pouk in zabavo. Št. 13. Maribor, dne 30. marca 1911. Tečaj XL V. ♦5» List ljudstvu v fshjtja vsak Četrtek in velja s poštnino vred In v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za drago izvenavstrijaK» tieželei 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo E Ki Naročnina se pošilja na: Upravnižtvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoia Sskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine^ m Posamezni listi stanejo 10 vin. i— Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, — Bokopisi se ne vračajo, Upravništvo:, Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. ■Sa inserate ee plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 siati sa dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust^ InseratI se sprejemajo do srede zjutraj* <-< zaprte reklamacije so poštnine proste, Kmetje, pozor !jp m 1. Glavna posojilnica je liberalna posojilnica v Ljubljani, članica liberalne Zveze, ni, kakor bi človek po imenu sodil, Bog ve kako velik zavod, temveč posojilnica srednje vrste. Naša Zadružna Zveza v Ljubljani, in njene članice, ki so v rokah krščanskih mož, nimajo^ s to liberalno posojilnico nebene zveze, 2. V interesu slovenskih organizacij je, da se brezvestnemu hujskanju „Štajerca" naredi konec in krivce izroči sodišču. Prosimo vse somišljenike, da takoj naznanijo vse osebe, ki hujskajo proti slov. posojilnicam, navedejo besede, katere so govorile in priče, Zadružni Zvezi v Mariboru, da ista celo zadevo izroči sodišču. Stajerc in slovenske posojilnice. V zahvalo za to, da redi slovensko kmečko ljudstvo nestevilno nemških in posilinemških trgovcev in obrtnikov, v zahvalo za to, da so mnogi od teh obogateli od slovenskega denarja, so začeli ti ljudje po svojem trobilu „Stajerc" najostudnejši boj zoper slovenske posojilnice. Nesramnost teh ljudi je tem večja, ker namenoma lažejo; „Stajerčevi" krušni očetje dobro vedo, da Zadružna zveza v Ljubljani ni nič u-deležena pri Glavni posojilnici in nemški Centralka-si v Celovcu, dobro vedo, da tudi njene članice na Sp. Štajerskem nimajo z Glavno posojilnico in nemško Centralkaso v Celovcu nobene zveze, dobro pa tudi vedo, da noben vlagatelj ne bo ničesar izgubil, mogoče še tudi člani ne bodo veliko plačevali, ako se izvede sanačna akcija, Zlobnost teh ljudi, ki se skrivajo za listom „Stajerc", katerega vsled porotniških razmer ni mogoče tožiti, izkorišča žalosten slučaj Glavne posojilnice in slika propad vseh posojilnic, ne da bi se za to navedla dejstva. Mi j a v n o pozivamo urednika „Štajerca", oziroma sotrudnike, naj na javnem shodu ali pa pred dvema zanesljivima pričama dobesedno izjavijo to, kar pišejo v „Stajerc u", Uverjeni naj bodo, da se b o t a k o j od vseh posojilnic, o kojih lažejo, vložila proti njim tožba in jim je več mesecev prosto stano- vanje na državne stroške zagotovljeno. „Štajercev" u-rednik to dobro ve,, zato svari v zadnji številki svoje pristaše z besedami : „nikarsenerazgov.ar-jajte s prvaki o posojilnica h", to se pravi: o tem, kar se piše v „Štajercu" o posojilnicah, se ne razgovarjajte, ker lahko pridete v luknjo. Z ozi-rom na ta poziv pa pozivamo mi svoje somišljenike, da naznanijo vsakega človeka, kateri bi izpodkopaval ugled našim posojilnicam, Zadružni zvezi v Mariboru, navedejo besede, katere je govoril in priče, da moremo celo zadevo izročiti sodišču. Na Koroškem je mnogo nemškutarjev jedlo ričet radi obrekovanja slovenskih posojilnic, tudi na Štajerskem bomo za to poskrbeli, Kaj pa je vzrok te gonje „Štajerca"? Ne slabo stanje slovenskih posojilnic, temveč popolnoma zavoženo nemško gospodarstvo. Kdor zasleduje javno življenje, ve, da liberalci in nemškutarji zaženejo velik vrišč, kadar se bliža kak polom ali pa hočejo davkoplačevalce z novimi dokladami in plačili obremeniti. Ker so nemška mesta v obupnem gospodarskem stanju, ker so nemške kase popolnoma prazne, zato hočejo z lažnjivimi poročili odvrniti pozornost od nemškega gospodarstva. Vsak trezno misleč človek vendar ve, da se ne sme posameznega slučaja posplošiti. Krivično bi bilo, ako bi se pisalo, ker je nemški župan Mraulagg poneveril pri nemški kasi v St. Lenartu mnogo tisočakov, in so trpeli škodo celo vlagatelji, da vsi nemški župani tako delajo in so nemške kase nevarne za vlagatelje. Krivično bi bilo, Če bi pisali, ker je nemški podžupan Kaiser v Ptuju ogoljufal mnogo ljudi in pobegnil v .Ameriko, da bodo vsi nemški meščani in trgovci enako storili, „Stajerc" seveda, katerega je rodila nepoštenost, je edini zmožen tega, da eden slučaj, pri katerem pa ne bodo prizadeti vlagatelji, kakor so bili pri nemški kasi v St. Lenartu, izrablja in hujska proti vsem posojilnicam. Iz cele njegove pisave je razvidno, da hoče le ljudstvo privesti do tega, cla dvigne hranilne vloge v slovenskih posojilnicah in nese v nemške kase, da si nemško gospodarstvo pridobi zopet sredstev za na-daljni boj proti Slovencem in za dosego njih cilja: izriniti slovenske kmete iz lastne zemlje, napraviti iz samostojnih slovenskih gospodarjev hlapce, dninarje in vinicarje. Uspehi nemškega dela se najbolj kažejo v mariborski okolici, kjer ni več kmetov in samostojnih posestnikov, ampak sami viničarji. Slične razmere so pri Gornji in Spod, Sv, Kungoti kot sad nemškega dela, Vsled naravnost divje gonje štajercijancev smo bili prisiljeni, pojasniti odkrito našemu ljudstvu položaj. Vse one pa, ki imajo hranilne vloge v slovenskih posojilnicah, opozarjamo na sledeče: 1, Vlagatelj ne more pri posojilnici ničesar izgubiti, v nevarnosti so le člani, kateri jamčijo s celim svojim premoženjem. Se celo pri liberalni Glavni posojilnici, pri kateri so uganjali liberalni meščani Špekulacije in je nastal veiik primanjkljaj, ne bodo vlagatelji nič izgubili. 2. Ce bi imel „Stajerc" namen, obvarovati ljudstvo izgube, bi pozival vse posojilojemalce pri posojilnicah, da naj vrnejo vsa posojila in odstopijo. Storiti bi moral to tem bolj, ker je pri slovenskih posojilnicah skoraj ena Četrtina posojilojemalcev Nemcev in nemškutarjev. „Stajerčevi" uredniki so prepričani, da slovenske posojilnice dobro poslujejo, da ni nobene nevarnosti, hujskajo pa le radi teaa. da bi dvigali vlagatelji svoj, v slovenskih posojilnicah naložen denar in ga nosili v nemške kase. 8. „Stajerc" je glasilo nemškutarskih trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev v mestih in trgih, torej slojev, ki so veliki politični in gospodarski nasprotniki kmečkega stanu. Ravno ti sloji so kmetom očitali radi visoke cene živine oderuštvo, ravno ti sloji so delali za uvoz argentinskega mesa, da bi s tem oškodovali kmete. Neverjetno je pač, da bi to ljudi naenkrat prešinila ljubezen do kmetov, temveč iz sovraštva do kmetov, iz želje, uničiti slovenske zavode, so začeli boj. 4. Kdor zasleduje gibanje štajercijancev, mora priznati, da bi „Stajerc" niti besede ne Črhnil, ako bi le desetina tega, kar piše, bila resnična. Ce bi res slovenske posojilnice slabo gospodarile, bi bilo to le korist „StajerČeve" stranke in bi „Stajerc" silno Čakal, kedaj bi nastal kak polom, ker bi neuspehi slovenske gospodarske organizacije pridobili „Stajerčevi" stranki mnogo pristašev. Toliko v pojasnilo našim pristašem. Trgovce in obrtnike pa, ki vzdržujejo ^Štajerca", pozivamo v njihovem interesu, da naredijo konec hujskarijam „Štajerca". Ce teh hujskarij ne bo kmalu konec, bo pa prej konec naše potrpežljivosti! Politični ogled. — Državni zbor odgoden. Slovanska Enota je storila v svoji seji dne 23, t. m. sklep, da noče dopustiti, da bi'se začasni proračun rešil do 31, t. m. In res so že kar prihodnji dan začeli člani Slovanske Enote v proračunskem odseku z obstrukcijo, ki so jo nadaljevali tudi v ponedeljkovi seji. Cehi so izjavili, da opustijo obstrukcijo le, ako se izvede preosnova ministrstva in odprava Slovanom sovražnega vladne- PODJLISTBK. Ob slovesu. Črtica, Spisal Starcgorski. ~ (Dalje.) „Jaz ti pravim, da boš Zefiko dobil. Le pogum >:n hajd po Šopek, Jaz grem s teboj, da te ne bo strah." In prijel ga je za roko in ga vlekel seboj, Pavel se mu je pa ustavljal. „Ali Fran ..." „Z menoj moraš. Saj nisi baba, da bi se bal. Pojdi in zapojva katero, Akoravno nisem novinec, pa star vojak zna tudi peti, Jujuhu-uhuj." „Izbrani smo junaki mi, najboljša vaška kri, pogumni smo vojaki mi, nikjer enakih ni!" Po tihi noči se je razlegal dvospev, katerega sta pela novinec in star vojak. Tako sta prišla do gostilne, kjer so pili odhodnico. Ker sta bila Pavle in Fran med fanti res priljubljena, ju jo takoj vse klicalo pit. In zopet je zadonela pesem. A tu se ni pelo divje, ampak lepo ubrano, kakor se spodobi slovenskemu mladeniču-novincu. Peli so in pili, da potope žalostne misli na ločitev. Ko se je Pavle v družbi nekoliko razvedril, mu je Šepnil Fran: „Cas je, da greva, Zefika šteje morebiti v svoji sobici solzice in moči Šopek, dočim se trdosrčni ljubimec tukaj zabava," „Pa pojdiva!" de Pavle, „Tako je prav, le pogum! Hej tovariši, kri junaška ..." je zapel in takoj se jih je še več oglasilo. Med petjem sta se zmuznila od družbe. Zunaj ju nekdo ustavi» „Kam pa že sedaj ?" „Prideva še, le pojdi noter, pa molči. Greva k ljub'ci v vas!" Iz gostilne se je slišala pesem. „Jaz se vrnem. Menda ne boš mevža, da bi ne Šel pod okno; hud bom na te, če boš Še dalj časa. mučil dekle, ki te ljubi. Jutri zgodaj pridem k. tebi. Na svidenje in dobro opravi!" Ločila sta se. V lepi dekliški sobici je še vedno slonela ob svojih cvetlicah deklica. Zraven nje je ležal že pripravljen Šopek, lep Šopek, saj ga je zvila ljubeča roka. A njega, kateremu je bil povit, od nikoder ni. „Užaljen jo in ne bo ga več", je vzdihnila de-vojka. „Zakaj sem se mu tedaj odrekla? Kriva je moja trma, ker mi je laskalo, da me je tako ponižno prosil, naj ga ljubim. Oh, Pavle ..." Tam na jasnem nebu, kjer je migljalo toliko svetlih milijonov, daleč tam pri severo-vzhodni strani, se je utrnila bleščeča zvezda in popisala velik ognjen krog ter izginila v neskončnem svetu. Zvezda se je utrnila... V tistem hipu se je utrnila tudi solza v očesu mladega dekleta ter tekla počasi po bledem licu in kanila na šopek. Pozno je že . . . zelo pozno . . . Na vasi so ukali fantje, in petje se je slišalo. Solza za solzo je padala na šopek, a Pavleta ni. Legla je v posteljo, pa zaspati ni mogla. Ali ni nekdo potrkal iji poklical njeno ime . . . Posluša. Vse tiho. Vendar, Čuj . . . „Zefika, ali spiš?" „On je," vzklikne nalahno in odpre okno. „Pavle, vendar si prišel!" tako nežno je izrekla te besede, „Zefika!" vzdihne Pavel in jo prime za roko. „Jutri moram od tod in prišel sem se poslovit." Dekle je težko soplo, „Zefika, povej mi, ali me res ne moreš ljubiti?" „Pavle?!" vzklikne dekle. In v tem vzdihu je bilo vse, bilo je več, kakor bi zamogle povedati besede, „Torej me ljubiš, kako srečnega se Čutim." „Oprosti, Pavle, da sem bila takšna. Saj sem te ljubila že tedaj." Mnogo sta govorila. Zidala si gradove bodočnosti, lepe, bliščeče. Veselila sta se, da sta se našli njuni srci. Kratko veselje sicer, ker ura ločitve je ena izmed najbridkejših na svetu. Kdo bi jima zameril, da sta sedaj govorila dolgo . . . dolgo . . . Saj se ne bodeta videla tako hitro. Zefika je pripela na klobuk šopek, na katerem so se lesketale v svitu zvezd solze, on jo je poljubil na belo lice. Krepko sta si stisnila roke, obljubila si zvestobo in se ločila---- Zgodaj v jutro potrka Fran na vrata Pavleta* „Pavle, vstani", zakliče Fran. „Ali si ti, Fran?" „Da, odpri mi!" Fran je vstopil in Pavle mu je veselo smehljaje stisnil roko. „No, vidiš, ali ti nisem prav pravil. Sedaj pa imaš najlepši Šopek od najlepšega dekleta." „Da," vzdihne Pavle. „Ali to kratko veselje;i S?a postopanja. Ker pa ministrski predsednik noče uh'-slišati o tem, je raje s cesarskim dovoljenjem odgodil v ponedeljek državni zbor. Odgoditvi utegne v najkrajšem času slediti razpust državnega zoora. VolH-»e se bodo vršile najbrž v jeseni. — Vojna nevarnost 'med Rusijo in Kitajsko. Skoro gotovo vzbruhne med tema dvema državama v doglednem Času vojska. Angleški listi poročajo, da so ruske Čete kitajsko mejo že prekoračile in da je neka ruska Četa ustavila neko kitajsko karavano. Razbur-ienje je na Kitajskem veliko, iTamoŠnji Evropejci se že boje, da jih začno Kitajci moriti. Zato se Rusi tudi v velikem Številu izseljujejo iz Mandžurije, V Char-binu so Kitajci zopet streljali na ruske obmejne straže. Mobilizirani kitajski polki korakajo proti severu. Na mandžurski železnici so začeli že prevažati rusko vojaštvo. — Na Portugalskem imajo zopet vojaško zaroto. Voditelje zarote je dala vlada že zapreti, vendar •e ji najbrže ne bo posrečilo popolnoma vdušiti gibanje, ki je naperjeno proti sedanji vladi. Vjeti voditelji zarote so sami priznali, da so nameravali strmoglaviti republiko in zopet uvesti monarhijo, — Vstaja v Mehiki. Vesti iz Newsa poročajo, da zmagujejo v mehikanskih bojih vstaši. Antour so vzeli vstaši po 24urnem obstreljevanju. Branilo ga je 600 vladnih vojakov, ki so bili dobro preskrbljeni s strelivom. Iz Predisio, države Teksas, poročajo, da so nekoliko za tem, ko so amerikanske čete zabranile mehikanskim vladnim četam preko meje dovesti strelivo oblegancem v Ojniagi, priletele med amerikanske vojake kroglje iz pušk. Amerikanska vlada zahteva zaradi tega slučaja pojasnil od mehikanske. Razne novice. Osebna vest. Vojaški kurat častiti gospod Ernst Terstenjak je prestavljen iz Gradca v Trst k garni-zijski bolnici. Občni zbor S. K. S. Z. ne bo dne 30. marca, lemveč je preložen na četrtek dne 6. aprila, in sicer se bo vršil poppldne o»b 3. uri v uredništvu ,*Slov. Gospodarja." Lokalni komisar za agrarne operacije gospod Sima-Gall v Celju se je z 10. t. m. preselil v Maribor. Pisarna se nahaja v Viktringhofovi ulici 17. Odlikovanje. Dne 26. t. m. je dobil načelnik Šo-štanjskega okrajnega zastopa, g. pl. Adamovič odlok, da je imenovan za komornika nadvojvode Ludvika Viktorja, edino še živega brata našega cesarja. Ko se je raznesla ta vest, polastila se je vseh velika žalost, da zgube tako plemenitega in za okr. zastop tako zaslužnega moža. Naši K. Z. je bil g. pl. Adamovič vedno velika opora. — Castitamo iskreno k visokemu odlikovanju, čeprav nas težka izguba boli, * Zaroka. Josip Bahovec, trgovec in posestnik v Ljubljani, se je zaročil z gdč, Pepino Petan isto-tam. Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani po dolgi in mu5ni bolezni gospod Fran S. Susteršič, župnik pri Sv. Jožefu v Jolietu države Illinois Zedinjenih držav severne Amerike v starosti 47 let. Bil je neumoren naroden delavec in voditelj amerikairtskih Slovencev. Bog mu bodi plačnik za njegova dela. * Počitnice na srednjih Šolah. Naučni minister je odredil, da imajo letošnje počitnice na srednjih Šolah in učiteljiščih trajati zopet, kakor do leta 1907, od 16. julija do 15. septembra. Da pa se dobi dovolj časa za razne izpite na teh Šolah, se pouk zadnjih 10 dni pred začetkom glavnih počitnic ne bo več vršil, in se bo že prvi ali drugi dan, ki bo pouka prost, vršila sklepna služba božja in se bodo razdelila spričevala, Dijaki boko imeli torej okroglo 10 tednov počitnic. Velikonočne in binkoŠtne počitnice ostanejo nespremenjene. Na ljudskih in meščanskih šolah v krajih, kjer se nahaja kaka srednja Šola, se bodo vršile glavne počitnice ob istem Času, kakor na dotičnem višjem zavodu. Naučni minister pa namerava za šol- sko ieto 1911 in 1912 odrediti še sledeče: 1. Na onih zavodih, kjer trajajo po sedaj veljavnih predpisih to-žične počitnice od 24. decembra do 1. januarja, ostane splošno tudi 2. januar pouka prost. 2. Prvi tečaj se konča na oriih zavodih, kjer se začne šolsko leto 16. septembra, torej pri nas, zadnjo soboto pred 16. februarjem; drugi tečaj se začne prihodnjo nedeijo, vendar ostane ponedeljek še pouka prost. Komisijska nakupovanja plemenskih kobil spomladi 1911. Dne 8. aprila 1911, ob 8. uri dopoldne, se bode v Ljutomeru, in dne 10. aprilia, ob 8. uri dopoldne v Brežicah nakupilo 15 plemenskih kobil v starosti 4 do 8 let. Nakupljene kobile se prodajalcem prepuste pod gotovimi pogoji. Vpoštevale se bodo le kobile, rojene po žrebčarniskih žrebcih angleške pol-krvnosti, vshodnega ali lipickega plemena. Dom posestnika kobil ne sme biti nad 15 km od Brežic, Bu-čečovec ali Ljutomera oddaljen. Tegetthoffova ustanova. C. in kr. poveljstvo 3. voja razpisuje natečaj Tegetthoffove ustanove za invalide. Pravico do te ustanove imajo samo invalidi, kateri so služili v enem ali drugem ozemlju poveljstev dopolnilnih okrajev Štev. 27 in 47 popolnjujočem se pešpolku ali lovskem bataljonu, ki so bili vsled ranjenja pred sovražnikom pohabljeni in pri zdravstvenem pregledu razredovani kot „državljani nezmožni pridobiti si kaj." Prednost imajo oni, ki so se pod poveljstvom umrlega podmaršala Karola pl. Tegett-hoffa udeležili okupacije Bosne. Dotične kolka proste prošnje, koje je nasloviti na c. in kr. poveljstvo 3. voja, je brezpogojno do dne 8. aprila 1911 vložiti ,pri mariborskem okrajnem glavarstvu. Pri podelitvi se ne bode oziralo na prošnje, ki doidejo po tem roku in tudi ne na prošnje doslužnikov, kateri so bili pri su-perarbitraciji razredovani kot „državljani zmožni pridobiti si kaj." S prošnjami za gostilniške koncesije preplavljajo volilci poslance S. K. Z. Da bodo volilci na jasnem, treba sledeče povedati. Soglasno z načeli S. K. Z. morejo in smejo naši poslanci take prošnje le v izrednih slučajih, na primer ako se komu godi očitna krivica, ako politične oblasti očitno pristransko postopajo, ako se v resnici gre za obstanek celih družin itd., proštnje za žganjetoče pa bi sploh nikdo ne smel podpirati, ker vendar S. K. Z. ne bo pomagala razširjati strup, katerega vedno in povsod pobija. Posebno težavno, skoro nemogoče, je vspeh doseči, ako je prošnja v prvi inStanci že odbita ali pa celo občina nasprotuje. S takimi intervencijami se zelo o-težuje stališče poslancev S. K. Z. Prosimo zaupnike, da naj to stališče S. K. Z. vedno imajo pred očmi. * Olajšave za pisma vojakov. Kakor čajemo, bodo pisma, katera pišejo vojaki svojcem, znancem ali prijateljem, odslej poštnine prosta. Te poštne olajšave bodo deležni vojaki do narednika. Enako bodo o-stale poštne pošiljatve do 5 kg poštnine proste za vse one, ki nosijo vojaško suknjo. Domobranski polki so baje Že dobili tozadevni odlok, * Južna želežnica bo imela v letošnji bilanci zopet tri milijone pomanjkljaja, Posledica bo bržkone zopet podraženje voznih listkov, kar pade seveda na ljudstvo. * Izboljšanje prometnih razmer na rogaški lokalni železnici. Rogaška lokalna železnica je sklenila vpeljati od 1. junija do 31. avgusta Še tretji par vlakov; ta bo vozil od 14. do 31, maja in od 1. do 10. septembra tudi še po nedeljah in praznikih ter ob sredah. * Zmaga S. S. na Kranjskem. Pri dopolnilnih deželnozborskih volitvah v dolenjskih občinah je sijajno zmagala S. L. S. s kandidatom Vehovcem, ki je dobil 4873 glasov- Liberalci si niso upali postaviti kandidata, ampak so se obesili za frak odpadlemu Mandelju, ki je dobil 1136 glasov, socialist pa 140. * Neposredni davki na Štajerskem postanejo tekom II. četrtletja 1911 dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: 1, Zemljiški, hišno-razredni in hiš-no-najemninski davek od najemnine onih poslopij, ki 90 prosta hišno-najemninskega davka, in sicer: 4. mesečni obrok dne 30. aprila 1911. 5. mesečni obrok dne 31. maja 1911. 6. mesečni obrok dne 30. junija 1911. II. Občna pridobnina in pridobnina poidjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: 2, četrtletni obrok dne 1. aprila 1911. III. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah, oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer 1. poluletni obrok dne 1. junija 1911. * Letošnji nabori se bodo vršili po naslednjem redu: v Mariboru 15. in 16. maja, v Slov. Bistrici 17., 18. in 19. maja; v St. Lenartu v Slov. gor. 22 iu 23. maja; v Pesnici 26., 27.. 29. in 30. maja; v Račah 31. maja, 1. in 2. junija; v Radgoni 16. in 17. junija; v Celju (mesto) 1, junija; v Celju (okolica) 8., 9., 10. in 11. maja; v Šmarju 12. in 13. maja; v Laškem 29., 30. in 31. maja; na Vranskem 2. in 3. junija; v Mozirju 6., 7. in 8. junija; v Konjicah 4., 5. in 6. maja: v Gor. Radgoni 19, in 20. aprila; v Ljutomeru 21. in 22. aprila; v Ptuju (mesto) 13, maja; v Ptuju (okolica) 26., 27., 28. in 29. aprila; 1. in 2. maja v Ormožu 24. in 25. aprila; v Rogatcu 15. in 16. maja; v Brežicah 18., 19. in 20. maja; v Kozjem 22„ .23. in 24. maja; v Šoštanju 9. in 10. junija; v Slovenjem Gradcu 12,, 13. in 14. junija in vMarenbergu 16., 17. in 19. junija. * Nemške ljudske šole na Slovenskem Štajerskem. Po Šematizmu, ki ga je nedavno o Štajerskem ljudskem Šolstvu izdal „Steier. Lehrerbund", je na Slov. Spodnjem Štajerskem 332 ljudskih šol. Imed teh je mimo mestnih ljudskih šol v Mariboru, Ptuju in Celju Še 27 „nemških". Od teh vzdržuje dežela 23, nemški „Schulverein" pa 4. Te „nemške" Šole pa, ki jih večjidel posečajo — slovenski otroci, imajo nastopni okraji: Vojnik (Srazrednico), Store pri Celju (3r.), Ormož (4r.), Konjice (4r,), Vitanje (2r.), Sevnica (Šulferajnska 3r.), L\utomer (4r.), Muta (4r.), Mah-renberg (4r.), Sobota (2r,), Studenci pri Mariboru (6-razr.), Leitersberg-KarČevina (3r.), Pekarje (2r.), Po-brežje (6r.), Radvanje (4i\), Razvanje (2r.), Tezen (2r.), Brežice (4r.), Rogatec-Slatina (3r.), Šoštanj (šul-fer. 2r.), Velenje (šulfer. 2r.), Laški trg (4r.), Hrastnik (3r.), Slov. Bistrica (2r), Pragersko (šulfer. 2r.) in Slov. Gradec (4r.). — Vidi se, da se „Nemcem" med Slovenci na Štajerskem ne godi kaj slabo. — Skoraj pol milijona štajerskih Slovencev pa nima niti ene meščanske šole! In kdo se briga za tisoče in tisoče Slovencev, ki so uslužbeni po raznih rudokopih in industrijalnih podjetjih na Srednjem in Gornjem Štajerskem? Živ krst ne. Ves slovenski naraSčaj v teh krajih je skoraj povsem izročen narodni smrti ... To dejstvo pač spet kaj jasno kaže, kako se v ljubljeni naši Avstriji povsod skrbi za Nemce, kako pa za — Slovane. * Pozor! Od vseh krajev se sliši, da vsiljivi a-genti ponujajo in v obilici razpečavajo neke dunajske križe in druge devocijonalije, kar traja Že celi dve leti. Da pa razpečajo več te robe, govore, kjer se jim zdi umestno, zdaj o neki pogoreli cerkvi, ki se s tem naročilom podpira, zdaj o sv. mašah, ki se služijo; pri tem pa povsod drugače govorijo ter tisto nesrečno cerkev prestavljajo od Dunaja do Rima, kakor jim pride na jezik. Očividno je, da se tvrdka na Dunaju, ki je že preplavila Spodnji Stajer s svojimi križi in prejela po povzetju že lepe tisočake (so fare, kjer je do 100 naročnikov po 15 K) vedoma ali nevedoma poslužuje nečedne reklame. Žalibog, da se dajo Slovenci kot agenti v to porabiti. Kakšna cerkvena družba sploh menda ne obstoji in je tisto, kar stoji tiskano na papirju (večinoma nemško, da ljudje Še bolj nič ne zastopijo), namišljeno. Manjka tudi pravega podpisa in potrdila od kakega škofijstva. — Da bo temu enkrat konec in se ne bo več okoriščal tujec na račun našega vernega ljudstva, svetujemo vsakemu, ki s1 je kaj takega že naročil, sedaj se pa kesa, da sporoči celo zadevo na Dunaj enemu naših poslancev, da ta celo reč preišče in potem vložj na pristojnem mestu pritožbo zoper to tvrdko. Pri nekaterih župnikih „Zivio", odzvalo se je iz vseh grl. „Zivio, tovariš Fran. Zvesti hočemo biti cesarju, zvesti pa tudi slovenski domovini. Zivio!" In v tem je zadonela pesem: „Naj Čuje zemlja in nebo ..." Nekako veličastno, vendar otožno je zvenela. „In ko ločitve pride čas," >— so se objeli, stisnili si roke. Nekaj minut in Z Bogom dom, predragi kraj, ljube moje dom ... fantje so zaukali in mahali s klobuki v slovo, voz pa je zdrčal naprej. „Pozdravi mi še Zefiko," je šepnil Pavle prijatelju. „Hvala. Piši kaj!" Voz je drčal po cesti mimo hiš in iz praga ali okna je mahal bel robec v pozdrav in slovo. Marsikateremu dekletu pa je spolzela solza po licu, in spustila se je v jok, da vtolaži potrto srce. Fantje so vriskali, voz pa je drčal vedno dalje . . . dalje ... in solnce je plavalo mirno po vesoljnem nebu . . . saj moram še danes proč, proč od tod, proč od ljube deklice/ „Ki pa ti bo ostala zvesta, glej, da ostaneš ti!" Ob devetih so se zbrali pred gostilno novinci, da se popeljejo na najetem vozu v Ptuj, in od tod v Celje, kjer jih potem razdele. Matere so se solzile doma, sestre plakale< „Mladeniči, dovolite mi besedo," zakliče Fran. Vse utihne. Fran- povzdigne kupico In vatkllkoe: ¿Dr*- a.,. ..-,.■ 'i y> ■•■> : » V ■' .;: •• ■ 'v gi mi! Ura slovesa je napočila, grenka ura za nas vse. Vendar biti mora! Spominjajte se nas, ki ostanemo doma, spominjajte se na one trenotke, na one čase, ko smo se skupno navduševali za sveto stvar, mili nam narod slovenski. Ostanite tudi v tujini zvesti svojemu slovenskemu jeziku. Ohranite verno srce domovini, svoji slovenski trobojnici. In na to dvignem svojo Čašo in vam napijem ter kličem: Bog vas živi!" Velikanska dedščina. Pod tem naslovom smo poročali v štev. z dne 2. marca t. 1., da iščejo v ribniškem okraju pravega sorodnika za nekim Markom Novak, ki je zapustil v Afriki velikansko premoŽenje 60 milijonov lir. C. g. Peter Skuhala nam je poslal k temu poročilu Še naslednje pojasnilo: V mojih povestih, ki so ravnokar dotiskane, pišem tudi o Vukovi babici. Ta Marko Novak je pravcati njen sin, ali pa mu je bila teta. Pri Vozličevih na Moti blizu Ljutomera ste stanovali svoj Čas dve sestri vdovi: Urša .Spindler in Marija Novak. Marija Novak je imela sina Marka Novaka in dve hčeri. Obe ste stanovali pri Vozliču do smrti. Urša-je bila malo da ne 106 let stara Marko Novak je rojen na Cvenu blizu Ljutomera meseca aprila 1. 1817, odšel je v Ameriko, od tam se je preselil v Afriko, kjer,si je gotovo nakopal tako. velikansko premoženje;: Pisal je pogosto ddmov na Vodičeve; pisal tudi, da ima toli- ko blaga, da ne ve, kam ž njim. Naslov jim je dal: „Pri zlati gori" v Afriki. Rad bi vam kaj poslal, pa ne vem, ali ste že vsi mrtvi, da ne dobim nobenega pisma od vas. Njegova pisma so dobivali, a on ni njihovih pisem dobil nikoli. Znabiti je g. notar Ho-gelsberger pisal z nemškimi pismenkami, katerih pa tam nihče ne pozna in morajo taka pisma zavreči, kakor sem že večkrat čital pojasnila od konzulatov. Uršo Spindler in Mico Novak so sploh imenovali „Vukovice", Znabiti jima je bil oče Vuk. Zato p» tudi jaz pišem: „Vukove babice vi neste poznali." Mice Novak dve hčeri ste umrli brez potomcev. Pač je bila rodbina Novak na Cvenu. Na Cvenu je ta Afrikanec rojen, znabiti s temi v sorodu. Toda ta cvenska rodbina je tudi izumrla. Na njihovem mestu biva sedaj cerkveni ključar Slavič. V Stročji vasi je bival imeniten čebelar Marko Novak, brat cvenske-ga Novaka. Tudi on je umrl brez potomcev. Na Cvenu je bila vdova PiŠčenk, ta si je vzela nekega Novaka za drugega moža. Ali si je ta kaj v rodu z Af-rikancem? Njen sin Franc Še Živi na Podgradju, hči Franca pa je vdova po Rajnarju na Krapju. Tudi na Moti so Novaki, Vozličevi, pri katerih ste mati in teta Afrikon-oa živeli, so ju imenovali tetice. Na noge torej, lahko ste tudi vi kaj t rodu s 60 milijoni. Ganite se! Njegovi sorodniki morajo biti v ljutomerski župaiji, in če se vae zglasi 00, bodete dobili se vsi dor«U. „ . , . so se agenti res oglasili in izposlovali podpis, k drugim, ki so bolj na glasu kot skeptični, niso nič prišli, ampak so začeli svoj posel po fari v ponedeljek, ter so se do nedelje spravili že drugam, ko bi utegnil župnik že zvedeti, kaj se v lari godi; ljudstvu so pa trdili, da so župnika dvakrat iskali, pa ga niso našli doma. Ljudstvo! Pomni dobro, najlepši in najboljši so križi iz golega lesa — in domačih obrtnikov ! * Gradec. Slov. kat. izobr. društvo „Kres1-, kateremu so koj v začetku nasprotniki prerokovali pogin, zelo lepo napreduje. O tem smo se zlasti prepričali na praznik, dne 25, t m., ko je priredil „Kres" svojo prvo gledališko predstavo v prostorih gostilne „Pri zeleni trati" s tako lepim in bogatim vsporedom, da so se nekateri bali, Če bo „Kres" kos svoji nalogi. Toda ko smo videli na lepem novem odru, ki nam ga je priskrbela Slov. dijaška zveza, nastopati Čez 30 iz-vežbanih pevskih moči s tako točnostjo, smo bili vsi enega mnenja, da je danes „Kres" že na tisti stopinji, da ga ne pogazi nobena sila več. Točka za točko je bila navdušeno pozdravljena od iznenadenega slovenskega občinstva, ki je nad pričakovanje napolnilo prostorno dvorano do zadnjega kotička ter s tem pripomoglo do lepega gmotnega uspeha. To pot so nastopili prvič tudi naši tamburaši, ki so se dobro naučili sedem lepih komadov ter želi cel večer obilo priznanja. S posebnim veseljem smo pozdravili v svoji sredi ta večer g. prof. dr. Ho h n j e c a, kateri je bil že ob nastopu burno pozdravljen in večkrat prekinjen od navdušenih poslušalcev. Govor g. profesorja je bil namreč tako zanimiv, poučen in navduševalen, da bo brez dvoma obrodil mnogo sadu v srcih poslušalcev ! Krona zabave celega večera pa je bila dr. Krekova tridejanka „Tri sestre", katero so naši mladeniči in dekleta tako dobro pogodili, da je bilo splošno mnenje, da se boljše nikjer ne igra. Zato pa je bila tudi prosta zabava, ki se je potem razvila, res prisrčna in neprisiljena; tako se raduje samo brat med bratom. In res, Če si pogledal po dvorani, iz katere so zveneli zvoki milih slovenskih pesmic in ljubkih tamburic, moral si nehote reči: Res.. „Kres", je sedaj v Gradcu" drugi dom poštenih Slovencev.. Končno omenimo, da nam je za to igro naslikal brat našega predsednika, g. Štefferl Janez, zelo lepe kulise. Pozna se, da je v. tej stvari strokovnjak. Le škoda, da se je sedaj preselil v Konjice na Sp. Štajerskem, ker bi tu Še gotovo rabili njegove pomoči. * Kako so šteli v Gradcu Ijucli. Graški števili komisarji bodo gotovo odlikovani z zaslužnim križcem, če že ne od vlade, pa vsaj od Sudmarke, ker so tako „vestno" izvršili svojo nalogo, zlasti, kar se tiče Slovencev, Nekateri so bili — to moramo priznati — toliko usmiljeni, da so trpeli v svojih polah tudi kak „Sloweniseh", če si to odločno zahteval. Drugi pak so stali na stališču, da je v Gradcu „oles tajč" in da bi bil velik greh, Če bi ne bile tudi pole take. Zato si se lahko kregal In protestiral, kolikor si hotel, opravil nisi nič. Žalostno je, da je bilo na tisoče Slovencev s tem zadovoljnih, že zato, ker se je balo sitnosti in potov. In res, tisti, ki so se pritožili zavoljo tega, so bili poklicani sredi delavnika na magistrat, kjer se jim je prigovarjalo ter jim pretilo, ako nočejo biti „tajč". In zopet je padlo par omahljivcev iz strahu in miroljubnosti, in" Število „Nemcev" je zopet „naraslo". Drugi pa, ki le zahtevajo, da se jih vpiše za Slovence, ker nekateri sploh nemški ne znajo, so morali že drugič na magistrat, kjer so jih uradniki izpraševali stvari, ki jili prav nič ne brigajo ,in ki niso prav nič v zvezi z ljudskim štetjem. Čudno je zlasti to, da se jim tam pravi, da so zahtevali sami od komisarja, da jih vpiše za Nemce, dasi imajo prizadeti priče, da to ni res. In tako se bo stvar še nadalje vlekla. Napisali so celo vrsto prič, ki naj dokažejo, da tudi v Gradcu bivajo Slovenci, Človek bi se smejal, tako izgleda ta stvar. Toda mi delavci v-prašamo: Kdo nam bo povrnil Škodo, ki jo imamo s tem, da se nas med delavnim časom kliče brez potrebe že tretjič na magistrat? Obrnili se bomo do svojih poslancev, da naučijo oni naše komisarje, kaj spada v njihov delokrog. Pustili pa ne bomo, da bi se na ta način z nami postopalo, če se poslužimo svoje u-stavne pravice, ki se nikomur drugemu v toliki meri ne krati kot ravno nam Slovencem. * Kayserjeva obsodba v Celovcu je napolnila „Štajerca" s šnopsarsko surovim ogorčenjem, ••; katerim maha po „klerikalizmu", češ, da je ljudstvu najhujša nevarnost ne — ptujski šnops, temveč koroški klerikalizem. „Stajerc" nima toliko vesti, da bi bil povedal, da ljudstvo na Koroškem vsled nesrečnih Špekulacij KayserjeviL in Weysovih ne bo trpelo prav nobene škode, ker so duhovniki in drugi požrtvovalni krščanski možje darovali, oziroma zbrali toliko denarja, da bode osrednja kasa v Celovcu sanirana. Ker nima „Stajerc" nobene vesti, pa tudi slab spomin, ga spominjamo nekega, moža z istim imenom, namreč na nekdanjega ptujskega podžupana in v A-meriko ubeglega Kayserja, ter vprašamo, ali so se našli med ptujskimi Nemci in nemškutarji požrtvovalni ljudje, ki bi bili pomagali po Kayserju ogoljufanim osebam iz ljudstva? In tudi na to spominjamo resnicoljubnega „Štajerca", ki je čisto zaljubljen v blaženo nemštvo in se kot ponižen kužek vedno plazi okoli oholega nemštva, da je koroški monsignor Kuyser porojen iz nemškega naroda, in ne samo to, onjenaj-pristnejši Nemec, ki je privandral iz nemškega rajha. Tako je torej iz Nemčije privandrani Kayser Širil med ljudstvom na Koroškem„nemško- kulturo". Kaj hočeš Še več, ljubi „Stajerc", oboževatelj nemške kulture? * Požreti, živega požreti me hočejo, tako kliče Linhart v „Štajercu". Korlček naj bo prepričan, da bi bilo to brezplodno delo, ker takih ljudi, kakor je on, hodi cela truma pod božjim solncem, ki bi ga v popolnem obsegu nadomestovali v plemenitem uredništvu plemenitega „Štajerca".. Obenem pa naj politični značajnež Linhart ne pozabi, da je tako nevžiten, da. ga celo ne bi mogel prebaviti želodec nobenega količkaj poštenega kanibalskega ljudožrca. * Za „Slov. Stražo" je Ivan Artman kmet v Šmartneui pvi Slovenjgradcu nabral na gostiji Globočnik-Zorman 10 kron. * Za S. K. Z. je podaril S. g. Matija Karba, župnik v Zrečah. 10 K, b pristavkom: „Ponovno odklonjeni in vendar-le mi za neko uslugo doposlani denar." Mariborski okraj. m Maribor. Dne 25. t, m. se je vršila v kapelici ženskega učiteljišča šolskih sester v Mariboru izredno lepa slavnost. Nj. ekscelenca prem. g. knez in škof dr. Mih.. Napotnik so kronali kip ljube gospe presv. Srca z božjim Detetom v naročju. Že pred 7. uro zjutraj so se zbrale gojenke zavoda v lepo okrašenem šolskem poslopju, da pozdravijo ekscelenco, ki so blagoslovili kroni ter po sv. maši kronali kip božjega Deteta in matere Marije, Po slovesnem kronanju so mil. g. knez in škof v ginljivem govoru razložili povod slovesnosti, dokazali, da je Marijino češčenje že iz apostolske dobe, ter vspodbujali vse pričujoče h gorečemu ČešČenju Matere božje, naštevaje vspodbud-Ijive zglede vnetih Marijinih častilk in častilcev. S prošnjo do ljubega Jezusa in nebeške matere Marije, da bi bili kdaj vsi venčani s krono zveličanja, so Prevzvišeni sklenili svoj govor, zapeli nato zahvalno pesem in podelili blagoslov z Najsvetejšim. Pri odhodu je ena izmed gojenk izrekla Nj. ekscelenci v imenu vseh srčno zahvalo, da so s svojim prihodom pripravili slavnost, ki ostane vsem v trajnem spominu. m Sp. Sv. Kungota. V nadi, da bo naš g. poštar Veingerl svojo, mu podrejeno poŠto vendar enkrat spravil v red, smo prizadeti dolgo trpeli in molčali. Ker pa te razmere na naši c, kr. pošti Pesnica v kljub vsem opominom le nočejo izginiti, smo primo-rani o njih natančneje govoriti, kar naj nam blagovoli g. poštar oprostiti. Priznati moramo, da je naš g. Veingerl blaga duša. Njegovo blagosrčnost Čutijo posebno njegovi pismonoši, od katerih ne zahteva posebne sposobnosti in drugih lastnosti. Znamk, dopisnic in drugih poštnih tiskovin ne dobiš od pismono-še nikdar. Moraš mu dati pisma brez znamk, ker pismonoši so tako prijazni, da ti obljubijo, da ti oni potem na pošti sami nalepijo znamke, če jim daš denar. Omenimo nadalje, da romajo pisma in časniki od Poncija do Pilata in zopet nazaj, predno najdejo svoje mesto. Ni zadosti, da se poštne pošiljatve vsled tega, ker pismonoše ne znajo citati, neredno dostavljajo, ampak nekateri tudi govorijo, da se je na tej poti tudi nekaj pisem izgubilo, o tem bomo ob priliki na drugem mestu govorili. Za sedaj pozivamo gosp. Veingerla, da napravi na tej poŠti čim prej mogoče red. Mi zahtevamo za okrožje Pesnica, Dobrenje, Gradiška, Kaniža in Ranče zanesijivega in sposobnega pismonošo, takega namreč, ki je zmožen položiti večjo kavcijo. Ali ni bil Josip Sernec vesten in zanesljiv pismonoša, kateremu smo z mirno vestjo zaupali, ker je posestnik. Ste ga menda radi tega odstavili, ker ni ponižen sluga in hiajlovec, Pozivljemo slavno poštno vodstvo, da napravi tem razmeram na pesniški pošti za vselej konec. — Eden izmed vseh. m Sv. Jurij v Slov. goricah. Zelo smo se razveselili, ko smo Čitali v zadnji številki „Slov, Gospodarja," izjavo našega vrlega velezaslužnega organizatorja Slov. gorič, č. g. Ivana Bosina, s katero je ožigosal neresnično in podlo obrekovanje nesramnih in ničvrednih Štajercijanskih backov. Takih je žali-bog nekaj v naši fari, ki so Štajercijanskega mišljenja, pa se vendar Štulijo pri duhovščini kot poštene ljudi, za hrbtom pa obrekujejo in govore neresnične reči čez duhovnike, kjerkoli imajo le priložnost. Takih je tudi žalibog v našem jurjevškem dolu. Ali zasluži tako človeče, da ga imenuje kdo poštenega človeka,? Vsak pošten in pametno misleč človek pa bo vskliknil: Bog ohrani našega vrlega č. g. kaplana I-vana Bosina še mnogo let pri Sv, Juriju! Na svidenje! Ob priliki pa Še mnogo več. — Zavedni jurjev-Ški kmet. m Sv. Ana na Krembergu. Dne 24, t. m. je u-mrla vsled izkrvavenja še komaj 27 let stara Reza Senekovič, posestnica na Šavnici. Pokojna je bila vrla gospodinja, dobra krščanska mati in nekdanja članica naše Dekliške zveze. Zapušča žalujočega moža in tri nepreskrbljene otroČiČe. Naj počiva v miru! m Fram. V soboto, na praznik Marijin, smo pokopali SOletnega starčka Valentina Predan, kmečkega prevžitkarja na Planici. Vrli mož je vzredil in vzgojil vrle otroke, izmed katerih je sin eden najuglednejših mož in kmetov našega Pohorja, načelnik Km. hranilnice in posojilnice v Framu, hčerki pa sta vz-gledni kmetici, ena v Koprivniku, druga pa je žena neustrašenega župana Korena v Kočnah, G. Polska-va. m Fram. Preteklo soboto, praznik Marijin in nedeljo, naša organizacija ni praznovala in spala, temveč politično in socijalno delovala. Na shodu se je odlikovala naša mladina s svojim mladinskim shodom. Prihitel je med našo mladež vrli voditelj štajerskili Slovencev, dr. Kordšec, ter ognjevito navdušil fante in dekleta v narodnem, gospodarskem, izobraževalnem in političnem oziru. Pa je bil naš Korošec tudi sam navdušen, saj je imel pred seboj ogromno Število, ra- mo ob rami, fantov in deklet, /Take zahvale pa menda tudi ni žel na kakem shodu, kakor pri nas. Ploskanje in viharni „Živio"-klici so ponehali šele, ko se je dvignilo prekrasno zagrinjalo našega odra ter so pričela dekleta ganljive igro: „Dve materi". Pač prenerodno je moje pero, da bi mogel živo popisati vse vtise, ki jih je dobila mladina iz te igre, preokor-na je moja roka, da bi mogla prav oceniti marljivost naših deklet, pa tisto detinsko nežnost, s katero so u-prizorile Marijinemu prazniku primerno Marijino igro. — V nedeljo po ranem opravilu pa sta imela poslanca dr, Korošec in Pišek prav lep sestanek odličnih mož cele fare — med njimi so bili trije župani — ki je imel zlasti namen, pojasniti položaj v deželni in državni zbornici, ustanoviti kmetijsko podružnico za Fram, Slivnico in Hoče ter se pripraviti za velik političen in gospodarski shod v Framu, ki se bo vršil v prav kratkem Času. — V nedeljo popoldne pa so naša dekleta ponovila v občno zadovoljnost igro: „Dve materi". Naj bo vse v prid in blagor ljubi mladini in milemu našemu ljudstvu sploh. m Kočno pri Laporju.Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je pri nas sedaj najbolj razširjena, to je zavod, ki natanko izplača resnično škodo do zadnjega vinarja. To pa seveda nasprotnike bode v oči. Naš vrli mladenič Alojzij Uršič v Hošnici, ki je pa že sedaj posestnik, in je takoj obrnil hrbet nasprotnikom, je pristopil k naši zavarovalnici. To vam je jeza za nasprotnike, da tako vrli posestniki takoj ob nastopu pokažejo svojo zavednost. Ni se čuditi, da postanejo vsi besni. Al. Uršiču je eclen na cesti celo ustavil konja in začel zabavljati čez našo zavarovalnico. Tudi čez posojilnico se jeze, ker je jetična bolezen, ki se je prijela posojilnice nasprotnikov, neozdravljiva. Niti obrekovanje nič več ne izda, samo obrekovalcem kličemo: Pozor, ker v tej stvari ni šale in popuščenja ni najti pri sodniji. Povsod delujejo najboljši možje pri posojilnicah kot člani načelstva, oz. nadzorstva. Sedaj se je tudi ustanovila Zadruga za vnovčevanje živine v Mariboru. Pristopimo z veseljem in sodelujmo; sama politika nas ne more rešiti, treba je še tudi mnogo sprememb na gospodarskem polju. Cemu se še vedno med producentom in konzumentom redi brez potrebe primojdušovec. Glejte, kmetje, to je precej velika rak-rana, katero moramu z Zadrugo za vnovčevanje živine ozdraviti. Iskren pozdrav vsem, ki se trudijo za povzdigo kmečkega stanu. — Janez Pivec, kmet in zastopnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. m Jarenina. Miadeniška zveza v Jarenini je vsled zadnje predstave v Narodnem domu preložila svoj shod na nedeljo dne 2. aprila. Govori preč. g. kaplan Golob iz Št. Uja. Zavedni jareninski tintje, pridite vsi. Pfujskl okraj, p Ptuj. Župan Ornig se je v, sredo, dne 22. t. m. tik pred izredno sejo občinskega odbora odpo\edal županstvu. p Vurberg. Nekako z veseljem pogleda Človek po naravi, ko vidi, da se je zima že poslovila, od nas ter nas pozdravlja ljuba pomlad. PtiČice prepevajo lepe pesmice ter nas izvabljajo, da tudi mi gremo pogledat po naravi, kako se vse oživlja iz dolgega zimskega spanja. Ko je na praznik sv. Jožefa popoldne tako prijetno sijalo solnce, vzamem tudi jaz svojo popotno palico ter se podam na pot. Ko grem že precej dolgo časa po veliki cesti proti Vurbergu, pridem do graščinske gostilne, kjer je najemnik g. Golob. Ker sem bil že utrujen od dolgega pota, sem se hotel malo odpočiti; zato vstopim v gostilno, da se malo po-krepčam z žlahtno kapljico. Kako se začudim, ko vidim, da sta dve sobi natlačeno polni ljudi; Vprašam nekega moža, kaj je vzrok, da je danes toliko ljudstva tukaj. Mož mi odgovori, da je tukajšnji gostilničar povabil nekaj gospodov iz Ptuja, ki bi naj imeli tukaj govor in naše doslužene vojake vspodbujali, da bi ustanovili pri nas Veteransko društvo. In res, čez nekaj časa nastopi govornik, kateri na veliko začudenje ljudstva pozdravi goste z nemškimi besedami: „Meine liebe Kameraden," ter tako v blaženi nemščini nadaljuje svoj govor. Ko je ta dokončal, nastopi drugi, kateri razloži vse v slovenskem jeziku. Ali je morebiti toliko Nemcev tukaj na Vurbergu, da se mora nemški govoriti? O, kaj Še; ne vem, če sta bila dva Nemca, ki nista razumela slovenski. Ali je to prav od gostilničarja, da vabi v svojo gostilno nemške govornike, ki govorijo nemški, kakor bi se hoteli na ta način iz Slovencev norčevati, kateri trosijo tukaj svoje laži ter zabavljajo čez duhovnike? Pa saj to ni nič čudnega, ker, kakor sem slišal, v tej gostilni kljub temu, da se štejejo za prave .„Slovence", ni na razpolago nobenega slovenskega časnika, ne „Slovenskega Gospodarja", ne „Straže", ki bi morala biti v vsaki slovenski gostilni. Ko sem se naveličal tega imenitnega shoda, sem z veselim srcem nadaljeval svojo pot, ker sem videl, da so tem govornikom ploskali samo tisti, kateri zajemajo svojo modrost iz ptujskega „Štajerca", vsi drugi pa obrnejo tej stranki hrbet, kjer se Čez duhovnike zabavlja. „Heil!" Popotnik. p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Bralno društvo je priredilo na praznik sv. Jožefa poučen shod, h kateremu se je zbralo okrog 200 mladeničev in deklet, mož in žen. Prvi govornik mladenič Planinšek J. je poudarjal naš namen, delati za lastno in za narodovo srečo. Drugi govornik je razpravljal, kako je vsakega dolžnost socialno, to je tudi za skupni blagor delovati in žrtvovati; ker to tirja lastna sreča, ljubezen do domovine in krščanska ljubezen. Mladenka Pišek Terezija je na resnični dogodbi pokazala velik Stran 4. SLOVENSKI GOSPODAR. 30. marca lan. pomen in korist varčnosti. Ob sklepu je Mlakar M. čestitala v imenu mladine, zbrane v Bralnem društvu, preč. g. župniku, požrtvovalnemu buditelju in voditelju naše župnije zlasti tudi na polju socialnega delovanja; pevski zbor je zapel temu primerni pesmici, p Zetale. Na praznik Marijinega oznanenja zjutraj je umrl tukaj 75 let stari prevžitkar in bivši kmet Simon Bele. Bil je mož stare žetalanske korenine. Poštenjak, goreč kristjan, pobožen Častilec Matere božje in odločen Slovenec. Pokopan "je bil zadnji ponedeljek. Pri pogrebu je bilo veliko občinstva. Njegovi pravi prijatelji in verski somišljeniki so ga spremili v cerkev k sv. maši in do groba, liberalci, ki so zelo bogaboječi, pa samo do cerkvenih vrat. Blagemu možu daj Bog miren počitek! p Več Zetalancev se je po svojem marljivem državnem poslancu, g. dr. Korošcu, pritožilo zoper nepravilno ravnanje c. kr. poštarja Maksa Berlizga, pri ministrstvu na Dunaju. G. Berlizg je sam priznal pred člani posojilnic, da so resnične nekatere pritožbe, izgovarja pa se, da je storil to v pozabljivosti. „Nar. List" se od jeze peni, pa ne bo nič pomagalo. Naj si zapomni, da stvar Še ni končana in. bo Še prišlo. S tistim dopisom g. „poslanec" in urednik Spind-ler poštarju Berlizgu ni naredil nobene usluge. p Zetalskim županom sporočamo, da jih nek voditelj žetalskih liberalcev pošteno vara in vodi za nos. Morda o tem pozneje. p Žetale. Žetalanski župani (pet po številu) so podpisali in s svojimi občinskimi pečati potrdili neko prošnjo za prepotrebnega poštnega sela. Prošnja je bila napisana dne 5. februarja in sprejeta na pošti dne 12, februarja t. 1. Usojamo si vprašati, kedaj bo že rešena ta prošnja in kedaj bomo dobili poštnega • pota. Zelo smo radovedni. Našim poslancem priporočamo, naj blagovolijo vprašati pri c, kr. poštnem ravnateljstvu v Gradcu, ali je tista prošnja prišla v Gradec ali ne? p Polenšak. Cujte, g. urednik, hočem Vam povedati na uho neka| zanimivih in pobožnih želja naših štajercijancev. Že delj Časa pridno žro in si ba-Šejo svoje puhle glave z ostudno drobovino ptujske giftne krote, in baš, ko so hoteli mirno prebavati to svojo ljubeznivo hrano, je zadene kakor strela z vedrega pastirski list vseh avstrijskih škofov; tega pa ne morejo strpeti, ker se glasi ravno nasprotno z e-vangelijem ptujskega „Štajerca". Poglejte njih bistre butice, brez vsakega povoda se zakade v ptujskem „Štajercu" v našega Č. g. župnika; kar živega ga hočejo požreti, kakor kako mastno pustno pečenko. Toda zakaj? Cujte! Backi hočejo (seveda kakor največji dobrotniki in zagovorniki cerkve in duhovnikov) imeti v cerkvenih klopeh prve sedeže, zraven njih pa bi naj sedele . . . Povem drugokrat. Toda dostojnost sv, kraja, in Čast cerkve tega ne dopuščata, želja cele župnije je bila, da se to zabrani, zgodilo se je, rn sedaj je seveda kriv g. župnik. — Ko kdo umre, bi po mnenju backov g. župnik za pogreb ne smel računati niti 70 kr. Ne, štajercijanci hočejo vsi „napuf" na pokopališču ležati; čudno, da ne zahtevajo. na,i jim župnik' plača Še odškodnino, da je spravil mrliča na pokopališče. Sv. maša, pridiga, to je našim Šta-jercijancem preveč tiho, ali preglasno, ali pa oboje; i seveda, ker v svoji preveliki bogaboječnosti so jim najprijetnejši glasovi, ki prihajajo iz od Šnopsa pijanih štajercijanskih grl. Toda, Štajercijanci, proč vaše gnusne roke od našega Č. g. župnika! Sicer si lahko osmodite svoje kremplje, ker vidite, da se ob njegovi strani nahaja velika večina faranov, gotovo pa vsi poštenjaki. — Opazovalec, p Sv. Križ tik Slatine. Občni zbor Kat. polit, društva za rogaški okraj je bil dobro obiskan, tudi 4 vrli Žetalčani so prišli. Društveni predsednik, je vse kratko pozdravil, poročal o delovanju društva ter vodil volitev novega odbora. Vsi prejšnji odborniki so izvoljeni razun enega, na mesto katerega je bil izvoljen Č. g. I. Krajnc iz Žetal. Nato je dobil besedo g. L. Kemperle, urednik „Straže", ki je v jasnih besedah opisal sedanji naš politični položaj v Gradcu in na Dunaju, ožigosal delovanje štajercijancev, te nemške predstraže, in razvil načrt delovanja Slov. km. zveze. Ko je končal, so mu zborovalci z burnim ploskanjem izrekli zahvalo. Med raznoterostmi se je ostro obsodilo hujskanje nemškutarjev proti slovenskim posojilnicam, radi odprtja sejmov se ni nič sklenilo, ker je A. Gobec prebral članek o slinovki iz štev. 0. „Gosp. Glasnika". Z navdušenjem so se sprejele tri resolucije, da se popolnoma zopet odobri slov. ok-strukcija v Gradcu, izreče se neomejeno zaupanje Slovenskemu klubu na Dunaju in iskrena zahvala poslancu dr. Korošcu ter se najodločneje protestira zoper nameravani vinski davek. Polit, društvo, le krepko deluj! Kdor budi, pravico dobi! Ljutomerski okraj. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Sklicuje se na par. 19. tiskovne postave zahtevam, da blagovolite v prihodnji številki Vašega cenj. lista priobčiti popravek na istem mestu in z istimi črkami, kakor je bil do 'is „Sv. Križ na Murskem polju" v zadnji številki. Ni res, da bi nosil jaz zvonec v kaki stranki, res pa je. da se za to čast ne potegujem. Ni res, da bi bil v vednem odkritem ali v prikritem lx)ju s katoliško stranko, res pa je, da se z isto nisem ne odkrito, ne prikrito bojeval. — T. Pušenjak. 1 S». Jurij ob Ščavnlci. Naše bralno društvo priredi v nedelo, 2. »prila po večernicah javno predavanje „o velikem pomenu in potrebi dobrega knjigovodstva za kmetovalca". Odbor opozaija na to, da je [«•edavanje javno in imajo poleg udov vstop vsi, ki se za to zanimajo. SlovenJjraSkl okraj. s Stari trg. Občni zbor Bralnega društva, ki se je vršil v nedeljo, je bil dobro obiskan. Predsednik nam je orisal delovanje društva in omenil, da se zadnja leta društvo ni moglo razcvitati, kakor bi moralo, a obljubil je, da bo v bodoče boljše. Akoravno se sedaj zelo nasprotuje društvu, in se ravno najbolj vplivne osebe v fari nočejo več približati, naj nas to vendar ne vstraši, ampak pogumno naprej! Pristopilo je tudi več novih udov. pa vendar bi morali v še večjem številu pristopiti. Kajti društvo, ki nima nobenih gmotnih sredstev, ne more uspevati. Omenil je tudi, da društvo ni strankarsko, ampak gospodarsko. Zadnji Čas je sicer res krenilo iz pravega tira, a novi odbor bode že zopet spravil v red društveno življenje. Sklenilo se je pri tem važnem zborovanju tudi, da se morajo redno vsak mesec vršiti seje in prirediti po Veliki noči večja veselica. Navzoči smo se prav zadovoljni razšli z upanjem na boljše bodoče društveno življenje. s Marenberg. Dne 23. t. m. smo pokopali mlado Nežo Cigler, ki je služila v trgu za deklo. Kadar umrje kak tržki bogatin, je vse pokoncu, kadar pa navadna dekla, se bogata gospoda ne prikaže niti od daleč. Sram jih je menda, stopati v sprevodu za siromakom. Pogreba premožnejših kmetov, iz okolice se včasih zavoljo lepšega udeleži tisti krčmar, pri katerem imajo pogrebci veliko sedmino. Kmetje! Ali ne bi bilo bolje, da opustimo take velike sedmine, posebno v sedanjih časih draginje? Kdo ima od tega dobiček? s Marenberg. Starejši marnberški Slovenci so se sramovali svojega maternega jezika pred tržkimi, nemškimi bogatini. Menda so Še celo sami naprosili tržke mogočneže, naj vpeljejo v Šoli samonemški pouk, ker so računali, da bodo njihovi otroci takoj po izstopu iz nemške šole strašno bogati 111 (kar je še bolj imenitno) tudi „nobel". A Česa so se v resnici naučili slovenski otroci v nemški Šoli? Kaj znajo? Malo windiš, malo tejč, za nekaj let pa nejč. Pač se bodo začeli tako vzgojeni otroci sramovati vere svojih sta-rišev. Je že tako, oče zataji narod, sin pa še vero. s Velenje. Shod mladeničev Šaleške doline v Smartnem pri Velenju zadnjo nedeljo se je kljub skrajno neugodnemu vremenu res krasno obnesel. Vest, da pride naš poslanec g. dr. VerstovŠek, je privabila nepričakovano veliko mladeničev in mož, ne samo iz domaČe, ampak tudi iz sosednjih župnij. Po končanem krščanskem nauku za mladeniče so se zbrali mladeniči in možje v Društvenem domu, kjer je g. poslanec v jedernatih besedah razložil pomen naše mladeniške organizacije, posebno mladeniške zveze. Prav posebno je polagal na srce mladeničem Čednosti, katere mora imeti pravi slovenski mladenič. Po kratkem nagovoru g. župana je nastopil tudi mladenič Zaje iz Skal, ki je v navdušenih besedah bodril fante za društveno življenje. Po sklepnem nagovoru g. kaplana se je zaključil ta, tako lepo uspeli shod. Ta shod nam je pokazal, da je v Šaleški dolini mnogo dobrih, za dobro stvar navdušenih mladeničev. Samo treba jih je združiti, organizirati. Zatorej pa mladinoljubi na delo za naše mladeniče! s Šmartno pri Velenju. V torek, dne 28. t. m. smo pokopali 26 let staro dekle Jožefo Podcajt. Bila je zvesta in marljiva Članica naše Dekliške zveze, in zadnji čas tudi Marijine družbe. Pogreba se je udeležilo veliko število članic domače Dekliške zveze in škalske Marijine družbe. V slovo so dekleta Še zapela rajni ganljivo nagrobnico; Bog ti naj obilo poplača tvoj trud! s Škale pri Velenju. V nedeljo dne 9. aprila se po rani sv. maši vrši zanimivo predavanje o strokovnem in socijalnem zavarovanju v sobi bralnega društva. Vabljeni ste delavci in gospodarji. Predaval bode Alojz Zaje. Konjiški okraj. k Konjice. Na praznik Oznanenja Marijinega po večernicah se je zbralo okoli 30 ukaželjnih mater k vzgojevalnemu sestanku; z vso pazljivostjo so poslušale pouk o vzgojnih sredstvih in napakah. Govorilo se je o plačilu kot izdatnem vzgojnem pripomočku, o otroških napakah (lakomnost, sebičnost, nevoš-ljivost) in Čednostih' (radodarnost, dobrohotnost, skromnost), kako vaditi otroke samozatajevanja; zlasti se je povdarjalo, da je jedro dobre vzgoje vedno brezpogojna pokorščina. Nujna je bila prošnja do mater: Žganje daleč proč — od otrok! Podali so se tudi nravstveno zdravstveni nasveti za pravilno ravnanje z dojenčki. Ta sestanek ima na sebi tri vesele znake: 1. Matere tak pouk rade in z zanimanjem poslušajo. 2. Zborovalke kažejo veselje in voljo, se po nasvetih ravnati. 3. Vrle žene se naravnost priporočajo za slične sestanke. Splošno mnenje sestanka je bilo: V strokovni izobrazbi se družijo možje, mladeniči, dekleta; le žene-matere naj bi bile izvzete?! 'Je vendar njih stroka najvažnejša, v njihovih rokah je — mladina, ta dragoceni zaklad narodov, ki ga mora ljubiti in Čuvati vsak domoljub kot srce svojega ljudstva. Misel, združevati matere, jih učiti in prepričevati za vzorno vzgojo, mora preiti v kri in meso vseh resnih ljudskih prijateljev. Tisti, ki vas, matere, kliče k novemu delu, verjemite, ima materinsko ljubezen do vaših otrok. k Konjice. Podružnica „Slov. Straže" se je odloČila, da bo zasnovala krajevno zbirko narodnih in starinskih znamenitosti konjiškega okraja. Podružnično tajništvo bo prevzelo ureditev in natančno zabi-lježevanje posameznih reči. Občinstvo cele Dravinjske doline se uljudno vabi, da se odzove prijaznemu povabilu. Sprejema se: stare podobe in podobice, star denar, narodne noše, pesmi, pregovori, stare knjige izdelki, ki pričajo o domači umetnosti itd. itd. Natančneje zvedo posamezniki v svojih domačih društvih. Bodoči dek. odbor nepolit. društva se bo gotovo zavzel za to pokrajinsko Častno zadevo, naj bi se napravila enkrat podlaga za prihodnji „konjiški muzej". Upamo, da. bo pozdravilo tak poskus tudi Zgodovinsko društvo, kajti s tem želimo med ljudstvo°zanesti smisel in zanimanje za dragocene malenkosti in malenkostne dragocenosti, ki se sicer popolnoma prezrejo in porazgubijo. Ce bo misel ugajala, jiriredila bo podružnica o priliki posebno predavanje o tem predmetu. k Konjice. Večkrat se je že povdarjalo ^ raznih Ustih, kako samopašno in nepravično postopajo šolske oblasti pri nameščenju slovenskih učiteljev, kako jih odrivajo od boljših mest in vsiljujejo svoje ljudi, ki so znani odpadniki in posilinemci. Tiako izstopanje, kjer se gre za duševno premoženje narodovo, pač zasluži najstrožjo obsodbo, tem bolj, ker se na, ta način rodi in vzgaja nezaupnost pri ljudstvu napram tem oblastim. Na konjiški slovenski šoli, katero so predlanskim dogotovili z ogromnimi stroški nad 85.000 K slovenski kmetje iz konjiške okolice, je nadomestiti eno učiteljsko mesto. Okrajni Šolski svet, ki ga imajo v rokah Nemci in posilinemci, ki ni žrtvoval ne vinarja za šolo, hoče nam na vsak način vsiliti že po časopisih znanega Avgusta Swetlina za učitelja, ki je, kakor se je sam javno izrazil, „stramm deutsch". Saj pa tudi ni drugače mogoče. Če se je mogočni konjiški župan „Nemec Kowatsch" kot član okrajnega šolskega sveta izrazil, Češ, dokler je on v tej korporaciji, „kommt kein windisclier Lehrer mehr". Slovenski stariši so se že pritožili pri deželnem šolskem svetu zaradi teh nečuvenih krivic, izrazujoč prošnjo, naj ugodi našim pravičnim zahtevam za slovensko učiteljstvo, pritožili smo se proti sedanjemu nadučitelju Pirch, a te pritožbe romajo menda takoj v koš, da ni duha ne sluha o njih, o odpomoči — Pritožili smo se na deželni šolski svet, da nam daje take ljudi, kakor so Pirch in Trabusiner, kot učitelje, ki slovenščine niso zmožni in mrzijo sploh vse, kar je slovenskega, se izogibajo vsakega slovenskega občevanja in delujejo samo v smislu Schulvereina in Siid-marke. Proč s takimi učnimi močmi, ki naši slovenski deci ne morejo koristiti. Protestiramo torej javno proti nameščenju g. Swetlin, kot učitelja na slovenskošo-lo v Konjicah, protestiramo sploh proti nameščenju vsakega posilinemca in prosimo slavni deželni šolski svet, naj upošteva našo pravično željo, da imenuje le Slovenca na našo šolo. Obenem prosimo naše deželne poslance, da nujno posredujejo pri merodajnih oblastih in brez pardona razkrinkajo nezdrave razmere pri okrajnem Šolskem svetu v Konjicah. Celjski okraj. c Celje. Volitve v celjski okoliški občini so na celi črti razveljavljene. Kakor je znano, so pri teh volitvah zmagali Slovenci, nemčurji pa so sramotno [>o-goreli. c Celje. Po svojih poslih v Celju sem šel tudi v gostilno „Pri belem volu" ter bil s postrežbo prav zadovoljen. Teknilo mi je dobro tudi sveže Črno pivo, drugi gostje so pa hvalili svojo vinsko kapljico, eden Haložana, drugi Konjičana, tretji južno vino iz Visa itd. c Celje. Med vsemi celjskimi posojilnicami in šparkasami ima pri našem ljudstvu največ zaupanja Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju (v hotelir „Pri belem volu"). To Ljudsko posojilnico so ustanovili pred štirimi leti katoliško-narodni možje, pristaši Slov. kmečke zveze in Slov. ljudske stranke. V tem kratkem času je nenavadno hitro napredovala, kakor se razvidi iz letnih poročil, Tiudi letos, ko je prestrašil nekatere polom Glavne posojilnice v Ljubljani, Ljudska posojilnica ni izgubila niti najmanj prejšnjega svojega zaupanja. Saj je vsak Slovenec vedel, da ta Ljudska posojilnica nima z liberalno Glavno posojilnico nikake zveze. Nasprotno, Ljudska posojilnica je letos na zaupanju celo veliko pridobila. Od odbora te Ljudske posojilnice smo izvedeli, da Še nikdar poprej in v enakem časti ta posojilnica ni dobila toliko hranilnih vlog, kakor v mesecih januarju, februarju in marcu tega leta. To je znamenje, da so ljudje spoznali, da je vredna vsega zaupanja Ljudska posojilnica (v hotelu „Pri belem volu") v Celju. c Iz Gor. Savinjske doline. Dne 1&. t. m. je predaval nadučitelj g. Franc Praprotnik v Gornjem Gradu in pri Novi Štifti o sadjarstvu, dne 26. t. m. pa v Mozirju v stari Šoli; povsod je bila velika udeležba. V „Gospodarskem Glasniku" vidimo, kako lepe svote je dobil pretečeno leto naš okraj, namreč 24.000 K. Pred 30 leti pa še za dom nismo imeli jabolk, tu pa tam je stalo kako sadno drevo, poraščeno z mahom. Poznam kmeta, ki je nasadil pred kakimi 20 leti mlada jabolčna drevesca. Ta je dobil pretečeno leto za jabolka nad 200 K. vrhu tega pa je dobil še 1128 litrov mošta iz jabolk. Ali poleg vse te požrtvovalnosti za sadjarstvo nam dela veliko zapreko zajec, ki se pozimi trudi na vse kriplje, da bi oglodal mlada drevesa. Postava je, da se mora mlado drevo oviti s slamo 120 cm na visoko. Ker pa pade sneg večkrat nad 1 m visoko, zraven pa Še močen vihar napravi žamete, lahko zajec kljub temu Še gloda drevesa. V 11. Štev. „Slov. Gospodarja" se v dopisu od Nove Štifte pri Gornjem Gradu biča jazbece, lisice, veverice, zajca pa tako sovraži, da že nič noče pisati o tem škodljivcu. Dragi dopisnik, mogoče bomo pa tudi mlado nasajeno zelje morali kakih par centimetrov visoko ovijati s slamo, ravno tako je pesi in korenju zajec prijatelj, žre Še oves, kadar zori; videl sem meseca maja, da je zraven deteljne njive zajec še mlado jabolčno drevo oglodal. Da bi se vendar enkrat ta postava predrugačila, da bi se proglasil zajec kot škodljivec, da bi ga prišteli k onim živalim, ki so v točki 60, lovskega zakona. V tej točki je dosti živali, o katerih kmetje niti ne vedo, d.\ se smejo uničevati. Treba jim je samo dobiti od najemnika lova pismeno dovoljenje in imeti morajo orožni list. Lovskega lista pa za te živali ni treba. Vsak gospodar sme imeti orožje, zato pa potrebuje orožni list. Ce ga brez tega kdo zasači, se kaznuje radi prestopka orožnega patenta, Če je pa kaj ustrelil, pa Še zavoljo tatvine. Prošnjo za orožni list je vložiti pri pristojni občini. Prošnji se pa lahko ugodi, ali pa se tudi odkloni. če se odkloni, se mora zahtevati poseben sklep, zakaj se je odklonila; pritožba se lahko vloži na na-mestnijo v Gradec, tretja inštanca pa. je poljedelsko ministrstvo na Dunaju. V točki 66. lovskega zakona so navedeni v prostosti se nahajajoči medvedi, volkovi, risi, divje mačke, divje svinje; te sme vsakdo u-streliti in si jih prilastiti. Lisice, plemenite domače kune, podlasice, veverice, hrčke, vidre, domače zajce, razne vrste orlov, sokole-selce, šakale-davce, o-striže, sokoliče, velike kragulje, skobce, močvirnaste lunje, rudeče jerebe, črno-rujave jastrebe, razne vrste kanj, velike uharice, krokarje, srake, sive vrane, navadne vrane, kavke, šoje, srakopere, rudečehrbtne srakopere, sive čaplje, bobnarice, potapljavke, ponoč. vrane, čopaste ponirke, črne morske vrane, vrste sta-novščič, navadne cigre, Čigrice, ribiče, vodance in povodne kose sme v lovišču loviti, ustreliti in si jih prilastiti le lovski upravičenec, njegovo lovsko osob-je, s pismenim dovoljenjem lovskega upravičenca tudi druge osebe. Tudi točka 61, lovskega zakona je velikega pomena za kmeta. Od začetka spomlad1 pa do končane žetve se brez posebnega posestnikovega dovoljenja na obdelanih poljih in po vinogradih ne sme ne loviti in ne goniti, niti divjačina s psi iskati. Od te prepovedi so izvzete njive, ki so zasajene s krompirjem ali z drugimi, v večjih razdaljah nasajenimi pridelki. Točka 70. lovskega zakona. Vsak, kdor je k izvrševanju lova upravičen, ima dolžnost, povrniti v smislu določil tega zakona škodo, a) povzročeno pri izvrševanju lova na zemljišču in na. nespravljenih pridelkih od lovskega upravičenca samega, od njegovega lovskega osobja, od njegovih lovskih gostov ali od psov teh oseb (lovska škoda); b) povzročeno v lovišču od lovnih živali na zemljišču in Še ne spravljenih pridelkih (škoda po divjačini), v kolikor ta škoda ni nastala na zemljiščih, omenjenih v par. 63., odst. 2, ob času mirovanja lova. Ako ima več oseb pravico do izvrševanja lova, jamčijo za lovsko Škodo in za škodo po divjačini vsi nerazdelno. Toplo priporočam vsakemu posestniku, da si kupi v Celju v Zvezni trgovini lovski zakon za Štajersko, ki stane 1 K 20 v. V tej knjigi bo vsak našel, kar je potrebno. — Kmet iz Savinjske doline. c Mozirje. Pri nas se je začelo sedaj spomladi prav živahno društveno življenje. Sicer tudi v zimskem času nismo lenarili. Pridno smo Čitali lepe knjige in dobre časopise, katere smo dobivali v čitalnici Slov. kat, izobr. društva. Naše društvo je imelo dne 18. grudna 1910 svoj 4. letni občni zbor. Odbor je ostal večinoma starL Dne 12. svečana je priredilo društvo veselico, ki je bila izborno obiskana. Dne 5. t. m. smo imeli predavanje o dobrem Časopisju in o pomenu društva. Dne 26, sušca pa je predaval g. nadučitelj Praprotnik o umnem sadjarstvu. c Rimske toplice. Tukaj se dela Čel. Savinjo namesto dosedanjega lesenega, nov, betoniran most, last g. Ulicha. Gradi ga neka graška stavbena tvrd-ka. V ponedeljek, dne 20. t. m. pa je med delavstom izbruhnil štrajk. Delo se je ustavilo vsled tega, ker je bil odstavljen dosedanji delovodja, kateri je bil pri delavcih splošno priljubljen. Podjetnik je nekaj izboljšal in se sedaj že zopet dela, Čeprav še v malem obsegu. c Trbovlje. Tukajšnja Marijina družba priredi na tiho nedeljo, dne 2. aprila t. 1. v dvorani Društvenega Doma predstavo: „Mater dolorosa" (Žalostna Mati božjh,) v 7. dramatskih slikah. Spisal Silvin Sardenko. Vspored: I. Sedem žalosti Device Marije, žalospev. II, Predstava. Začetek ob %i. uri popoldne Vstopnina: Sedeži 1. vrste K 1'20, ostale vrste 80 vin., sedeži na galeriji K 1'40, stojišča 40 vin. Ker je čisti dobiček namenjen Društvenemu Domu, se preplačila hvaležno sprejemajo. c Gomtlsko. Tukajšnje Bralno društvo nam je priredilo dne 24. in 25. t. m. jako zanimiv in koristen tečaj o kmetijskem knjigovodstvu. Predaval nam je kmetijski potovalni učitelj g, Goričan, za kar se r.iu tem potom prav prisrčno zahvaljujemo. Tečaja so se udeležili v velikem številu možje, zlasti pa mladeniči, ki so jako pazno sledili izvajanjem g. predavatelja. Upati je, da si omisli vsak, pameten gospodar to za gospodarstvo velepomemibno knjigovodstvo, ker potom knjigovodstva bode lahko gospodar spoznal, kje ga najbolj čevelj žuli. Sicer mu bode delalo od začetka nekoliko preglavice, toda z dobro voljo bodo vse te zapreke odstranjene. c Št. Jurij ob juž. žel. Osrednja zadruga za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru je priredila v nedeljo, dne 26. t. m. po prvem opravilu v Katoliškem domu gospodarski shod, kateri je bil dobro obiskan. Poslovodja zadruge g. Ž e- bot je razložil zbranim živinorejcem velik pomen O-srednje zadruge, na kar je lepo število navzočih živinorejcev pristopilo k zadrugi. c St. Jurij ob juž. žel. V zadnjem letu smo nekateri hudo prizadeti, ker je izginil most čez Voglaj-no in pa steza iz Nove vasi naravnost v Brezovje čez železnično progo, tam. kjer se nahajajo še sedaj zatvornice. Posebno se bo pogrešalo te poti vselej, kadar bo opravilo pri sv. Ahacu. Hodilo se je tam od pamtiveka, zato se nam mora prehod zopet omogočiti. prej ne odnehamo. c St. Jurij ob juž. žel. Naša C. kr. kmetijska družba nič ne ve o tem, da imamo v Št. Jurju veliko gospodarsko zborovanje, ki ga priredi Osr. zadruga za vnovčevanje živine, dasi je celi mesec že iz lepakov razvidno, ker napove ob isti uri shod v Dramljah. Pa se menda vendar ne bojijo, da bi prišli poslušat Drameljčani, kar je za nje v sedanji živinski krizi gotovo tudi važno. Upamo, da je bila samo pomota. c Mestinje. „Štajerca" je pa le dobro brati! Po njem postane človek, kar hoče, učenjak, modrijan. in Bog ve kaj še! O tem ne sme nihče dvomiti, kateri ima čast, priti z Blažekom v dotiko. Mestinj-čani smo tako srečni, da malokje tako. Na praznik M. D. smo ga skoro v vsaki hiši slišali, kako nam je čital in razlagal Linhartov evangelij, da smo se kar čudili njegovi modrosti. Še prihodnji rod ga bo čislal, sedanji ga še dobro ne razume! Pač pa zna še zasloveti preko naših pokrajin tja do tevtoburškili planin. Pridite si ga, g. urednik, o priliki pogledat, najdete ga lahko, Če ne, pa vprašajte po Blažeku, in vsak ga Vam pokaže, samo naočnike ne pozabiti. c Kmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter na Medv. selu priredi v nedeljo 2 aprila ob 8. uri pop. pri Sv. Petru na Medv. selu v žup-nišču poučno zborovanje. Govoril bo o živinoreji strokovni učitelj Zi-danšek s šentjurske kmetijske šole, tajnik podružnice župnik Gomilšek pa bo poročal o 88. občnem zboru kmetijske družbe v Gr adcu. U^je podružnice iz domače župnije in vseh sosednih pridite polnoštevilno na to velezanimivo zborovanje! c Šmarje pri Jelšah. Na cvetno nedeljo dne 9 . aprila bo ob 3. uri pop. imelo „kat. slov. politično društvo za šmarski okraj" svoj občni zbor in sicer v prostorih Habjanovih. Ob tej priliki bosta poročala naša poslanca dr. Korošec in Vrečko. c Poučni tečaj na kmetijski šoli v St. Jurju ob juž. žel. Enodnevni poučni tečaj o najvažnejših pomladanskih delih kakor s a j e n j e in obrezovanja drevja, naprava novih travnikov itd. se vtši v soboto dne 8 apri a t. 1. Tečaja se lahko udeleži na lastne stroške vsak, ki Be prijavi do 6. aprila t. 1. Pouk traja od 10. ure predpoldne do 6. are zvečer. Brežiški okra). b Kmetovalci, pozor! Že zdaj opozarjamo daljno brežiško okolico na shod, ki ga priredi kmalu po Veliki noči podružnica Kmetijske družbe, Zakot. Shod bo važen za živinorejce in kmetijstvo sploh, posebno, ker pride govorit tudi strokovnjak o agrarnih operacijah. b Vodovod v Brežicah se menda le bliža uresničenju; v Brezini pri kolodvoru se neprenehoma vrta in koplje, ter je slišati, da dajo vrelci skoro enkrat toliko vode, kot bi bilo za Brežice potrebno. Le naglo naprej, kajti kdo ve, če ne bomo letošnje leto vodovoda posebno nujno potrebovali! b Romanja v sv. deželo so se zadnjo nedeljo poceni udeležili vsi, ki so bili pri predavanju podružnice „Slov, Straže" v Brežicah. In kakor je bilo slišati, ni bilo nobenemu žal časa in vstopnine, ko je slišal od domaČega g. kaplana, toliko poučnega o krajih, ki jih je posvetil naš Zveličar s svojimi stopinjami in celo s svojo krvjo, in je obenem veČino teh krajev videl živo pred seboj v svetlopisnih slikah. Taka predavanja s skioptičnimi slikami so zares izredno poučna, in je lahko vsakomur stokrat žal, kdor tako priložnost pouka in najblažje zabave zamudi! b Koprivnioa. Kat. slov. izobraž. društvu je blagovolil poslati kot dar mnogočastiti gospod Maks Aiič, kaplan na Ponikvi ob j. ž. 10 kron, za kar se mu najiskreneje zahvaljuje odbor. N%j bo blagem □ dobrotniku, našemu vrlemu rojaku plačnik ljubi Bogi Živeli posnemovalci! Iz celega svefa. Zakon, kako se imajo oblačiti moški in ženske, so napravili skrbni očetje amerikanske države Nova Karolina, Moda se prepogostoma menja ter je pri tem tako draga, da povzroča velike nepotrebne stroške in je pravi napacl na žepe očetov. Zakonski predlog se glasi, da se enkrat za vselej točno določi kroj za obleko moških, ženskih in otrok, in to brez ozira pa i-metje in družabni položaj posameznika v državi. Pravičen odvetnik. Angleški bogataš, lord El-don, je zapustil vse svoje premoženje ljudstvu, V oporoki je napisal: „Ljudstvu vračam, kar sem od njega dobil." — Eldon je bil odvetnik. 106 let stara krčmarica živi v Dolgi vasi pri Kočevju na Kranjskem. Sedaj je poročena že petič. Ko je Šla zadnjikrat pred oltar, je bila stara 99 let. Njen mož je star 67 let. Oba zakonska še sama stre-žeta gostom. Ta ženska je pač najstarejša gostilni-čarka na svetu. Morilec žensk se zopet pojavlja v Berolinu. Dne 20. t. m. so našli na nekem travniku severno od mesta mrtvo žensko truplo. Za morilcem ni sledu. Slovenščina uradni jezik v Ameriki. „Glas Naroda" poroča: Indianapolis, Ipd., 3. sušca. Mestni urad je izdal v slovenskem jeziku ukaz na slovenske stranke v mestu, da ne sme spati v eni sobi več o-seb, kakor dve, Če je soba zadosti velika in zračna, drugače sme spati v eni sobi samo ena oseba. Zagonetni umori v Karlovcu. Iz reke Korane so pri Karlovcu nedavno potegnili iz vode tri trupla, o katerih sodijo, da. so oropani izseljenci, ki so se vra- čali domov. Dne 21. t. m pa so potegnili iz Korane četrto truplo, istotako moško, o katerem tudi sodijo, da je kak domov se vračajoč Amerikanec. Policija je mnenja, da so morilci dobro organizirana roparska tolpa, ki se klati v karlovŠki okolici, in. ki se bavi zlasti z napadi na Amerikance, ki se vračajo domov. Zagrebško državno pravdništvo je razpisalo 1000 K nagrade za izsleditev morilcev. Doslej so zaprli pet ciganov, ki so imeli svoj tabor v bližini, kjer so našli trupla. Ameriški kapital na Ruskem. Ameriški finančnik John Hammond, ki biva že dalje časa na Ruskem in je bil predstavljen tudi carju, se je pogajal z rusko vlado po naročilu neke ameriške družbe o gradnji žitnih elevatorjev na Ruskem, in pogajanje je bilo vspešno. Američani bodo zgradili na Ruskem celo omrežje elevatorjev, ki se bodo oskrbovali pod državnim nadzorstvom. Nadalje se poroča, da se je Ham-mondu posrečilo, dobiti dovoljenje za napeljavo vode po Turkestanu. John Hammond je odpotoval iz Fetro-grada v Berolin, kjer želi baje biti predstavljen nemškemu cesarju. Zaradi kajenja odrezali jezik. Iz New Yorka se poroča, da so morali zdravniki nekemu Tos. Flan-nerju odrezati pol jezika, ker se mu je naredil na jeziku rak radi preobilega kajenja. PopuŠil je na dan po 20 cigar in poleg tega je Še vedno držal v ustih pipo. Da, se rak ne razširi, so mu morali odrezati pol jezika. Sedaj pravi, da ne bo več kadil. Leteči peklenski stroji. Iz Londona poročajo: Znana Löwinger White izdelujeta z orožnim tehnikom Maximom male letalne stroje v vojaške svrlie, ki bi mogli nositi v zraku neizmerne množine razstreliva. Pri celi zadevi se gre za napravo pedenta k potom brezžičnim tokom vodljivim podmorskim čolnom, na katerih seveda ni moštva, in ki v bližini sovražnih ladij izpraznijo na morsko dno velike množine dina-mita ter tako povzročajo pogubo sovražnim ladjam. Enake stroje mislijo izdelati omenjeni trije, seveda kot letalne stroje. Nova iznajdba v elektriki. Danec Waldemar Poulsen je iznašel nekaj povsem novega na polju e-lektrik.e. To je: električno luč brez žic. Poskušal je veliko in se veliko trudil, dokler ni popolnoma vspel. Danes mora biti zvezana vsaka električna luč z dvema žicama, da gori. On je pa iznašel tako, da ni treba nič žic, po katerih teče elektrika. Kakor brzojavi-mo brezžično, tako bomo imeli tudi luč brezžično. Ne pozna se sicer še stroja, ve se pa za gotovo, da je vse to res. Poskušal je to že v javnosti. Na eni strani velike dvorane je stal on, na drugi pa njegov poma-gač, kateri je držal električne luči. In začele so naenkrat goreti, dasi jih je držal popolnoma prosto v zraku in ni bilo stika z nobenimi žicami. Ta iznajdba je velikanskega pomena. Saj je znano, da moramo imeti po dve žici za vsako svetilko in da morajo biti napeljane iz tovarne. Baš danes je vsaka iznajdba, katera odpravlja žice, izredno dobrodošla, saj i-mamo po velikih mestih toliko različnih žic, da ne bode kmalu nobenega prostora več. A ne samo to. Žice so vse iz bakra, baker je pa zelo drag. Na ta način se bode električna luč tako pocenila, da jo bode premogel vsak človek. Kometi v letu 1911. V letu 1911. se bode videla na nebu nekoliko kometov ali repatic, a le za vrlo kratek Čas. Prvi je komet Broockov (1889|), ta komet je že dne 8. januarja dosegel svoj perihel. Drugi je komet Enckejeva repatica. Tia pojde skozi svoj perihel sredi meseca avgusta, Ker ima slabo svetlobo in ker mu je potovanje zelo proračunano, jo bo težko najti na nebeškem svodu. Tretji je Barnandova repatica „Templum I." To repatico so opažali leta 1867., 1873., in 1879. Od tedaj jo niso več videli. Zdi se, da je tako blizu svojemu razsulu, da jo bo težko opaziti na nebeškem svodu. Peta je repatica Brorsenova, ki bo v decembru najbližja solncu. Z naše zemlje se jo bo težko opazilo. Najnovejše novice. Shod železničarjev v Laškem trgu se vrši v nedeljo, dne 2. aprila ob 9. uri dopoldne v gostilni Narodni Dom. Govorila bosta poslanca dr. Benkovič in Gostinčar; obenem bo občni zbor zidanmoške podružnice Prometne zveze. Kmet. družba ima včeraj in danes v Gradcu občni zbor. Slovenski zastopniki se pridno udeležujejo razprav. Iz šole. Stalnim učiteljem oziroma učiteljicam so imenovani: pri Sv. Barbari tamošnja začasna učiteljica Ljudmila Lendovšek, na ljudski šoli pri Sv. Rupertu v Slov. gor. tamošnja začasna učiteljica Irma Šeligo, na ljudski šoli v Bučah tamoŠnji začasni učitelj Anton VolavŠek, na ljudski šoli Kajpele pri Radgoni tamošnji začasni učitelj Ivan Mihelič in učiteljska suplentinja Marija PuŠenjak, na. dekliški ljudski šoli v Ljutomeru tamošnja. začasna učiteljica Ju-lijana Robič. Podpora vinogradnikom. Poročali smo že. da je za Štajerske vinorejce, ki so hudo prizadeti po lanski slabi letini, vsled opetovanega posredovanja posl. S. K. Z., dovoljena svota 100.000 K. V imenu S. K. Z. je poslanec dr. Benkovič te dni zopet posredoval v ministrstvu, da se ima podpora brez odloga nakazati, ker se zadeva prav po nepotrebnem zavlačuje. Dvakrat da, kdor hitro da! Akt je dospel te dni na namestnijo v Gradec, in upati je, da bo vsaj malo pomagano bednemu stanju vinogradnikov. Tiudi radi odpisa davka in odložitve davčnih eksekucij so po»!, S. K. Z. potrebno ukrenili. Poročilo o živinskem sejma ▼ Gradca dne 23. marea 1.1. Prignalo se je 142 volov, 73 bikov, 162 krav, 1 tele. Cene so bile sledeče: pitani voli prima blago 96—103 K, lepi, pitani \oli 84 do 94 K, slabejši voli 74—82 K. Pitane krave 72—82 K, srednje pitane krave 58—70 K, slabejše 52—54 K. Biki 78—98 K, 100 kg. žive teže. Izvozilo se je: na gornje Štajersko 41 komadov, v Trst 82 komadov. Tendenea: prignalo se je na ta sejem 25 komadov manj. Cene so ostale enake cenam prejšnjega sejma. Poročilo o sejmn zaklanih telet in svinj t Gradca dne 23. marca 1911: Pripeljalo se je 612 zaklanih telet in 2119 svinj. Cene so bile te za 100 kg: teleta glede na kakovost 144—154 K, svinje (nemške) 132 do 144 K, ogrske svinje 136—152 K. Tendenca: pripeljalo se je 7 telet in 488 svinj manj, kot prejšnji teden. Promet je bil miren. Poročilo o sejmn mlade in klavne živine na Dunaju dne 23. marca 1911. Pripeljalo se je 3943 telet in 8054 svinj, 261 ovc in 2955 jagnjet. Cene bo bile sledeče: teleta živa 1 kg 128 do 130 vin., zaklana prima ltiO do 180 vin., srednja 120 do 156, izjema 92 do 190 vin. Svinje zaklane prima 130 do 160 vin., srednje in slabše 116 do 128 vin., ovce 120 do 186 vin., jagnjeta 22 do 52 K en komad. — Cene svinjam so se znižale za 6—10 vin pri kg, tudi cena telet seje zvijala za 6—16 v. Ovce in jagnjeta so ostala na ceni zadnjega tedna. Žive svinje so se plačevale 4—8 vin. mige 1 kg. Listnica uredništva. Radi preobilnega gradiva smo morali več dopisov odložiti za prihodnjo številko. A. JuPCa naslednik Alojz ŠeMČar, trgovec na Ptuju f-prej me močnega dečka poštenih starišev in z dobrimi spričevali takoj kot nčenca v svojo špecerijsko trgovino. Natančnejši pogoji se dogovore ustmeno. 379 Oddaja službe. Pri c. kr. okrajnem glavarstva celjskem oddati je takoj s; al no službo pisarniškega ponu črnka s pravilnimi prejemki. Pogoji: Znanje nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, strojepisje. Prosilci, kateri so popolnoma zmožni prestavljanja iz nemškega v slovenski jezik, imajo prednost. Prošnje z izkazi o dozdajšnji uporabi vložiti je pri okrajnemu glavarstvu celjskem. 365 1 Steckenpferd- ! milo z Milnim mlekom i | Najmehkejše milo za kožo f kakor proti pegam' ' ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦ • • Pojasnila o inseratii daia v> D »biva se povsodi. 128 Našim gospodinjam priporočam« le edino Pfeifer-j evo milo, ker le to napravi brez truda snežno belo perilo! Pazite na vtis Pfeifer in znamko :: :: Z mojo si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod uvretne, obstojne in zdrave domače pijače. Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone Dobi se samo v drožeriji Maksa Wolfram, Maribor, Gor. Gosposka olica. nprsmištvn muso tistim, ki priletijo rpraianju snamko %t 10 vinarjev. U mm a v.':- ?>' i' *> , ■ &> Wut Stroga poskušnja časa je gotovo že iznašla sredstvo, ki si je zagotovilo že celih 50 let splošno porabo. Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečieo, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. QUA Ril ill V«* *«U •mbaUbi OV/iniLUI imajo postavno do-f ponovano varat, znamko i GLAVNA ZALOGA: LEKARNA B. Fragner-ja, c. in tor, ilior. ftoDantelJa, ,Pri črnem orlu* PRACA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po pošti so raxpoMJa vaak dan. Cela steu. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpo šilj. K 150 se pošlje mala steklenica, za K 2 80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8*— 4 velike steklenice, za K 22-— 14 vel. steklenic poštnine prosto za vse postaje avstr.ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr. 349 Serravallovo železnato kina-vinu Higien, razstava Dima j 1906: Držam* m :: lika in častni diplom k zlati kolajni :: Krepilno sredstvo za slabotne, maio-krvne in rekonvalescente. Povsrod? voljo do jedi, utrjuje živce in poprarj kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval I. SerravaIRo, c. h flvorni ioMe!; Trisste-Baroola. Kipi M V lekarnah v steklenicah po pol 1 4 K 8*60 In 44» 1 1 i K 4' 1 k« sivega, pulje-aegaK2-, yol belega Ka-80.be lega K 4-—, prima perje mehkega kakor pob K 4*—, veleprima oglajenega najboljše vrsto K 8*—, mehkega perja (puha) sivega K 6*—, belega 10'—, prsnega puha K 12*— od 6 kg naprej 884 poštnine prosto. Narejene postelje iz goitonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega Inleta (nankinga), pernica, velikost 170X116 cm a dvema zglavni-cama, to dve 80 X 66 cm, zadosti napolnjene, novim, sivim, očiščenim, košatim in stanovitnim perjem K 16'—, napol maha K 20 —, maha K 24"—, pernica sama K 12- - , 14 —, 16-—, zglavnica K 3'—, 8*60, 4*—, pernice 180 emXl4® cm velike K 16-—, 18-—, 20-—, zglavnice 90 X 70 ali 80 X 80 cm, K 4 60, 6—, 6-60, blazine iz g radia 180X116 cm K 18—, K 18-— razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, od K 10-— naprej poštnine prosto. Maks Berger y DešeHieu štev. 1014, Šnmava. Kar ne ugaja, se zameni ali pošlje deoar nazaj. Ceniki o blazinah, odejah, prevlekah in druge« posteljnim blagu zastonj in poštnine prosto. TVi lito! Ne samo, da se dajo na tri velikosti regulirati, ampak se tudi najložji in najtrpežnejži novo iznajdeni OKLEPNI HOMOTI sa živino. Cena za par št. II, k se da regulirati, za srednje vole K 17-50 Isti za največje vole K 18-60. Homoti, ki s«. ne dsjo regulirati, za krave en par K 18 —, TVi lito I Dobijo se pri 409 Nejedlo & Pavlišta, Praga VIII Oznanilo. Podpisani possstnik kot vinorejec pri Sv. E-mi blizu Podčetrtka Matevž Strašek, naznanja, da ima čez 20 tisoč amerikanskih koreaičnih divjakov na prodaj. Po nizki ceni in po dogororu. Dobe se pri njem razne vrste podlage kot od Montikole, Riparija in Portalis. Že dobro znane kot najboljše vrste za podlago za nove nasade. Imenovani je tndi pripravljen pomagati na razue načine pri amerikanskih nasadih. Naslov: Matevž Strašek, sadje-in vinorejec pri Sv. Emi, Pristova. Sp. Štaj. 65 ' A; -ft Vi' K, h* f>:*HK: Največja mizarska in tapetarska trgovina Karol Wesiak ■ Maribor : Ttgetbofon nliet fin. 18. W • - ' ' • t jy. r Pohištva in posteljne oprave po ujnüjih oenah. . OMA fai Lastna mizarska in tap. delavnica. Za pomlad in poletje se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in fante. — Ob enem opozarjam, da imam v zalogi tudi razne štofe iz domačih in angležkih tovarn, izgotosljena obleke za gospode in fante ter veliko izbiro močnih cajgastih hlač. Vsa naročila izvršim točno in solidno po najnovejšem krcju in za zmerno ceno. — Salonske obleke za g03p. dijake od K 56-— naprej. 250 Z velespoštovanjem Jakob Vesjak, krojač Maribor, GraJiSfl^p^ frsdu (Burg). Slov. brivnica v Mariboru! Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici priporočam svojo brivnico, ki se tahaja v Tegettbofovi ulici štev. 22 v hiši g. dr. Kaca. Postrežba strogo solidna! — Za obilen obisk prosi Juro Gredlič, brivec. Svoji k svojim! Za veliko noči priporočam svojo veliko zalogo maim-fakturnega blaga za možke in ženske obleke, svilene robce, srajce, kravate itd. vse najnovejše "H^C! Toraj ne bode nobenimi žal ako. se spodaj imenovana trgovina poišče. Manufakturna trgovina; Jožef Ulaga : Maribor Tegefhsfova cesfa šf, 21. .ae^a postrežba točna in soSidna. :: P& Jako rsUkih cenah. :: Častno priznanje 1885. mives najboljše umetno gnojilo za polje in travnike priporoča M. Berdajs, Maribor - Sofijin trg. Taljeni mlin v Kranju išče spretnega in veščega podmlicarja. 371 i Ne zamudite! Oskrbite si pravočasno ^^ velikonočne razglednice! .5= Dobijo se v največji izberi v raznih vrstah po izredno nizki ceni v trgovini SV. CIRILA v Mariboru. Trgovcem izvanreden popust! •^¡¡J Janko Artraan-u da si ogledate največjo izlsibs trpežnih Sn lepih svilnatih robcev. Ta velikanska izložba je v prvem nadstropju trgovske hiše Janko Artman-a v Šent Jurju ob juž. žel. pri farni cerkvi. 20 do 50 K na dan lahko vsakdo zasluti z razpečavanjem novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. — Pošljite v pismu za pojasnila znamko za 80 vin. in svoj naslov. Josip Batió, Idrija, Kranjsko. 244 pripraven tudi za hišnega slugo, se sprejme v službo, na prodaj krma za konje in govejo živino pri Peter ffiajdič, 384 paromlin v Celju. ! Trannistee brane! petcrslne && M sest „ i „ 400 sedem „ 72 „ in vse druqe poljedelske stroje izdeluje točno in po ceni tovarna po!je«3v3tet* S S» stro&ev v IKotaH pri JULariltoru »los. JPfeifer. na debelo in imb sirobno priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene im porcelanaste p©s©de5 svetilk, «¡gledal, vsakovrstnih šip m okvirjev za podobe, Ps»®ir*«fi« ws«ta ©t&fcisirskSSs de! gsrä ce-rÉntala isa p^iv. stavbah. ^afseBidncsJSa in fa&na psstrsSSs». Starusnana frgawliia s semenjem M. Berdajs, Maribor ======== Ssfijin trg-.....-.......................... priporoča svojo veliko zalogo travnega, deteljnega vrtnega in gozdnega semena po nizki ceni. — Opominjam posebno na dsteljno seme, katero se letos po precej nizki ceni kot „aatniell" ponuja, ter omenjam, da prodajam samo pristno deteljo, garantirano, brez predence (grinte) in so čast. kupo valeem spričevala na razpolago. družba y Celju. Žaga, brusi in struže s strojnim obratom. :: Zavod za graviranje črk. :: Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stavbena dela iz tu- in inozemskega materijala. Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja :: Velika zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov :: Najnižje cene :: Kulantni plačilni pogoji :: Naročila se izvršujejo točno. Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno. Brzojavke: Kamnoseška družba s Celje. Razglas. J Usojam si svojim p. n. kupcem uljudno naznaniti, da sem svojo, doslej g. C. Worsche v najem oddano, splošno priljubljeno trgovino z mannfakturo, suknom, modnim in platnenim blagom v Mariboru, Glavni trg št. 16 (zraven lekarne) zopet sam prevzel in da jo bodem z večjo, dobro sortirano zalogo kakor v prejšnjih letih naprej vodil. — Zlasti si do voljujem opozarjati na svoje gotove predpasnike in perilo, ki se izdeluje v moji hiši sami. S tem da prosim, da mi naklonite svoje zaupanje in da se sami o nizki ceui ter izborni kakovosti prepričate, beležim z velespoštovanjem 240 K. Pichler. WiMMW*. mmmm 71 ' | t__________________________ P Trgovina s papirjem in pisalnim orodjem Goričar & Leskovšek v Celju Graika ulica št. 7. Lastna založba šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po najnovejših predpisih. Na debelo) W Na drobno|! ' slivo vko, tropinovec, vinsko Žoaniarna P**"»0*1 svojo doma žgano štajerski » slivo vko, tropinovec, vinsko f lf Celju ~- žganje, brinjenec kakor tudi kOlljcSiC ■ Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno druätro. Odgovorni urednik: Fran Rakovli. Tisk tiskarne sv. Cirila t Maribora.