortikulturnega kluba Oljka postorijo ‘h ono za lepšo okolico, vendar vsega ne zmorejo. Razočarani so nad Občino in ggotavljajo, da jim druge inštitucije, na primer Ministstvo za okolje, gredo bolj na roko. la je Zeio aktivna na mednarodnem prizorišču (Unesco, Mednarodni tabori- letošnji bo oktobra, vključeni bodo v Agendo 21, okrepili bodo Hortikulturni klub za terega se zanima 16 šol iz 6 držav) in precej pripomore k promociji Pirana. Vernari res neurejeno mesto? teatri0 bi kazalo ustanoviti še več društvenih organizacij na domačem, piranskem katetlu' Na primer hortikulturno in turistično društvo, ki bi skrbelo za mesto Piran na t^ega se v promociji radi sklicujemo. "Piran je odmrlo, umazano mesto, kamor se pJrijujejo tretjerazredni ljudje," je rekel Janez Lenassi. Prepričan je, da bolj kot labv0rož’ Potrebuje zelene površine Piran. Predlagal je, da bi se v tem bodočem parku Zar sProstfi del Forme vive. Sveta*KS Piran so si ogledali peš poti v Piranu. Ponekod so videli žalostno sliko. p Pt ki jih je pred leti postavilo OKOLJE, so razbite in zaraščene z visoko travo ali hek°^eni' Menda celo Architecta dobiva določen denar za urejanje peš poti? Zakaj gfrn Prejemaj° plačo in kako na vse to gleda župan, so se spraševali. Namesto rih°vja in robido\ja bi lahko v neposredni bližini mesta nastal prečudoviti park, bjavij°. Prisotni iz KS Piran in drugi, so tuhtali vse mogoče kar bi bilo treba postoriti, da ^tvari prišli do dna. Vendar sta, kot kaže, prisotna dva problema; dokumentacije, in bo ar- Zato bodo, tako kot v šoli to znajo, morda priredili celo kakšen dobrodelni ?arTlCert ali kaj atraktivnega, da bi izkupičkom lahko uredili vsaj nekaj tega kar so si ^mislili Za začetek bi rabili vsaj milijon tolarjev. 21. junija bo tardicionalni praznik Užln- Morda bodo kakšno rekli tudi na tem srečanju. (FK) V PORTOROŽU SPET PARKIRNINA V ožjem središču Portoroža so 13. junija začeli zaračunavati parkirnino in sicer po 100 tolarjev na uro, kar pomeni da dnevno za vsako parkirno mesto lahko iztržijo do 1.600 tolarjev, saj zaračunavajo parkirnino 16 ur dnevno. Parkirnih ur, ki bi na primernejši način uredile problem parkiranja, še ni, delno zaradi ogromnih stroškov pa tudi zaradi nekaterih tehničnih težav. Čeprav obstajajo utemeljeni razlogi za uedbo parkirnine pa gre ta na živce vsem, od domačinov do turistov. Kljub vsemu pa je Portorož te dni nabito poln in atomobilisti imajo s parkiranjem kar precej težav. To ocenjujejo tudi predstavniki turističnih agencij Slovenije, ki so se 8. in 9. junija na povabilo portoroškega Protoura zbrali na srečanju v Portorožu. Nič kaj obetaven je podatek, da po nekaterih anketah kar 40 odstotkov Slovencev ne misli potovati na počitnice in le 16 odstotkov je takšnih, ki se še niso odločili kam potovati. To naj bi bila nekakšna "neznana" ciljna skupina za katero se bo treba šele potegovati. Tudi podatki, daje manj tujcev po svoje nazorno kažejo, da od letošnjega turističnega leta ne moremo pričakovati čudežev. Čeprav je sezona v Sloveniji že takorekoč v polnem teku, gostov iz tujine ni pretirano veliko. Podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da je bilo do konca aprila letos v Sloveniji kar za 7 odstotkov manj prenočitev tujih gostov. Domačih gostov je bilo za odstotek več, tako daje skupno indeks prenočitev do konca aprila letos pristal na številki 97. Maj je že mimo, junij je za spoznanje boljši, žal pa nekateri napovedujejo pravo "črno luknju" v začetku julija, ko bodo začele veljati visoke sezonske cene. Nekateri hotelirji zato že razmišlajo o posebnih akcijah in znižanju cen. Predstavnike agencij (kakšnih 50 jih je bilo) so v portoroškem Avditoriju pozdravili Vladimir Knez, podžupan Občine Piran, direktor Centra za promocijo turizma Slovenije Franci Križan, v imenu Protourja pa Mitja Logar in Vojko Starovič. Vojko Starovič je bil zadovoljen, da smo v Sloveniji končno ustanovili Center za promocijo turizma, kajti vedno znova ugotavljamo, da nam v turizmu nekaj manjka. Ta člen zagotovo. V preteklih letih, ko smo nastopali kot del jugoslovanskega, jadranskega turizma , smo bili prepoznavni. Prodajale so nas velike hiše - veliki turoperaterji. Takrat je bil slovenski gost, naš domači gost, podcenjevan, je rekel. Mi smo se korenito spremenili. Naš gostje popolnoma izenačen s tujim in je dobrodošel. VladimirKnezje izrazil prisrčno dobrodošlico vsem organizatorjem turističnih potovanj, ki pošiljajo goste v našo največjo turistično občino Piran. "Vaš obisk sovpada v akcijo slovenskega podministrstva s katero skušajo prepričati Slovence naj letujejo doma. Med lanskimi 770 tisoč prenočitvami v Piranu in Portorožu so bili prav domači gostje pomembni gostje." Prepričanje, da nas bodo množično obiskali tudi letos. Napovedal je tudi novo prometno ureditev v Piranu in nekatere najbolj značilne prireditve. Franci Križan, direktor Centra za promocijo turizma Slovenije:"Ta center ima pred seboj veliko priložnost, da se izkaže pri promociji slovenskega turizma, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Javnomnenjska raziskava pred začetkom slovenske turistične akcije IMEJMO SE FAJN (fino, lepo) je pokazala, da kar 40 odstotkov Slovencev ne namerava potovati na počitnice, oziroma, da je 16 odstotkov takšnih, ki bodo potovali, vendar še ne vedo kam. Prav teh 16 odstotkov Slovencev je lahko naša ciljna skupina." Mitja Logar, direktor portoroškega Protoura je povedal, da smo v letu 1995 na tem območju beležili 110 let organiziranega turizma. Ta visoki jubilej kaže na dolgoletno tradicijo, posledično na kokovost in razvitost turizma na tem območju, ki ga v namene trženja imenujejo tudi Slovenska riviera. Obe območji, obmorski kraji in Kras imata velike možnosti dopolnjevanja turistične ponudbe in prilagajanja sodobnemu turističnemu povpraševanju. Govoril je o tukajšnji turistični preteklosti in sedanjosti, o naravnih danostih, ki jih je človek vedno znal izkoristiti sebi v prid. Odlične klimatske razmere in morska sol, ki jo je človek začel grabiti že pred 700 leti, sta bila osnovna dejavnika turističnega razvoja Portoroža. V daljnjem letu 1885 so tukaj v Portorožu začele obratovati terme. V letih 1911/12 je bil zgrajen stari očak Palače hotel, kije zaradi častitljive starosti postal nič manj kot kulturni spomenik, ki ga bo seveda treba ustrezno prenoviti. Leta 1913 je bila odprta igralnica prav na griču, kjer stoji danes. Vse to se je dogajalo v ranjki Avstriji. Govoril je o razcvetu turizma, kije na tem območju dosegal svoj višek okoli leta 1970, ko je bilo zgrajenih veliko prenočitvenih zmogljivosti, pogojenih s takratnim povpraševanjem. Sledila je izgradnja turistične infrastrukture in turistično območje Slovenske riviere ter Krasa je dobilo svojo skorajda končno podobo. Spomnil se je igralniškega denarja, ki so ga namenjali za izgradnjo infrastrukture. Najboljše rezultate je tukajšnji turizem beležil v drugi polovici osemdesetih let, je rekel Mitja Logar. Takrat smo na obalno-kraškem območju imeli 2/3 gostov iz tujih držav in le 1/3 je bila domačih.Danes je to razmerje nekoliko drugačno. Po letu 1990 so se turistični tokovi bistveno spremenili. Na obalno- kraškem območju trenutno razpolagamo z okoli 25 tisoč turističnimi posteljami. Po predstavitvenem govoru Mitje Logarja so deklice skupine FLEP in Istrski mužikanti priredili krajši kulturni spored. Zapeli so Predi, predi hči moja’, Cvetoča vrtnica, Tamo doli poli morja... V program bivanja okoli 50 predstavnikov turistični agencij Slovenije so vključili tudi dva kratka izleta po morju in v bližnje vasi. Obiskali so tudi portoroško igralnico. Na sliki: Predstavniki turističnih agencij Slovenije in gostitelji v Avditoriju. Franci Križan, direktor slovenskega Centra za promocijo turizma. Modra zastava spet plapola v Marini Modra zastava je za zahtevnejše turiste kažipot za kakovostno in okolju prijazno turistično ponudbo. Je simbol za čisto in varno marino ali plažo. Podeljujejo Fundacija za okoljevarstveno vzgojo v Evropi (F.E.E.E.) na podlagi mnenja nacionalnih komisij, ki spremljajo in preverjajo izpolnjevanje pogojev za njeno podelitev. "V veliko čast nam je, da letos ponovno dvigujemo Modro zastavo prav v Portorožu, v naj starejši slovenski marini. Prav gotovo je to dokaz naše pravilne usmeritve in skrbi za visoko kakovost storitev", je ob dviganju zastave v soboto, 1. junija 96 povedal Enes Loj o, direktor Turističnega podjetja Marina Portorož. Nacionalne komisije, ki preverjajo izpolnjevanje pogojev - v Sloveniji je to Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVS), podeljujejo modro zastavo za dobo enega leta. To pomeni, da seje potrebno zanjo vsako leto znova potegovati, e tri modre zastave? Ta ugledni evropski simbol kakovosti naj bi si letos priborila še tri kopališča na Slovenski rivieri; To so kopališča Hotelov Morje (Riviera) v Portorožu, Krka- Zdravilišče Strunjan in kopališče Simonovega zaliva v Izoli. Lani, kot je znano, je za to prestižno odlikovanje kandidiralo kopališče Hotelov Riviera (Morje), vendar zastave zaradi nekaterih razlogov niso mogli izobesiti. Na sliki: Enes Lojo, direktor Turističnega podjetja Marina Portorož pozdravlja prisotne. Franko Fičur, župan piranske občine svečano dviga modro zastavo v Marini. SVETOVANJE IN POSREDOVANJE Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.; 066/70-623, 70-624 M.tel.: 0609 / 631438 Fax.: 066 / 71-295 'rodajate ali kupuje! vozilo? Prihranite si čas. Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila. Več poudarka turistični informaciji V soboto, 8. junija 96 so v stavbi KS Portorož, Obala 16, odprli Turistični informativni center občine Piran. Na otvoritev so prišli Dr. Maijan Rožič, predsednik turistične zveze Slovenije, piranski župan Franko Fičur, svetovalec za gospodarstvo v Občinski upravi Dimitrij Živec, občinski svetnici Vojka Štular in Nada Kozina, direktor portoroškega Protoura Mitja Logar (ta inštitucija je doslej upravljala s turistično pisarno), predsednik novega Sveta KS Portorož Janez Pečar in drugi. V prostoru, ki so ga pred otvoritvijo nekoliko olepšali, bo Turistično društvo Portorož skrbelo, da bodo turistom stalno na voljo podatki o prostih zmogljivostih v hotelih, počitniških stanovanjih, avtokampih in drugih nastanitvenih objektih. Prijetna lepo oblečena dekleta, (rdeče uniforme jim je sponzorirala Igralnica, sešili pa sojih v Modnem krojaštvu Piran), bodo zbirala in posredovala turistom tudi druge podatke. Na primer o prireditvah, temperaturi vode in podobno. Do konca septembra bo center odprt vsak dan od 8.00 do 22.00 ure, v posezoni pa bodo obratovalni čas nekoliko skrajšali. Župan Franko Fičur (e poudaril pomen piranske turistične občine za Slovenijo. Omenil je številne organizatoije prireditev in pri tem izpostavil KUD Karol Pahor Piran, Avditorij Portorož, Skupnost Italijanov. Dr. Maijan Rožič je povedal daje turistična informacija izrednega pomena. Prav gotovo bo ta turistični center spodbudil nastajanje novih podobnih centrov na območju slovenske Obale, slovenskega primorja. Napovedal je skorajšnjo otvoritev podobnega centra v Ankaranu. Še posebej je poudaril, da se na Obali v zadnjem času čuti povečana aktivnost turističnih društev, s tem pa večja animacija prebivalstva za turizem. Po tej poti je treba nadaljevati, je rekel. Andreja Humar Fatorič je pozvala prisotne in turistične organizacije, da se poslužujejo storitev, ki jih bodo nudili v tem centru in zaprosila vse naj jim dostavljajo potreben informacijski material, da bi lahko bili čim bolj uspešni pri opravljanju kar zahtevnih nalog. Zahvalila se je Igralnici Portorož, ki jim je sponzorirala uniforme. » čT N O M A « GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE D.0.0. PORTOROŽ UKMARJEVA 18.. 66320 PORTOROŽ TEL./FAX.: 066 / 70 - 916 -REKLAMIRANJE NA SVETLOBNEM DISPLAVU -POSREDOVANJE PRI PRODAJI RAZEN NEPREMIČNIN Lucija: Moteča glasba enakomernih udarcev Ljubljansko podjetje Vialit je v začetku junija na dveh odsekih ceste (Liminjanska in Šolska) s posebnim strojem PAKIMAC prav na gosto vgradilo cestne ovire, ali kot temu rečemo ležeče policaje. To sedaj še kako čutijo vozniki, ki so prisljeni do minimuma zmanjšati hitrost, če ne želijo uničiti svojega jeklenega konjička. Tudi če vozijo 20 na uro kar krepko čutijo udarce zaradi ovir. Večja vozila, tovornjaki, ki redno vozijo v obrtno cono, se za te čudne prepreke toliko ne zmenijo in hitijo skozi naselje, ob tem pa nastaja neznosen hrup. Stanovalci, ki so te ovire verjetno zahtevali, so sedaj prisiljeni poslušati glasbo enakomernih udarcev in ropotanja, zlasti ko čez ovire pelje kakšen prazen ali slabo naložen tovornjak. Nekateri niso prepričani, da je bilo treba postaviti ovire kar na celi trasi. Ponavadi se take ovire postavijo pri šoli, vrtcu, bolnišnici in podobno. Vprašanje je tudi, ali to kar so naredili vzdrži presojo, saj vendar v imenu varnosti cestnega prometa obstajajo tudi drugačne rešitve. Na primer, strožja kontrola in primerna kazen. Najbolj so prizadeti in jezni vozniki, ki so prisiljeni dnevno uporabljati to cesto, saj ugotavljajo, da jim bo vrag vzel premo, tudi če vozijo še tako počasi. Ne vemo, komu vse to bolj para živce, voznikom ali HijSg stanovalcem. Problem je povsem drugje. Liminjanska cesta je preobremenjena zaradi glavnega pretoka vozil v obrtno cono. Če bi pristojnim uspelo preusmeriti ta promet nekam drugam in ne skozi naselje, bi bila polovica problema rešena. Foto: INFORMA Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva primorski uMp Ustanovitelj in izdajatelj: itrmrn® Tržno komuniciranje In informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax.: 066/70-185 Opr. prigl.št. 40-4/93 Rep. uprava za družbene prihodke izpostava Piran / Franc Krajnc s.p. ŽR št.: 51400-620-63-051202111-6502/85 SB Koper Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91 Lucija, 66320 Portorož, Tel./Fax.: 066/70-185 Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano lusa, Janez De Reggi, Nino Splnelli Elektronska obdelava in prelom: GRAFFIT Line Izolad.o.o. Tisk: Tiskarna Vek Koper List izhaja mesečno, cena za izvod Je 70 SIT Po mnenju Urada za informiranje št. 4/3 - 12-889/93 -23/288 je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 tarife proetnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. splošna banka koper NOV URNIK V AGENCIJAH PORTOROŽ In BERNARDIN V agencijah Splošne banke Koper v Portorožu in Bernardinu smo za poletne mesece podaljšali urnik poslovanja. Od 3. junija do 14. septembra 96 boste lahko vaše denarne zadeva opravljali: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 sobota: od 8.30 do 12.00